geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in gos po dar sko vred nost.Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril ta del vred no te nja teme lji na poe no stav lje nih kri te -ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` no pove za vo med geo mor fo lo gi jo ter dru gi mi vidi ki nara ve indru` be.V eko lo{ ko vred nost so vklju ~e na tudi obsto je ~a varo va na in zava ro va na obmo~ ja. Naj bolj sub jek -tiv no estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra ji ne, pri ~emer seve~ ja vred nost pri pi {e bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo. Kul tur na meri la vrednote -nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in »geoz go do vin ska« pomemb nost;sled nja raz kri va vlo go posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji. Gos po dar sko meri lo v {vi -car ski meto di upo {te va le dejan ske pri hod ke zara di nav zo~ no sti obrav na va ne ga objek ta dedi{ ~i ne. Skup navred nost (an gle{ ko glo bal value), ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi -sno, saj gre po mne nju avtor jev za nepri mer lji ve kate go ri je. To je tudi raz log, da posa mez na meri la nisoobte `e na. Skup ni vred no sti lo~e no sle di izo bra `e val na vred nost, ki je prav tako poda na opi sno, saj imalah ko objekt veli ko izo bra `e val no vred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si `espre me ni li ozi ro ma odstra ni li.5.4.3.2 Por tu gal ska meto daPor tu gal ska meto da (Pau lo Perei ra, Dia man ti no Perei ra in Cae ta no Alves 2007), ki so jo raz vi liv Sre di{ ~u za geoz na no sti Uni ver ze v Min hu (Núcleo de Ciências da Ter ra da Uni ver si da de do Min -ho) in upo ra bi li v Na rav nem par ku Mon te sin ho, je mno go kom plek snej {a. Vred no te nje pote ka v dvehkora kih. Prvi, opi sni del – ime nu je jo ga inven ta ri za ci ja (an gle{ ko inven tory) – je name njen izbo ru objek -tov, vklju ~e nih v ana li zo. Kvan ti ta tiv ni del, ki omo go ~a pri mer ja vo med objek ti, je sestav ljen iz vred no te njain ran gi ra nja. Pri mar ni meri li vred no te nja sta tako ime no va ni geo mor fo lo{ ka in uprav ljav ska vred -nost (an gle{ ko mana ge ment value), sekun dar ni pa podob no kot v {vi car ski meto di znans tve na indodat na vred nost (an gle{ ko scien ti fic and addi tio nal value). Sled nja obse ga kul tur na, estet ska ineko lo{ ka meri la. Uprav ljav ska meri la se deli jo na upo rab no vred nost (an gle{ ko use value), ki vklju -~u je dostop nost in vid nost objek ta ali poja va, ter na ohra ni tve no vred nost (an gle{ ko pro tec tionvalue) s stop njo slab {a nja (an gle{ ko level of dete rio ra tion) in pri ~a ko va no {ko do (an gle{ ko expec -ted damage).Pre gled ni ca 3: Kvan ti ta tiv na meri la por tu gal ske meto de.geo mor fo lo{ ka vred nost znans tve na vred nost red kostce lo vi tost/ohra nje nostti pi~ nostpe strostdo dat na vred nostkul tur naes tet skaeko lo{ kauprav ljav ska vred nost upo rab na vred nost do stop nostvid nostohra ni tve na vred noststop nja slab {a njapri ~a ko va na {ko daPo sa mez na meri la so raz li~ no obte `e na, nji hov se{te vek pa pome ni skup no vred nost (an gle{ ko totalvalue) geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne. V zad njem kora ku se se{te je {e vso ta vseh uvr sti tev posa mez ne gaobjek ta gle de na vred nost po posa mez nem meri lu. Pred nost se{tev ka raz vr{ ~a nja je, da dedi{ ~i na, kipo vseh meri lih ka`e veli ko vred nost, v kon~ nem ran gi ra nju bolj izsto pa. Avtor ji pou dar ja jo, da je glav -44