geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
12.07.2015 Views

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Raz li ku je mo nasled nje mo` no sti:• Kom plek sni objekt narav ne dedi{ ~i ne: Na manj {em, pro stor sko skle nje nem obmo~ ju je ve~ med sebojpove za nih narav nih poja vov ozi ro ma nji ho vih pojav nih oblik (Mu zej v na ra vi Div je jeze ro sestav lja jona pri mer jeze ro, pod ze melj ski izvir, pre lom, rasti{ ~e ogro `e nih rast lin skih vrst). Nobe ne ga od teh poja -vov ne more mo izv ze ti iz kom plek sa in ga lo~e no obrav na va ti.• Kom plek sno funk cio nal no narav no obmo~ je: Gre za ve~ je siste me, v ka te rih posa mez ne dele pove -zu je sku pen nasta nek (ge ne za). Naj bolj pogo sti so re~ ni siste mi. Mo` nih je ve~ sto penj kom plek snihfunk cio nal nih narav nih obmo ~ij. Lep pri mer za to je kra{ ka Ljub lja ni ca kot zaklju ~en sistem, saj zdru -`u je manj {e celo te (Pla nin sko polje, Rakov [koc jan), te pa posa mez ne objek te (jame, pono re, red karasti{ ~a). Posa mez ne narav ne poja ve lah ko obrav na va mo pose bej. Pri vred no te nju upo {te va mo funk -cio nal no pove za nost, pri pad nost vi{ je mu siste mu.• Kom plek sna geo graf ska narav na obmo~ ja: Narav no obmo~ je pove zu je neka geo graf ska eno ta, napri mer Pohor je, Julij ske Alpe. Objek ti ozi ro ma obmo~ ja narav ne dedi{ ~i ne med seboj ve~i no ma nisosood vi sni, skup na je le topo graf ska pri pad nost (na pri mer slap [umik, naha ja li{ ~e ~iz la ki ta, Lovren{ -ko bar je, Sger mo va smre ka). Tudi v tem pri me ru velja, da je Pohor je ve~ ja vred no ta, ker je na nje go vemobmo~ ju slap [umik, slap pa je pomemb nej {i, ker je na Pohor ju.• Deli kom plek snih narav nih obmo ~ij: Dele kom plek snih narav nih obmo ~ij lah ko obrav na va mo pose -bej, ven dar pri vred no te nju ne sme mo poza bi ti, da so del ve~ je celo te, kar jim pove ~a vred nost nooce no.Med meri la kom plek sno sti poja vov velja uvr sti ti tudi pove za nost med narav ni mi in kul tur ni mi vred -no ta mi (na pri mer [koc jan ske jame, Ajdov ska dekli ca), saj ima ta klju~ ni pomen pri (za)va ro va nju zla stiobse` nej {ih obmo ~ij (Tri glav ski narod ni park, Regij ski park [koc jan ske jame). Sicer pa kul tur ni vidikobrav na va mo kot poseb no meri lo vred no te nja.Na sled nje meri lo je eko lo{ ki vidik. Pri vred no te nju s tega vidi ka Inven tar upo {te va:• Eko si ste me z vi so ko stop njo ohra nje no sti: Nepo sred ne ga ~lo ve ko ve ga vpli va na eko si stem ni bilo alije ta vse sko zi maj hen (na pri mer pra gozd Raj he nav ski Rog).• Eko si ste me z ve li ko pestrost jo habi ta tov ozi ro ma z ve li ko pestrost jo vrst (sta bil ni eko si ste mi): Pri merje Kra kov ski gozd.• Red ke eko si ste me: Eko si ste mi, kate rih sestav na dela bio top in bio ce no za (bo di si zara di red kih rast -lin skih in `ival skih vrst bodi si zara di red ke sesta ve vrst ali obo je ga) sta v slo ven skem ali {ir {em meri lured ka. Eko si stem z red ko bio ce no zo je na pri mer ter mo fil ni gozd na Komar ~i (red ka sesta va vrst),pri me ra eko si ste ma z red kim bio to pom pa sta mrtvi ca Muri {a in ser pen ti nit pri Slo ven ski Bistri ci.• Eko si ste me, kate rih sestav ni del so rast lin ske in `ival ske vrste, ki so ogro `e ne, so relik ti ali ende miti,ima jo na varo va nem obmo~ ju kla si~ no naha ja li{ ~e, na varo va nem obmo~ ju `ivi jo v tu jem, azo nal nemali ekstra zo nal nem area lu ali na meji svo je ga area la.• Obmo~ ja z ve li ko pestrost jo eko si ste mov: Na raz me ro ma majh nem obmo~ ju je ve~ raz li~ nih eko si -ste mov, na pri mer na obmo~ ju Cerk ni{ ke ga jeze ra jeze ro, poto ki in reke, mo~ vir na tra vi{ ~a, trsti~ ja,gozd).Po memb no meri lo je tudi kul tur ni vidik. Med vse mi vidi ki vred no te nja so prav kul tur ni naj bolj sub -jek tiv ni, saj je v njih zaz na ven na{ odnos do dedi{ ~i ne. Sestav lja jo ga:• Pri ~e val nost: Meri lo upo ra bi mo, kadar sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne dedi{ ~i ne pove za na z ma -te rial ni mi ostan ki iz na{e pre te klo sti (na pri mer Poto~ ka zijal ka, sote ska Pasi ce, Krn sko jeze ro).• Sim bol na vred nost: Sko zi zgo do vi no sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne dedi{ ~i ne posta la sim bolslo ven ske ga naro da (na pri mer Tri glav, So~a).• Sli ko vi tost: Meri lo obrav na va estet ski odnos posa mez ni ka do narav ne dedi{ ~i ne. Za oce nje va nje upo -rab lja mo pred vsem per cep cij ska izho di{ ~a (na pri mer Mar tulj ko va sku pi na v Ju lij skih Alpah, Mali narav nimost v Ra ko vem [koc ja nu).• Kra jin ski vidik: Meri lo opre de lju je estet ski odnos narav ne dedi{ ~i ne do oko li ce. Inven tar pri me ra nenava ja.40

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23V sklop meril vred no te nja spa da {e vidik rabe, ki je lah ko znans tve no ra zi sko val ni in u~no-vzgoj -ni. Upo rab ljen je bil pri vars tve ni namemb no sti dedi{ ~i ne in ne pri samem vred no te nju. Sno val ci she memeril vred no te nja so pred po sta vi li, da so vsi objek ti, ki jim lah ko pri pi {e mo vsaj ene ga od zgor njih meril,pomemb ni tudi za znans tve no preu ~e va nje.5.4.2.2 Namemb nostPred log namemb no sti – kaj je spre jem lji vo z vi di ka vars tva narav ne dedi{ ~i ne – izha ja iz nara vo -vars tve ne ga vred no te nja in s tem pove za ne rabe ali funk ci je. Vars tve na namemb nost se lah ko del noali v ce lo ti uje ma z dru gi mi raba mi pro sto ra, lah ko pa jih tudi izklju ~u je, kot je pri mer pri rezer vat ni namemb -no sti (In ven tar naj po memb nej {e … 1988, 48).Na isti loka ci ji se lah ko pojav lja ve~ vars tve nih namemb no sti, ~e se seve da med seboj ne izklju ~u -je jo. Lah ko pa se na obmo~ ju povr {in sko obse` nej {e narav ne dedi{ ~i ne dolo ~i jo cone, ki so name nje ne leeni od na{te tih namemb no sti, zla sti kadar ta ni sklad na z dru gi mi (In ven tar naj po memb nej {e … 1988, 48).Raz voj ne usme ri tve so dejav no sti, s ka te ri mi je mo` na ure sni ~i tev vars tve ne namemb no sti. Glav -ne zvr sti vars tve ne namemb no sti so:• Spo me ni{ ka ali pri ~e val na namemb nost: Loka li te ta, ki ima dolo ~e ne nara vo slov ne ali dru ge poseb -no sti, izjem no sti ali pri vla~ no sti, zara di kate rih na dolo ~en na~in odsto pa od oko li ce, naj osta jav av ten ti~ nem (na rav nem ali tudi ure je nem) sta nju, zara di kate re ga ima spo me ni{ ke (pri ~e val ne) last -no sti. Namemb nost se ude ja nja z og le di, obi ski, preu ~e va njem brez pose ga nja v nje no bis tvo. Kotsub stan cial ni ali pomo` ni del spo me ni{ ke last no sti so lah ko tudi nepo sred na oko li ca, zna ~il ni pogle -di, pri sto pi … Zna ~il ni pri me ri narav ne dedi{ ~i ne s pre vla du jo ~o spo me ni{ ko namemb nost jo so skal niosa mel ci, sla po vi, povr {in ski kra{ ki poja vi, na pri mer koli {ev ke, dre ve sa, jame.• Rezer vat na namemb nost: Loka li te ta, ki je pomemb na kot narav ni eko si stem, ran ljiv na ~lo ve ko vepose ge. Osta ja naj v pr vot nem sta nju, brez kakr {nih ko li pose gov in brez gos po dar ske ga izko ri{ ~a -nja. Pri stop naj bo zara di nad zo ra, opa zo va nja in doku men ti ra nja ome jen na naj manj {o mo` no mero.V pri me rih, da je potreb na aktiv na za{ ~i ta pred ne`e le ni mi tuji mi vpli vi ali pro ce si, je to tre ba natan~ -no preu ~i ti in dolo ~i ti. Zna ~il ni pri me ri so pra goz do vi, {ot na bar ja, mrtvi ce.• Znans tve no ra zi sko val na namemb nost: Loka li te ta naj ima vlo go narav ne ga (av ten ti~ ne ga) objek -ta, ki je lah ko pred met stro kov nih in znans tve nih razi sko vanj. Obseg razi sko vanj se gle de na nara voobjek ta dolo ~i tako, da se ohra nja jo nje go ve narav ne zna ~il no sti, da je kljub more bit nim pose gommogo ~e ponov no vzpo sta vi ti prvot no sta nje. Gos po dar ske rabe ni ali je ome je na na nebis tve ni delnarav ne dedi{ ~i ne. Pri me ri so neka te re kra{ ke jame, vod ni bio to pi, geo lo{ ka in geo mor fo lo{ ka narav -na dedi{ ~i na.• Bio top ska namemb nost: Loka li te ta, ki ima zara di narav ne ohra nje no sti ali kot sekun dar ni bio top dolo -~e no bio top sko vlo go (na pri mer habi tat ogro `e nih vrst, tip rast lins tva), naj ohra nja tak {no sta nje,gos po dar sko ali dru go rabo ozi ro ma tiste inter ven ci je, ki so sklad ne z vars tve ni mi cilji ali ohra nja jozna ~il nost bio to pa. Pri me ri tovrst ne namemb no sti so gor ska tra vi{ ~a, gozd na narav na dedi{ ~i na, ve~i -na jam, mokri{~.• Vzgoj no-izo bra `e val na namemb nost: Loka li te ta je pri mer na za obisk jav no sti z na me nom, da raz -li~ ni obi sko val ci (po sa mez ni ki, dru `i ne, sku pi ne, {olar ji) na kra ju samem spoz na va jo nara vo, nje nepoja ve in pro ce se, `ivi in ne`i vi svet ter med se boj ne pove za ve. Za la` je dose ga nje teh ciljev je mo` -no pred vi de ti tudi poseb ne ure di tve, na pri mer infor ma cij ske ozna ke, ka`i po te, raz gle di{ ~a, poti, klo pi.Tipi~ ni pri me ri so turi sti~ ne jame, alpi nu mi, nara vo slov ne poti, muze ji v na ra vi, za ogled ure je ne narav -ne zna me ni to sti.• Rekrea cij ska namemb nost: Loka li te ta je pri mer na za obisk jav no sti, ki i{~e oddih in spro sti tev v pro -sti nara vi na na~in, ki ne pov zro ~a opaz nej {ih nega tiv nih u~in kov. Spre jem lji ve so obli ke rekrea ci je,ki ne zah te va jo ve~ jih ure di tev in zanje niso potreb ni {port ni objek ti ali dru ge napra ve, na pri mer hoja,spre ho di, pla va nje, ~ol nar je nje, nara vo slov ne aktiv no sti. Mo` ni so ure di tve ni pose gi za var nost in dobro41

Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~Raz li ku je mo nasled nje mo` no sti:• Kom plek sni objekt narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne: Na manj {em, pro stor sko skle nje nem obmo~ ju je ve~ med sebojpove za nih narav nih poja vov ozi ro ma nji ho vih pojav nih oblik (Mu zej v na ra vi Div je jeze ro sestav lja jona pri mer jeze ro, pod ze melj ski izvir, pre lom, rasti{ ~e ogro `e nih rast lin skih vrst). Nobe ne ga od teh poja -vov ne more mo izv ze ti iz kom plek sa in ga lo~e no obrav na va ti.• Kom plek sno funk cio nal no narav no obmo~ je: Gre za ve~ je siste me, v <strong>ka</strong> te rih posa mez ne dele pove -zu je sku pen nasta nek (ge ne za). Naj bolj pogo sti so re~ ni siste mi. Mo` nih je ve~ sto penj kom plek snihfunk cio nal nih narav nih obmo ~ij. Lep pri mer za to je kra{ <strong>ka</strong> Ljub lja ni ca kot zaklju ~en sistem, saj zdru -`u je manj {e celo te (Pla nin sko polje, Rakov [koc jan), te pa posa mez ne objek te (jame, pono re, red <strong>ka</strong>rasti{ ~a). Posa mez ne narav ne poja ve lah ko obrav na va mo pose bej. Pri vred no te nju upo {te va mo funk -cio nal no pove za nost, pri pad nost vi{ je mu siste mu.• Kom plek sna geo graf s<strong>ka</strong> narav na obmo~ ja: Narav no obmo~ je pove zu je ne<strong>ka</strong> geo graf s<strong>ka</strong> eno ta, napri mer Pohor je, Julij ske Alpe. Objek ti ozi ro ma obmo~ ja narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne med seboj ve~i no ma nisosood vi sni, skup na je le topo graf s<strong>ka</strong> pri pad nost (na pri mer slap [umik, naha ja li{ ~e ~iz la ki ta, Lovren{ -ko bar je, Sger mo va smre <strong>ka</strong>). Tudi v tem pri me ru velja, da je Pohor je ve~ ja vred no ta, ker je na nje go vemobmo~ ju slap [umik, slap pa je pomemb nej {i, ker je na Pohor ju.• Deli kom plek snih narav nih obmo ~ij: Dele kom plek snih narav nih obmo ~ij lah ko obrav na va mo pose -bej, ven dar pri vred no te nju ne sme mo poza bi ti, da so del ve~ je celo te, <strong>ka</strong>r jim pove ~a vred nost nooce no.Med meri la kom plek sno sti poja vov velja uvr sti ti tudi pove za nost med narav ni mi in kul tur ni mi vred -no ta mi (na pri mer [koc jan ske jame, Ajdov s<strong>ka</strong> dekli ca), saj ima ta klju~ ni pomen pri (za)va ro va nju zla stiobse` nej {ih obmo ~ij (Tri glav ski narod ni park, Regij ski park [koc jan ske jame). Sicer pa kul tur ni vidikobrav na va mo kot poseb no meri lo vred no te nja.Na sled nje meri lo je eko lo{ ki vidik. Pri vred no te nju s tega vidi <strong>ka</strong> Inven tar upo {te va:• Eko si ste me z vi so ko stop njo ohra nje no sti: Nepo sred ne ga ~lo ve ko ve ga vpli va na eko si stem ni bilo alije ta vse sko zi maj hen (na pri mer pra gozd Raj he nav ski Rog).• Eko si ste me z ve li ko pestrost jo habi ta tov ozi ro ma z ve li ko pestrost jo vrst (sta bil ni eko si ste mi): Pri merje Kra kov ski gozd.• Red ke eko si ste me: Eko si ste mi, <strong>ka</strong>te rih sestav na dela bio top in bio ce no za (bo di si zara di red kih rast -lin skih in `ival skih vrst bodi si zara di red ke sesta ve vrst ali obo je ga) sta v slo ven skem ali {ir {em meri lured <strong>ka</strong>. Eko si stem z red ko bio ce no zo je na pri mer ter mo fil ni gozd na Komar ~i (red <strong>ka</strong> sesta va vrst),pri me ra eko si ste ma z red kim bio to pom pa sta mrtvi ca Muri {a in ser pen ti nit pri Slo ven ski Bistri ci.• Eko si ste me, <strong>ka</strong>te rih sestav ni del so rast lin ske in `ival ske vrste, ki so ogro `e ne, so relik ti ali ende miti,ima jo na varo va nem obmo~ ju kla si~ no naha ja li{ ~e, na varo va nem obmo~ ju `ivi jo v tu jem, azo nal nemali ekstra zo nal nem area lu ali na meji svo je ga area la.• Obmo~ ja z ve li ko pestrost jo eko si ste mov: Na raz me ro ma majh nem obmo~ ju je ve~ raz li~ nih eko si -ste mov, na pri mer na obmo~ ju Cerk ni{ ke ga jeze ra jeze ro, poto ki in reke, mo~ vir na tra vi{ ~a, trsti~ ja,gozd).Po memb no meri lo je tudi kul tur ni vidik. Med vse mi vidi ki vred no te nja so prav kul tur ni naj bolj sub -jek tiv ni, saj je v njih zaz na ven na{ odnos do <strong>dedi</strong>{ ~i ne. Sestav lja jo ga:• Pri ~e val nost: Meri lo upo ra bi mo, <strong>ka</strong>dar sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne pove za na z ma -te rial ni mi ostan ki iz na{e pre te klo sti (na pri mer Poto~ <strong>ka</strong> zijal <strong>ka</strong>, sote s<strong>ka</strong> Pasi ce, Krn sko jeze ro).• Sim bol na vred nost: Sko zi zgo do vi no sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne posta la sim bolslo ven ske ga naro da (na pri mer Tri glav, So~a).• Sli ko vi tost: Meri lo obrav na va estet ski odnos posa mez ni <strong>ka</strong> do narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne. Za oce nje va nje upo -rab lja mo pred vsem per cep cij s<strong>ka</strong> izho di{ ~a (na pri mer Mar tulj ko va sku pi na v Ju lij skih Alpah, Mali narav nimost v Ra ko vem [koc ja nu).• Kra jin ski vidik: Meri lo opre de lju je estet ski odnos narav ne <strong>dedi</strong>{ ~i ne do oko li ce. Inven tar pri me ra nenava ja.40

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!