geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23meto do lo gi ja poz na pod kate go ri ja mi izjem nost, tipi~ nost in kom plek sna pove za nost poja vov. Po Erhar -ti ~u (2010a) z rabo raz li~ nih metod dobi mo raz me ro ma podob ne rezul ta te, ~eprav so neka te ra meri lapre cej ohlap na in pre pu{ ~e na sub jek tiv ni pre so ji. »… Z vred nost mi neko li ko izsto pa {pan ska meto do -lo gi ja, saj se meri la vred no te nja izra zi to raz li ku je jo od osta lih …« (Er har ti~ 2010a, 318).Do dat no vred nost oblik pose bej izpo stav lja ta {vi car ska in por tu gal ska meto da, med tem ko {pan -ska govo ri o do da ni vred no sti, ki jo ena ~i s kul tur no vred nost jo. [vi car ska in por tu gal ska meto da staraz me ro ma pri mer lji vi, ~erav no prva med dodat ne kri te ri je pri {te va tudi gos po dar sko vred nost, dru gapa ne. Erhar ti~ (2010a) ugo tav lja, da ima jo slo ven ski sla po vi soraz mer no majh no doda(t)no vred nost.To ugo to vi tev lah ko pos plo {i mo na ve~i no geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.Ana li za sla pov je poka za la, da ima naj ve~ ji turi sti~ ni poten cial slap Boka, sle di jo mu ~etr ti slap v Pe -klu pri Borov ni ci, Peri~ nik in Vint gar ski {um. Pre se net lji vo niz ko sta uvr{ ~e na Koz jak in Savi ca, sajmeto do lo gi ja upo {te va tudi {te vi lo raz gle di{~ na slap in raz da ljo med nji mi. Oba sla po va sta v ko ri tihozi ro ma v za tre pu, zato ima ta le po eno raz gle di{ ~e, kar je botro va lo nju ni dom nev no ni` ji estet ski vred -no sti (Er har ti~ 2010a). Vidi mo torej, da pri celost nem vred no te nju geo mor fo lo{ ke in dru ge dedi{ ~i netudi kvan ti fi ka ci ja meril ne ponu ja uni ver zal ne re{i tve.Gos po dar sko vred nost pose bej izpo stav lja ta {vi car ska meto da in meto da mer je nja turi sti~ ne gapoten cia la, pri {pan ski in por tu gal ski meto di je vklju ~e na v upo rab no vred nost. Upo rab no vred nost,kot jo poj mu je por tu gal ska meto da, lah ko do neke mere pri mer ja mo z eko nom ski mi meri li {vi car skemeto de, ~eprav so [vi car ji bolj ome je val ni, saj dode li jo to~ ke le tistim objek tom, ki dejan sko pri na {a -jo doho dek.Med ana li zi ra ni mi meto da mi pred vi de va izra ~un skup ne vred no sti poja va le por tu gal ska meto da.[vi car ska meril vred no te nja ne me{a med seboj, saj je tako ohra nje na ve~ ja trans pa rent nost postop -ka (Rey nard in sode lav ci 2007). S tem se stri nja tudi Sko ber ne (ust ni vir 2010). Po nje go vem mne njugre za nepri mer lji ve sku pi ne meril, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer frek ven ce pojav lja nja, mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti, doje ma nja,odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Iz iste ga raz lo ga {vi car ska meto da zavra ~a tudi pon de ri ra nje posa -mez nih vred no sti. Prav zato so neka te ra meri la, na pri mer izo bra `e val na vred nost, ogro `e nost in raba,poda na zunaj kvan ti ta tiv ne ga vzor ca, torej zgolj opi sno, kar seve da ne omo go ~a nepo sred ne pri mer -ja ve s po dob ni mi geo morf ni mi pro ce si ali relief ni mi obli ka mi.Med tem ko je {vi car ska meto da, ki izrec no ne vse bu je upo rab ne vred no sti geo mor fo lo{ ke dedi{ -~i ne, name nje na pred vsem oza ve{ ~a nju, ugo tav lja nju znans tve nih in dodat nih vred no sti geo mor fo lo{ kededi{ ~i ne, se z dru gi mi meto do lo gi ja mi pos ve ~a jo tudi uprav ljav ski sfe ri, torej rabi objek ta. Zla sti z me -to do mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la, kakor `e ime samo pove, se ugo tav lja jo mo` no sti rabe relief nihoblik za turi sti~ ne name ne.Pri mer ja va metod je poka za la, da se tudi s kvan ti ta tiv no ana li zo ne more mo povsem otre sti sub -jek tiv no sti, saj je pri pi so va nje vred no sti posa mez nim relief nim obli kam odvi sno od pogle dov oce nje val cain nje go ve ga doje ma nja pro sto ra. To se zelo dobro vidi pri rezul ta tih vred no te nja estet skih meril, ki sonaj manj dode la na. Med obrav na va ni mi meto da mi izsto pa meto da mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la, kije z vi di ka vred no te nja estet ske vred no ti naj bolj dode la na, saj upo {te va veli kost zem lji{ ~a, s ka te re gase vidi pojav, {te vi lo raz gle di{~, odda lje nost med nji mi, rela tiv no vi{in sko raz li ko relief ne obli ke in podob -no. Zato je ta meto da, vsaj kar zade va sli ko vi tost poja va, naj na tan~ nej {a. @al pa zah te va raz me ro mapodrob ne podat ke, s ka te ri mi le red ko raz po la ga mo.Iz bor meto de vred no te nja je odvi sen od ciljev razi ska ve. Za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri -glav skih jezer smo izbra li {vi car sko meto do (Rey nard in sode lav ci 2007), ki je med vse mi naj pre pro stej {a.Nje no glav no pred nost vidi mo v poe no stav lje nih meri lih vred no te nja, ki ne zah te va jo spe ci fi~ nih podat -kov o po sa mez nih obli kah in posa mez nih meril vred no te nja ne me{a jo med seboj. S tem je ohra nje natudi ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Izo bra `e val no vred nost, ogro `e nostin rabo poda ja mo le v opi sni obli ki. Opi sno je poda na tudi skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih indodat nih meril vred no te nja.47