geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• kul tur no-vzgoj na vred nost,• eko lo{ ka vred nost,• kra jin sko-ob li kov na vred nost,• rekrea cij ska vred nost,• ogro `e nost.V do pol ni tvah inven tar ja so se izgu bi li znans tve na in rekrea cij ska vred nost ter ogro `e nost, dodanapa je bila kom plek snost poja vov (In ven tar naj po memb nej {e … 1988 in 1991).5.4.2.1 Meri la vred no te njaTudi po novej {i, zdaj veljav ni zako no da ji (Za kon o ohra nja nju … 2004) osta ja vred no te nje nara vein nje nih delov v Slo ve ni ji opi sno, zelo sub jek tiv no in pre pu{ ~e no posa mez ni ku. Meri la vred no te nja (po-ten cial nih narav nih vred not) so:• izjem nost,• tipi~ nost,• kom plek sna pove za nost,• ohra nje nost,• red kost,• eko si stem ska pomemb nost,• znans tve no ra zi sko val na pomemb nost,• pri ~e val na pomemb nost.Ome nje ni zakon ne poda ja natan~ nej {ih smer nic za vred no te nje, pa~ pa podrob nej {e opi se nek -da njih meril lah ko naj de mo v In ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1988, 23–26):Me ri lo izjem nost oce nju je mo pri mer jal no zno traj tipo lo{ ke sku pi ne, gle de na frek ven co pojav lja -nja, dimen zi je ali dru ge zna ~il no sti. Obi ~aj no pri mer ja mo zno traj Slo ve ni je, v po seb nih pri me rih tudi {ir{e.• Abso lut na red kost pojav lja nja: O ab so lut ni red ko sti govo ri mo, kadar je v Slo ve ni ji evi den ti ra nih do petobjek tov ozi ro ma obmo ~ij dolo ~e ne ga tipa. Ta {te vil~ na meja je dogo vor na. Kadar red kost pojav lja -nja pre se ga obmo~ je Slo ve ni je, mora mo pri vred no te nju vse lej nave sti {e geo graf sko eno to, na kate rose obmo~ je nana {a (na pri mer `ve ple ni izvir, naha ja li{ ~e ~iz la ki ta).• Rela tiv na red kost pojav lja nja: Rela tiv na red kost se nana {a na manj {o, narav no zao kro `e no regio nal -no eno to Slo ve ni je. Upo {te va mo jo pri objek tih ozi ro ma obmo~ jih narav ne dedi{ ~i ne, ki se pojav lja jo zunajobmo~ ja, na kate rem se mno `i~ no pojav lja jo in/ali so zanj zna ~il ni (na pri mer osa me li kras v Ha lo zah).• Izjem ne raz se` no sti: Ta vidik opre de lju je mer ske last no sti narav ne dedi{ ~i ne. Z njim opre de lju je monarav no dedi{ ~i no izjem nih raz se` no sti zno traj tipo lo{ ke sku pi ne. Sem spa da jo na pri mer naj ve~ javi{i na, glo bi na, dol `i na, pro stor ni na, naj vi{ ja tem pe ra tu ra … V ka te go ri ji izjem nost lah ko lo~i mo abso -lut no in rela tiv no izjem nost (na pri mer ^epo van ska doli na, Tri glav ska sever na ste na).• Izred na ali enkrat na obli ka: S tem meri lom vred no ti mo poseb ne obli ke narav ne dedi{ ~i ne, po kate -rih odsto pa jo od obi ~aj nih, ali pa je dolo ~e na obli ka poseb no lepo raz vi ta (na pri mer Veli ki narav nimost v Ra ko vem [koc ja nu).Me ri lo tipi~ nost ozi ro ma zna ~il nost pri de v po {tev za tiste objek te in/ali obmo~ ja narav ne dedi{ -~i ne, po kate rih so v li te ra tu ri opi sa ni dolo ~e ni narav ni poja vi, pojav ne obli ke, pro ce si ozi ro ma so zna ~il niali zelo nazor no obli ko va ni pri me ri za dolo ~en tip poja va ([koc jan ske jame so na pri mer {ol ski pri merpono ra na kon takt nem kra su, Kanin ski podi viso ko gor ske ga kra sa, Cerk ni{ ko jeze ro pre si ha jo ~e ga jezera).Me ri lo kom plek snost poja vov se nana {a ne splet objek tov ozi ro ma obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne,saj ti mno go krat nasto pa jo pove za no in sestav lja jo novo vred no to. Nekaj poseb ne ga je lah ko nji ho vopre ple ta nje na enem samem obmo~ ju (na pri mer v Re gij skem par ku [koc jan ske jame so udor ni ce, pono -ri, sla po vi, jame, mra zi{ ~a) ozi ro ma se objek ti ali obmo~ ja zdru `u je jo v ve~ je, med seboj pove za ne eno te.Vred nost take ga kom plek sne ga obmo~ ja je ve~ ja kot se{te vek posa mez nih vred not, zara di pri pad no -sti ve~ ji eno ti pa je vi{ je vred no ten tudi posa me zen objekt.39