geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~5.4.1.3 Estet ske vred no teEs tet ske vred no te geo di ver zi te te so bolj o~it ne, saj se nana {a jo pre pro sto na videz ozi ro ma vizual -ni u~i nek (ter na dru ga ~uti la), ki ga daje fizi~ no oko lje, torej relief ne obli ke vseh vrst in dimen zij, odgor skih verig in sotesk do vrta~ in bal va nov. [te vil ni geo mor fo lo{ ki poja vi, ki pre bi vals tvu in popot nikomzago tav lja jo svo je vrst no do`i vet je, ima jo v sebi neko vred nost. ^lo ve ko vo zaz na va nje ceni raz no li kost,kom plek snost, vzor ce in lokal ni zna ~aj. Po mne nju Gra ya (2004, 82) je pris pe vek raz li~ nih tipov relief -nih oblik in bogas tva povr {in skih detaj lov k pri ljub lje no sti turi sti~ nih obmo ~ij mo~ no pod cenjen. Neka te riavtor ji govo ri jo o ame nity value (ljub ka, pri vla~ nost na vred no ta), kjer nav zo~ nost narav ne ga poja va (re -lief ne obli ke) izbolj {a kako vost `iv lje nja v ne ma te rial nem smi slu. Ta splo {na vrednost pokra jin ske lepo te(sli ko vi te pokra ji ne) je pogo sto glav ni turi sti~ ni adut in del ogla {e val ske kam pa nje nacio nal nih turi sti~ -nih orga ni za cij. Doz daj{ nji sta cio nar ni turi zem ved no bolj zame nju je aktiv no pre `iv lja nje pro ste ga ~asa(po hod ni{ tvo, kole sars tvo, vod ni {por ti). Za tak {ne rekrea tiv ne dejav no sti je potreb na svoj ska pokra ji -na ozi ro ma dolo ~en relief in relief ne obli ke (ste ne ali bal va ni za ple za nje, reke z za dost nim pad cem zaraf ta nje ali vo` njo s ka ja kom). Bri tan ska nara vo vars tve na vlad na agen ci ja English Natu re nava ja, datako na psi hi~ no kot fizi~ no zdrav je ugod no vpli va bli `i na ozi ro ma mo` nost dosto pa do zanimivih inpestrih narav nih obmo ~ij ter relief nih oblik (Gray 2004, 81–82), na pri mer [mar ne gore, Mari bor skegaPohor ja. Na pestrost vpli va tudi gozd ni rob. Pri tem ni nuj no, da gre za izje men ali redek pojav, eno odstro kov nih meril vred no te nja je tudi tipi~ nost. Od tod izha ja pobu da za ohra nja nje pogo stih, tipi~ nih relief -nih oblik, na pri mer {oti{~ na [kot skem, Fin skem ali Polj skem, kra sa v Slo ve ni ji ali na Kitaj skem, kotsplo {ne vred no te, ki pogo sto izha ja iz lokal ne in oseb ne oce ne nje ne znans tve ne in estet ske vred nosti.Re lief ne obli ke kot pokra jin ska prvi na so ned vom no zapo stav lje ne. Neneh no spre mi nja jo ~a se nara -va je tista, ki pri na {a veli ko vizual no pestrost, zani mi vost in estet sko vred nost. Estet ska vred nost poja vovozi ro ma oblik pri na {a tudi eko nom sko vred nost in dolo ~a dru` be ni sta tus. Zna ~il ne pri me re naj de mov mno gih dru` bah, kjer je ~lo vek za dolo ~e ne pokra jin ske atri bu te pri prav ljen pla ~a ti vrto gla ve zne ske,na pri mer za pogled iz hotel ske sobe na mor je. Loka ci ja na vrhu hri ba pogo sto pome ni ve~ kot samotopo graf sko oko li{ ~i no, saj je mar sik je pove za na z vi{ jim polo `a jem na dru` be ni les tvi ci.5.4.1.4 Social no-eko nom ske (in stru men tal ne) vred no teEko nom sko na~e lo pred po stav lja, da vars tvo narav nih vred not niso le stro{ ki in ome ji tve, ampaktudi nove pri lo` no sti, saj kako vost no oko lje je ozi ro ma posta ja ved no ve~ ja vred no ta, ki jo je mogo ~etudi tr`i ti.Gos po dar ska sfe ra je posku {a la izpo sta vi ti finan~ no vred nost vseh okolj skih prvin, ven dar ima obi -lje geo di ver zi te te ve~ kot samo teo re ti~ no eko nom sko vred nost.Obi ~aj na eko nom ska kla si fi ka ci ja se nana {a na naf to, pre mog, rud na bogas tva, dra ge kam ne ingrad be ni mate rial (vse je del geo di ver zi te te!), zane mar ja pa se pomen prsti, relief nih oblik in dru gih narav -nih virov. Pri vred no te nju narav ne dedi{ ~i ne se poja vi jo {te vil ne te`a ve, ker ni pred met kla si~ nih tr` nihodno sov, teme lje ~ih na ponud bi in pov pra {e va nju, saj se na trgu ne pojav lja kot bla go. Ker ima dedi{ -~i na kljub temu svo jo ceno, Win kler (2006) pred la ga vred no te nje po kori stih, ki jih dedi{ ~i na nudi. Govo ri moo tako ime no va nem »WTP-pri sto pu« (wil ling ness to pay), ki raz kri va, koli ko je upo rab nik pri prav ljen pla -~a ti za »upo ra bo« dedi{ ~i ne. Iz eko nom ske teo ri je se je raz vi la vrsta okolj skih teh nik vred no te nja, s ka te ri milah ko izme ri mo eko nom ske vred no sti, teme lje ~e na WTP-pri sto pu. Naj po memb nej {e med nji mi so meto -da poto val nih stro{ kov, ki teme lji na poto val nih in ~asov nih stro{ kih, hedo ni sti~ na in kon tin gen~ nameto da.V real nem sve tu pogo sto pri ha ja do pre ple ta nja intrin zi~ nih in instru men tal nih vred not. Dolo ~e nopokra ji no, bio top, relief no obli ko, rast lin sko ali `ival sko vrsto zava ru je mo zara di nje ne edins tve no sti, red -ko sti, ogro `e no sti, nje ne eko lo{ ke in estet ske vred no sti. Zava ro va na obmo~ ja so vars tve ni sta tus dobi la,ker se je v njih vide lo bodi si izklju~ no narav ne vred no sti bodi si pre ple ta nje narav nih in kul tur nih vred -36