geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 235.4.1 VRED NO TEVred nost nara ve so sku {a li opre de li ti mno gi avtor ji; tako je s~a so ma nasta la kla si fi ka ci ja, ki deli vred -no sti nara ve na nasled nje sestav ne dele:• intrin zi~ ne (ek si sten~ ne) vred no te,• kul tur ne vred no te,• estet ske vred no te,• social no-eko nom ske vred no te,• funk cij ske vred no te,• geo si stem ske vred no te,• znans tve no ra zi sko val ne in izo bra `e val ne vred no te.5.4.1.1 Intrin zi~ ne vred no teIn trin zi~ ne vred no te se nana {a jo na eti~ no pre pri ~a nje, da so neka te re stva ri (na pri mer geo di -ver zi te ta) vred no te same po sebi in ne zara di ne~e sa ali neko ga (Gray 2004; Kirn 2004). Intrin zi~ nevred no te je naj te` je dolo ~i ti in opi sa ti, saj vse bu je jo eti~ ne in filo zof ske raz se` no sti odno sa med naravoin dru`bo.Geo di ver zi te ta je tako kot bio lo{ ka raz no li kost intrin zi~ na vred no ta, ven dar ima lah ko za ~lo ve -ka tudi zdravs tve no, eko nom sko, spoz nav no, izo bra `e val no ali estet sko (in stru men tal no) vred nost.Velja pa seve da tudi obrat no: kar je instru men tal no vred no, je lah ko, ne pa nuj no, vred no tudi intrin -zi~ no.Po ve za nost intrin zi~ ne in instru men tal ne vred no te lah ko pona zo ri mo na pri me ru zava ro va nih obmo~ij.Turi sti~ na in rekrea cij ska funk ci ja (in stru men tal na vred no ta) je sicer pri lo` nost za pre bi val ce zava ro -va ne ga obmo~ ja, a ne sme ogro zi ti narav ne, kul tur ne, estet ske in eko lo{ ke vred no sti zava ro va ne gaobmo~ ja (in trin zi~ ne vred no te). Zna ~i len pri mer je masov ni turi zem v Tri glav skem narod nem par ku (Vr-{i~, Poklju ka, Bohinj). ^lo ve ko va odlo ~i tev je, kak {ne vred no te bo pode lil posa mez ne mu delu nara veozi ro ma geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni. ^e narav nim dano stim priz na mo intrin zi~ no vred nost, pome ni, da jihne sme mo izrab lja ti (med »izra bo« spa da tudi turi zem, ne le golo fizi~ no izko ri{ ~a nje v ob li ki kam no -lo ma grad be ne ga kam na ali hidroe lek trar ne) brez ustrez ne ga moral ne ga raz lo ga, ki odteh ta sla bostdeja nja. Ker `ivi mo od nara ve, jo mora mo nuj no tudi stro kov no instru men tal no vred no ti ti.5.4.1.2 Kul tur ne vred no tePri me rov kul tur nih vred not ni te` ko naj ti kjer ko li po sve tu, naj gre za sodob ne ali pre te kle dru` be.Ker so ne`i ve fizi~ ne sesta vi ne oko lja tako ovred no te ne, je seve da smo tr no zava ro va ti celot no pokra -ji no. Sem lah ko spa da jo tudi mito lo{ ke raz la ge relief nih oblik in narav nih poja vov (Po ljan ska baba),arheo lo{ ka naha ja li{ ~a (Po to~ ka zijal ka, Ljub ljan sko bar je), zgo do vin ski kra ji (slap Savi ca) in duhovnevred no te (Tri glav), saj so narav ne dano sti tiste, ki so pogo je va le ozi ro ma omo go ~i le raz voj ~lo ve ka.Re lief ne obli ke daje jo pro sto ru pe~at, iden ti te to, ga torej osmi{ lja jo. ^lo vek se nave `e na ta pro -stor, na pokra ji no in se z njo poi sto ve ti. Umest no se zdi vpra {a nje, zakaj se mno gi slo ven ski klu bi indru{ tva po sve tu ime nu je jo Tri glav, Pla ni ca in podob no, pa tudi, zakaj je v do ma la vsa ki dvo ra ni tovrst -nih usta nov na glav ni ste ni osred nje dvo ra ne upo dob lje no Blej sko jeze ro z oto kom in Tri gla vom v ozad ju?Geo mor fo lo{ ki poja vi (re lief ne obli ke) pred stav lja jo kuli so za na{e vsak da nje `iv lje nje in vpli va jo na splo -{no po~ut je ter emo ci je; nav da ja jo nas z ra dost jo in nav di hom. Dejs tvo je, da ima ta tako Tri glav kot Blej skojeze ro pomemb no vlo go pri iden ti te ti slo vens tva. Vsi ima mo aso cia ci je na pokra ji no, saj spro `i odzi ve,spo mi ne, ~us tva, ki so zelo oseb na. Vsa ka pokra ji na je neko mu pomemb na, naj gre za mest no sose -sko ali neo kr nje no nara vo. Prav zato je lokal na skup nost tista, ki ceni pokra ji no (re lief ne obli ke) in jozna tudi ohra nja ti (Gray 2004).35