geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Share Embed Flag
Download ePaper

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
12.07.2015 Views

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~7 DOLI NA TRI GLAV SKIH JEZERDo li na Tri glav skih jezer je mo~ no zakra se la viso ko gor ska alp ska doli na med Bohi njem in Tren to,z je ze ri, ki so nasta la v ko ta njah z vo do dr` ni mi used li na mi. Doli na ni zna na le po jeze rih, tem ve~ tudipo dobro raz vi tih kra{ kih poja vih, fosi lih, ostan kih pole de ni tve, buj nem rast lins tvu in `ivals tvu ter pove -sti o Zla to ro gu. @e v ob dob ju prve ga raz cve ta pla nins tva na Slo ven skem je velja la za ene ga naj lep {ihpre de lov Julij skih Alp (Er har ti~ 2010b), zato je bila tudi med prvi mi zava ro va ni mi obmo~ ji nara ve prinas. @e leta 1924 so jo namre~ zava ro va li kot Alp ski vars tve ni park, iz kate re ga je leta 1981 nastal Tri -glav ski narod ni park.Za va ro va no obmo~ je Doli na Tri glav skih jezer meri 2151 ha. Vanj niso vklju ~e ni le Doli na Tri glav skihjezer, Lopu~ ni ca in Zgor nja Kom na, ampak tudi ve~ ji del Komar ~e in Pr{iv ca (1761 m). Doli na Tri glav -skih jezer je tudi narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 1983 ha.7.1 GEO GRAF SKI ORISDo li na Tri glav skih jezer je dol ga okrog 8 km in pote ka od seve ra pro ti jugu. Na vzhod u jo ostro ome -ju je apne ni{ ki nariv ni rob Sla ten ske plo{ ~e ozi ro ma tek ton ske krpe (Pla cer 2008) z Zel na ri co (2320 m)in Ti~a ri co (2092 m), na jugu sko raj nav pi~ na ste na Komar ~e, med tem ko je pro ti jugo za ho du meja boljneja sna in pote ka po raz gi ba nih, mo~ no zakra se lih gre be nih in vrho vih Lepe in Zgor nje Kom ne (Ja-gro va ska la, 1516 m; Vrh korit, 1667 m; Kraj Kala, 1855 m) do Kala (2000 m), kjer je pro ti seve ru in vzhod umeja spet ostro ome je na s pre pad nim gre be nom Pla ske ga Vogla ter Veli ke ga in Male ga [pi~ ja (In ven -tar naj po memb nej {e … 1991, 128–129).Spod nji, naj ni` ji del doli ne je na nad mor ski vi{i ni 1300 m, zgor nji na 2000 m. Spod nji del Doli ne Tri -glav skih jezer se ime nu je Lopu~ ni ca in je od osred nje ga dela lo~en s str mo stop njo.Zgor nja Kom na v {ir{em pome nu je rah lo pro ti jugo za ho du odpr ta kota nja na nad mor ski vi{i nimed 1200 in 2200 m. Na seve ru jo zapi ra ta Vod ni kov Vr{ac in Kanja vec, pro ti zaho du se po~a si dvi ga -jo la{ti pro ti gre be nu [pi~ ja, na vzhod u pa jo s str mi mi ste na mi, pod kate ri mi so nasta la obse` na meli{ ~a,ome ju je gre ben Vr{a kov, Zel na ric, Ti~a ric, Ru{na te gla ve in Sta dor ja. Nad mor ska vi{i na se po dnu doli -ne zni `u je pre cej ena ko mer no do Bele ska le, kjer se Zgor nja Kom na zdru `i z do li no Lopu~ ni co (Do bra vecin [i{ ko 2002).Lo pu~ ni ca, ki se na jugu zaklju ~i s ^r nim jeze rom in skal no stop njo Komar ~o, le`i jugovz hod no in ju` -no od Zgor nje Kom ne. Razen v zgor njem delu, kjer je rast lins tvo zna ~il no viso ko gor sko, neka te rih meli{~in obmo ~ij, ki so osta la gola zara di pla nin ske ga pa{ni{ tva, pre vla du je z gor skim goz dom pora{ ~e napokra ji na. Na pri so jah se pojav lja jo bukov gozd in toplo ljub ne gabro ve zdru` be (Do bra vec in [i{ ko 2002).Ves obse` ni zahod ni del doli ne je v zgor nje tria snih apnen cih in je mo~ no zakra sel. Pod gre be nomTi~a ri ca–Zel na ri ca je pas zgor nje jur skih apnen cev z amo ni ti. Te pla sti so pone kod pre pre de ne s plast -mi lapor jev in skri lav cev. Nanje je vezan niz lede ni{ kih jezer in mlak (Gams 1962). Naj ve~ krat se ome njasedem jezer, kar je pri prav no {te vi lo iz ljud ske ga izro ~i la, a je vod nih teles nekaj ve~. Stal nih vodo to -kov v do li ni ni, ~eprav se pone kod pojav lja jo raz me ro ma izdat ni kra{ ki izvi ri. Naj bolj znan je Mo~i vec,ki je zajet za vod no oskr bo pla nin ske posto jan ke.Naj bolj sever no je Jeze ro pod Vr{a cem, iz kate re ga voda odte ka pro ti doli ni So~e in Jadran ske mumor ju. Vode iz osta lih jezer se ste ka jo v Savo Bohinj ko in naprej pro ti ^rne mu mor ju. Naj vi{ je le`e ~eod »Sed me rih« je Rja vo jeze ro, sle di mu Zele no jeze ro. V osred njem delu doli ne sta Jeze ro v Led vi -cah in Dvoj no jeze ro. Tik nad Komar ~o je ^rno jeze ro. Poleg na{te tih sed mih jezer sta v do li ni {e dveve~ ji, bolj ali manj stal ni vod ni tele si, Mla ka v La {tah in Jeze ro pod Vr{a ki, nekaj pa je tudi manj {ih innestal nih vod nih teles. Med posa mez ni mi jeze ri je doka za na nepo sred na pod zem na pove za va, spetdru ga so zunaj glav ne ga toka pod zem ne vode (Ur banc in Bran celj 2002; Erhar ti~ 2010b).Ce lo vi tih pre gle dov pod neb ja Julij skih Alp je malo (Me lik 1954a in 1954b; Pu~ nik 1971), kaj {elenji ho vih posa mez nih delov (Ber not 1978 in 1981; Tron telj 1995). Pri inter pre ta ci ji pod neb nih zna ~il nosti56

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja jo te`a ve, pove za ne zla sti s krat ki mi nizi opa zo vanj in red ko mre `o meteo ro lo{ kih postaj. V Do -li ni Tri glav skih jezer meteo ro lo{ ke posta je ni, najb li` ji sta pri Domu na Kom ni in na Kre da ri ci, ~epravsled nja zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne in lege na vzpe ti ni za preu ~e va no obmo~ je ni rele vant na.Po podat kih meteo ro lo{ ke posta je Dom na Kom ni je pov pre~ na let na tem pe ra tu ra na 1500 m nad -mor ske vi{i ne okrog 3,7, januar ska –4, julij ska pa 12,4 °C (Ogrin in Bran celj 2002, 25). Tem pe ra tur nigra dien ti, izra ~u na ni s po mo~ jo postaj na raz li~ nih nad mor skih vi{i nah, raz kri va jo, da se pov pre~ na let -na tem pe ra tu ra na vsa kih 100 m zni `a za 0,49 °C.Raz po re di tev pada vin prek leta ka`e na sub me di te ran ski pada vin ski re`im s pri mar nim vi{ kom v jese -ni, obi ~aj no novem bra, in sekun dar nim vi{ kom poz no spom la di, maja ali juni ja. Po podat kih avto mat skemeteo ro lo{ ke posta je pri Dvoj nem jeze ru, ki je delo va la le nekaj let, je bilo v ob dob ju 1997–2000 pov -pre~ no nekaj nad 2000 mm pada vin (Ogrin in Bran celj 2002, 28–29). Gle de na mno go vi{ ja dol go let napov pre~ ja v so seds tvu (Le pe na 3018 mm, Vogel 3077 mm, Sta ra Fu`i na 2333 mm; Ogrin in Bran -celj 2002, 28) skle pa mo, da Doli na Tri glav skih jezer prej me nekaj ve~ pada vin, kot so poka za le krat ko ro~ nemeri tve. ^eprav je zla sti sever ni del doli ne v pa da vin ski sen ci gre be na Lepe ga [pi~ ja, Pla ske ga Voglain ^ela, inter po li ra ne vred no sti pada vin ske kar te naka zu je jo vred no sti okrog 3000 mm (Geo graf ski atlasSlo ve ni je 1998, 99).Vi {in ski vege ta cij ski pre rez sega od sub me di te ran ske zdru` be do viso ko gor ske ga rast lins tva. Lopu~ -ni co ve~i no ma pre ra{ ~a gozd, ki bolj ali manj skle nje no sega vse do Dvoj ne ga jeze ra ozi ro ma donad mor ske vi{i ne okrog 1700 m. Vi{ je je red kej {i in je vezan pred vsem na moren sko gra di vo.Posamezna dre ve sa sega jo vse do Jeze ra v Led vi cah. Zla sti na zahod nem delu doli ne je veli ko ru{ ja.Pol gr mi ~a sto rast je pri pa da sku pi ni habi tat nih tipov s sle ~em in sle~ ni kom (Do bra vec in [i{ ko 2002).Pe lod ne ana li ze so raz kri le, da je kma lu po kon cu pole de ni tve pre vla do val boro vec (rde ~i bor, Pinussil ve stris), a ga je hitro izpo dri ni la smre ka, ki je bila nato vse sko zi vodil no gozd no dre vo na tem obmo~ -ju. Nena vad na je odsot nost ru{ ja v za ~et nih obdob jih, saj bi po umi ku lede ni kov naj prej pri ~a ko va li nase li tevru{ ja in {ele nato dre ve sa stih borov cev. Dan da nes ni na preu ~e va nem obmo~ ju niti sle du o rde ~em boru,ru{ ja (Pi nus mugo) pa je zelo veli ko ([er celj 1962).[er celj (1962) je na pod la gi ana li ze pelo da izlo ~il nasled nje raz voj ne faze goz da:• faza boro vih goz dov, ki je tra ja la le malo ~asa, saj je le zapol ni la ~asov ni pre sle dek med umi kom leduter nase li tvi jo listav cev.• faza smre ko vih me{a nih goz dov. Faza ni enot na, ampak jo gle de na pre vla du jo ~o sou de le` bo zdajene, zdaj dru ge vrste listav cev raz de li v ve~ pod faz: smre ko vo-le sko vo, smre ko vo-hra sto vo, smre ko -vo-bu ko vo pod fa zo. Za ~asa zad nje ga smre ko ve ga mak si mu ma so bili vsi listav ci mo~ no pri za de ti,zla sti bukev in me{a ni hra stov gozd, in si poz ne je niso ve~ opo mo gli. Le {e jel {a in leska sta ob ponov -nem upa du smre ke zno va neko li ko pri do bi li. S smre ko vo-le sko vo-jel {e vo fazo je bil dose `en zad njivzpon listav cev, saj so nato za~e li vsi pro pa da ti. S tem se je za~e la zad nja pod fa za, ki jo je zabe le -`il [er celj (1962), to je ~as smre ko vo-je lo vo-bo ro vih goz dov.^e pogle da mo dana{ nje sta nje v Do li ni Tri glav skih jezer vidi mo, da je v zad njih sto let jih pri{ lo doznat nih spre memb: listav ci so izgi ni li, smre ka se je umak ni la ni` je. V oko li ci Mla ke Pri utah je ostal le{e mace sen, vso izgi nu lo gozd no vege ta ci jo pa je nado me sti lo ru{ je (Pi nus mugo). [er celj (1962) dom -ne va, da sega dokon~ ni umik goz da z ob mo~ ja pla ni ne Pri utah v 15. ali 16. sto let je. Iz obdob ja takoime no va ne male lede ne dobe namre~ tudi v dru gih evrop skih de`e lah poz na mo ve~ pri me rov nagle -ga zni `e va nja gozd ne meje in umi ka buk ve. Obdob je sov pa da z raz ma hom `ele zars tva in gla `u tars tva(Re jec Bran celj in Smre kar 2000, 51). [er celj (1962) nava ja, da je bukev na Gorenj skem za~e la naza -do va ti kot »`r tev plav `ars tva«.Vi so ko gor ski gozd se je, ~eprav po sesta vi dru ga ~en od ni`in ske ga, po~a si spre mi njal od za te raz -me re dokaj ter mo fil nih oblik pro ti kon~ nim, manj ter mo fil nim ozi ro ma mezo fil nim, nazad nje pa je pre {elv po pol no ma krio fil no, hlad nim in su{nim raz me ram pri la go je no obli ko vege ta ci je. Ta spre mem ba, kise je sicer manj opaz no doga ja la tudi v ni `in skih goz do vih, je v vi so ko gor skih goz do vih pote ka la mno -go radi kal ne je in je zato tudi pre cej bolj opaz na ([er celj 1962).57

Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~7 DOLI NA TRI GLAV SKIH JEZERDo li na Tri glav skih <strong>jezer</strong> je mo~ no zakra se la viso ko gor s<strong>ka</strong> alp s<strong>ka</strong> doli na med Bohi njem in Tren to,z je ze ri, ki so nasta la v ko ta njah z vo do dr` ni mi used li na mi. Doli na ni zna na le po jeze rih, tem ve~ tudipo dobro raz vi tih kra{ kih poja vih, fosi lih, ostan kih pole de ni tve, buj nem rast lins tvu in `ivals tvu ter pove -sti o Zla to ro gu. @e v ob dob ju prve ga raz cve ta pla nins tva na Slo ven skem je velja la za ene ga naj lep {ihpre de lov Julij skih Alp (Er har ti~ 2010b), zato je bila tudi med prvi mi zava ro va ni mi obmo~ ji nara ve prinas. @e leta 1924 so jo namre~ zava ro va li kot Alp ski vars tve ni park, iz <strong>ka</strong>te re ga je leta 1981 nastal Tri -glav ski narod ni park.Za va ro va no obmo~ je Doli na Tri glav skih <strong>jezer</strong> meri 2151 ha. Vanj niso vklju ~e ni le Doli na Tri glav skih<strong>jezer</strong>, Lopu~ ni ca in Zgor nja Kom na, ampak tudi ve~ ji del Komar ~e in Pr{iv ca (1761 m). Doli na Tri glav -skih <strong>jezer</strong> je tudi narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 1983 ha.7.1 GEO GRAF SKI ORISDo li na Tri glav skih <strong>jezer</strong> je dol ga okrog 8 km in pote <strong>ka</strong> od seve ra pro ti jugu. Na vzhod u jo ostro ome -ju je apne ni{ ki nariv ni rob Sla ten ske plo{ ~e ozi ro ma tek ton ske krpe (Pla cer 2008) z Zel na ri co (2320 m)in Ti~a ri co (2092 m), na jugu sko raj nav pi~ na ste na Komar ~e, med tem ko je pro ti jugo za ho du meja boljneja sna in pote <strong>ka</strong> po raz gi ba nih, mo~ no zakra se lih gre be nih in vrho vih Lepe in Zgor nje Kom ne (Ja-gro va s<strong>ka</strong> la, 1516 m; Vrh korit, 1667 m; Kraj Kala, 1855 m) do Kala (2000 m), kjer je pro ti seve ru in vzhod umeja spet ostro ome je na s pre pad nim gre be nom Pla ske ga Vogla ter Veli ke ga in Male ga [pi~ ja (In ven -tar naj po memb nej {e … 1991, 128–129).Spod nji, naj ni` ji del doli ne je na nad mor ski vi{i ni 1300 m, zgor nji na 2000 m. Spod nji del Doli ne Tri -glav skih <strong>jezer</strong> se ime nu je Lopu~ ni ca in je od osred nje ga dela lo~en s str mo stop njo.Zgor nja Kom na v {ir{em pome nu je rah lo pro ti jugo za ho du odpr ta kota nja na nad mor ski vi{i nimed 1200 in 2200 m. Na seve ru jo zapi ra ta Vod ni kov Vr{ac in Kanja vec, pro ti zaho du se po~a si dvi ga -jo la{ti pro ti gre be nu [pi~ ja, na vzhod u pa jo s str mi mi ste na mi, pod <strong>ka</strong>te ri mi so nasta la obse` na meli{ ~a,ome ju je gre ben Vr{a kov, Zel na ric, Ti~a ric, Ru{na te gla ve in Sta dor ja. Nad mor s<strong>ka</strong> vi{i na se po dnu doli -ne zni `u je pre cej ena ko mer no do Bele s<strong>ka</strong> le, kjer se Zgor nja Kom na zdru `i z do li no Lopu~ ni co (Do bra vecin [i{ ko 2002).Lo pu~ ni ca, ki se na jugu zaklju ~i s ^r nim jeze rom in s<strong>ka</strong>l no stop njo Komar ~o, le`i jugovz hod no in ju` -no od Zgor nje Kom ne. Razen v zgor njem delu, kjer je rast lins tvo zna ~il no viso ko gor sko, ne<strong>ka</strong> te rih meli{~in obmo ~ij, ki so osta la gola zara di pla nin ske ga pa{ni{ tva, pre vla du je z gor skim goz dom pora{ ~e napokra ji na. Na pri so jah se pojav lja jo bukov gozd in toplo ljub ne gabro ve zdru` be (Do bra vec in [i{ ko 2002).Ves obse` ni zahod ni del doli ne je v zgor nje tria snih apnen cih in je mo~ no zakra sel. Pod gre be nomTi~a ri ca–Zel na ri ca je pas zgor nje jur skih apnen cev z amo ni ti. Te pla sti so pone kod pre pre de ne s plast -mi lapor jev in skri lav cev. Nanje je vezan niz lede ni{ kih <strong>jezer</strong> in mlak (Gams 1962). Naj ve~ krat se ome njasedem <strong>jezer</strong>, <strong>ka</strong>r je pri prav no {te vi lo iz ljud ske ga izro ~i la, a je vod nih teles ne<strong>ka</strong>j ve~. Stal nih vodo to -kov v do li ni ni, ~eprav se pone kod pojav lja jo raz me ro ma izdat ni kra{ ki izvi ri. Naj bolj znan je Mo~i vec,ki je zajet za vod no oskr bo pla nin ske posto jan ke.Naj bolj sever no je Jeze ro pod Vr{a cem, iz <strong>ka</strong>te re ga voda odte <strong>ka</strong> pro ti doli ni So~e in Jadran ske mumor ju. Vode iz osta lih <strong>jezer</strong> se ste <strong>ka</strong> jo v Savo Bohinj ko in naprej pro ti ^rne mu mor ju. Naj vi{ je le`e ~eod »Sed me rih« je Rja vo jeze ro, sle di mu Zele no jeze ro. V osred njem delu doli ne sta Jeze ro v Led vi -cah in Dvoj no jeze ro. Tik nad Komar ~o je ^rno jeze ro. Poleg na{te tih sed mih <strong>jezer</strong> sta v do li ni {e dveve~ ji, bolj ali manj stal ni vod ni tele si, Mla <strong>ka</strong> v La {tah in Jeze ro pod Vr{a ki, ne<strong>ka</strong>j pa je tudi manj {ih innestal nih vod nih teles. Med posa mez ni mi jeze ri je do<strong>ka</strong> za na nepo sred na pod zem na pove za va, spetdru ga so zunaj glav ne ga to<strong>ka</strong> pod zem ne vode (Ur banc in Bran celj 2002; Erhar ti~ 2010b).Ce lo vi tih pre gle dov pod neb ja Julij skih Alp je malo (Me lik 1954a in 1954b; Pu~ nik 1971), <strong>ka</strong>j {elenji ho vih posa mez nih delov (Ber not 1978 in 1981; Tron telj 1995). Pri inter pre ta ci ji pod neb nih zna ~il nosti56

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!