geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23no sti. Obi ~aj no nasta ne prob lem, kako naj ljud je na zava ro va nem obmo~ ju `ivi jo, ne da bi to za njihsame posta lo bre me in ovi ra. Pri lo` nost za nji ho ve pre bi val ce se je poka za la v tr `e nju turi sti~ ne, rekrea -cij ske vlo ge teh obmo ~ij. Ta instru men tal na vred no ta je omo go ~e na in pove za na prav z in trin zi~ no vred no tozava ro va ne ga obmo~ ja. Ven dar je tre ba stal no bde ti nad tem, da ohra nja mo krh ko rav no ves je, da dejav -nost, pove za na z in stru men tal no vred no to, ne ogro zi intrin zi~ ne vred no te (Kirn 2004, 175). Nekaj, karje intrin zi~ no, ne izklju ~u je mo` no sti, da je lah ko za ~lo ve ka hkra ti tudi korist no in instru men tal no. Nika -kor ne sme mo poza bi ti u~in kov na zapo slo va nje v lo kal ni skup no sti, ki jih pri na {a geo di ver zi te ta, zla stina podro~ ju turiz ma in rabe dru gih (ne `i vih) narav nih virov (grad be ni kamen, pre mog, padec reke zapri do bi va nje ener gi je). To raz kri va pomem ben pris pe vek geo di ver zi te te k lo kal ni eko no mi ji.5.4.1.5 Funk cij ske vred no teZno traj vars tva nara ve se o njih le red ko govo ri, ~etu di je vsem jasno, da ima jo relief ne obli ke, prst,sedi men ti, in kam ni ne pomemb no (funk cij sko) vlo go v si ste mu oko lja, tako fizi~ ne ga kot bio lo{ ke ga.Gray (2004, 114) raz li ku je dve pod sku pi ni funk cij skih vred not:• funk cij ska vred nost v smi slu zago tav lja nja nuj no potreb ne pod la ge, habi ta tov in abiot skih pro ce sov,ki omo go ~a jo fizi kal ne in eko lo{ ke siste me na povr{ ju Zem lje in zato pod pi ra jo bio di ver zi te to;• uti li ta ri sti~ ne (ko ri sto ljub ne) vred no sti geo di ver zi te te ~lo ve{ ki dru` bi. Zemelj sko povr{ je pred stav ljateme lje, na kate rih gra di mo raz voj in vse ~lo ve ko ve aktiv no sti. To daje povr{ ju funk cio nal no in eko -nom sko vred nost. Svoj ska kom bi na ci ja relief nih oblik, kam nin ske pod la ge in prsti nare ku je, da soneka te ra obmo~ ja pri mer na za kme tijs tvo, dru ga za izgrad njo leta li{ ~a ali smu ~i{~, tret ja za izko ri{~a -nje hidroe ner gi je …K uti li ta ri sti~ ni vred no sti geo di ver zi te te lah ko pri {te va mo tudi tla kot vir ozi ro ma zalo go pit ne vodeter nje no veli ko samo ~i stil no spo sob nost. ^eprav samo ~i{ ~e nje povsod po sve tu pote ka z is ti mi pro -ce si (ad sorb ci ja, ion ska izme nja va, mikrob na dekom po zi ci ja, raz red ~e va nje), je nji hov u~i nek zelo raz li ~en.Na ob~ut lji vost one sna `e va nja pod tal ni ce namre~ bis tve no vpli va debe li na krov ne pla sti (pr sti in sedi -men tov). Tan ka krov na plast zago tav lja malo za{ ~i te pred povr {in skim, zla sti kme tij skim one sna `e va njem,med tem ko je debe lej {a plast gli ne zelo u~in ko vi ta pri pre pre ~e va nju one sna `e va nja. Vred nost take pla -sti – dela pestro sti ne`i ve nara ve – pogo sto ni niti (po)zna na, kaj {ele cenje na (Gray 2004, 116). Nes por noje, da nas od sve tov ne lako te in pre `i vet ja nas ploh lo~i le nekaj deci me trov debe la prste na ode ja, ki je,tako kot voda, klju~ na za `iv lje nje na Zem lji.^e prav je funk cij ska vred nost geo di ver zi te te za `iv lje nje ~lo ve ka nes por na, osta ja mo pri funk cij skivred no sti posa mez ne geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne skep ti~ ni, saj so pri njih funk cij ske vred no te potis nje -ne v ozad je. Delo ma so izra `e ne v eko nom skih in estet skih vred no tah.5.4.1.6 Geo si stem ske vred no teFi zi kal no oko lje (geo si stem) ima pomemb no vlo go z za go tav lja njem raz no li kih oko lij, habi ta tov insub stra tov, ki so pod la ga bio di ver zi te te. Kljub temu so ne`i ve sesta vi ne oko lja med oko lje vars tve ni kipogo sto zapo stav lje ne. Abiot ske sesta vi ne doje ma jo kot nes pre men lji vo kuli so, na kate ri se raz vi ja joeko si ste mi. Na dru gi stra ni se del vred no sti geo mor fo lo{ kih vred not skri va rav no v hi tro sti ozi ro ma po~a -sno sti pro ce sov, s ka te ri mi nasta ja jo. Zade ve pa se po~a si ven dar le spre mi nja jo, saj se in`e nir ji in eko lo giza~e nja jo zave da ti potre be po razu me va nju pro ce sov in vzor cev fizi kal ne ga oko lja, ~e `eli jo uspe {nouprav lja ti pro ce se in habi ta te.Med fizi~ ni mi dejav ni ki, ki vpli va jo na bio di ver zi te to, sta poleg pod neb nih in pedo lo{ kih dejav ni kovnaj po memb nej {a nad mor ska vi{i na in eks po zi ci ja (na pri mer raz li~ no rast lins tvo na pri soj nih in osoj -nih pobo~ jih [mar ne gore). Izjem na pestrost `iv lje nja na Zem lji se je z evo lu ci jo pri la go di la fizi~ ne muoko lju. Zato ima ta raz no lik (geo)si stem funk cio nal no vred nost tako za bio lo{ ke siste me kot za bio diverzi -te to. Ob tem posta ja jasno, da veli ka geo di ver zi te ta pra vi lo ma vodi do veli ke bio di ver zi te te (Gray 2004, 126).37