geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~po~ut je obi sko val cev (ste ze, ogra je, raz gle di{ ~a, po~i va li{ ~a, sani ta ri je). Od gos po dar skih dejav no stiso spre jem lji ve vse obli ke tra di cio nal ne rabe in »meh ki« turi zem. Pri me ri tovrst ne namemb no sti so gozdnipar ki, raz gled ni vrho vi, izlet ni{ ke gore, obre` ja voda, gor ske doli ne.Po mne nju Roj{ ka (1994a in 1994b) so prvi ne narav ne dedi{ ~i ne zao kro `e ne v dveh sku pi nah, fizi~ -ni in kul tur no-an tro po lo{ ki. Ovred no te nje in inven ta ri za ci ja narav ne dedi{ ~i ne je pro ces, ki je pove zans kul tur no stop njo dru` be ne ga raz vo ja, zato se vred no te spre mi nja jo. Rezul ta ti tega pro ce sa mora jobiti znans tve no neo po re~ ni. Roj {ek (1994a) je meri la za vred no te nje raz vr stil v dve sku pi ni. V prvi sonara vo slov na meri la, ki teme lji jo na spoz na njih geo lo gi je, geo gra fi je, bio lo gi je in mate ma ti ke ozi ro ma sta -ti sti ke. Dru go sku pi no sestav lja jo kul tur no-an tro po lo{ ka meri la, ki so ute me lje na na pod la gi spoz nanjetno lo gi je, kul tur ne antro po lo gi je, filo zo fi je in umet nost ne zgo do vi ne.V in ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976, 1988 in 1991) so meri la vred no te -nja sicer siste ma ti~ no ure je na in natan~ no opre de lje na, a je vred no te nje poda no zgolj opi sno, kar ne omo go ~apri mer ja ve med posa mez ni mi (po dob ni mi) objek ti. Tako so Planj{ ko va, Mir ti ~e va in Ani ~i} (2002) opi snoovred no ti li kam no lo me in naha ja li{ ~a mio cen skih sedi men tov, Vid mar je va (2008) pa Stru njan ski klif.Ker zla sti geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na izka zu je naj ve~ jo pestrost pojav nih oblik, so zanjo potreb na podrob -nej {a meri la vred no te nja. Zasno va na mora jo biti spe ci fi~ no, upo {te va je svoj skost posa mez nih zvr sti.^e so pri dre ve sni dedi{ ~i ni klju~ na meri la navad no dimen zi je objek ta ([mid Hri bar 2008; Habi~ 2008ain 2008b), sta to pri geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni lah ko mor fo lo gi ja ali sli ko vi tost. Zla sti sled nja, ki je v bi -stvu estet ska vred nost, je popol no ma izlo ~e na iz Zako na o ohra nja nju nara ve, saj je naj bolj sub jek tiv nain odvi sna od ~lo ve ka.Za pri mer ja vo nava ja mo meto do lo gi jo vred no te nja dre ve sne dedi{ ~i ne. Dre ve sna narav na vred no -ta je dre vo ali sku pi na dre ves, ki ima (Da nev in sode lav ci 2008; Habi~ 2008a in 2008b):• Izjem no dimen zi jo: Kri te rij izjem ne ga obse ga deb la se na pod la gi dolo ~i tve kazal ni ka mej ni obsegopre de li za vsa ko dre ve sno vrsto pose bej; ali gre za dre vo z iz jem no vi{i no, ki je prav zara di te vi{ineizjem no, odlo ~i stro kov njak na pod la gi poz na va nja kra jev nih raz mer, zna nja, lite ra tu re in pred la ga -ne ga objek tiv ne ga kazal ni ka izjem ne vi{i ne za posa mez no dre ve sno vrsto.• Izjem ni habi tus: Habi tus dre ve sa (ve li kost kro{ nje ter nje no raz mer je do deb la, ki pose bej jasno pou -da ri ogrod je in arhi tek tu ro posa mez ne ga dre ve sa, rasto ~e ga na pro stem ter izsto pa jo ~a ali dru ga~ naobli ka, veli kost kro{ nje ter nje no raz mer je do deb la, mutan ti …) je vizual no oce njen in, razen izjem -ne ga tlo ri sa kro{ nje, ni mer lji va last nost.• Izjem no sta rost: Sta rost je veza na na dre ve sno vrsto, zato se izjem na sta rost za posa mez ne dre ve -sne vrste zelo raz li ku je, od nekaj deset do nekaj tiso~ let. Zara di tega bi mora li meri lo izjem ne sta ro stidre ves vred no ti ti po dre ve snih vrstah;• Eko si stem sko pomemb nost: To sku pi no sestav lja jo dre ve sa, ki nad pov pre~ no pove ~u je jo biot sko raz -no vrst nost, pri ~emer gre lah ko za red ka dre ve sa in rasti{ ~a red kih dre ve snih in grmov nih vrst (na rav narasti{ ~a), dre ve sa v od pr ti pokra ji ni ter dre ve sa ob vodi in v na se ljih;• Znans tve no ra zi sko val no pomemb nost: Dre vo je pred met znans tve nih obrav nav ali razi skav, zato gaobrav na va jo tudi znans tve ni ali stro kov ni ~lan ki.• Pri ~e val no pomemb nost: Pri ~e val ni pomen narav ne dedi{ ~i ne naj bi bil izka zan pred vsem z ma te -rial ni mi preo stan ki iz pre te klo sti, kot so arheo lo{ ka naj di{ ~a in pri zo ri{ ~a pomemb nej {ih dogod kovv pre te klo sti. Gre pred vsem za dre ve sa, ki pri ~a jo o nek da nji tra di cio nal ni rabi, dre ve sa, saje na in goje -na ob hi{ah in poteh, s ~i mer ozna ~u je jo pomemb nej {e lege v pro sto ru, spo min ska dre ve sa in podob no.5.4.3 VRED NO TE NJE NE@I VE NARA VE V TU JI NIZ na me nom zmanj {a ti vpliv sub jek tiv no sti in omo go ~i ti med se boj no pri mer ja vo so se v zad njih letihpoja vi le in uve lja vi le {te vil ne meto de vred no te nja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne (Rey nard in sode lav ci 2007;Pau lo Perei ra, Dia man ti no Perei ra in Cae ta no Alves 2007; Corat za in Giu sti 2005; Ser ra no inGonzáles-True ba 2005). Erhar ti~ (2010a) je {ti ri tuje meto de pri mer jal in jih soo ~il s slo ven ski mi meri li42