geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Za ra di neu strez ne ure di tve v pro stor ski zako no da ji se je vars tvo narav ne dedi{ ~i ne v prak si ure -sni ~e va lo v glav nem le z us me ri tva mi za varo va nje v pro stor skih plan skih in izved be nih aktih.Ti ste dele narav ne dedi{ ~i ne, ki so ime li poseb no kul tur no, znans tve no, zgo do vin sko ali estet skovred nost, so po poseb nem postop ku raz gla {a li za narav ne zna me ni to sti. Po name nu in obli ki so to lah -ko bili narav ni spo me ni ki, narav ni rezer va ti, narod ni, regij ski in kra jin ski par ki, zava ro va ne rast lin ske in`ival ske vrste ter spo me ni ki obli ko va ne nara ve. Z ak tom o raz gla si tvi narav ne dedi{ ~i ne za narav no zna -me ni tost se je na dolo ~e nem obmo~ ju nara ve vzpo sta vil pose ben vars tve ni sta tus, pra vi lo ma z na me nomohra ni tve obmo~ ja v ob sto je ~em sta nju ozi ro ma omo go ~a nja narav nih pro ce sov brez pose ga nja ~lo -ve ka. Obseg vars tve ne ga sta tu sa je bil dolo ~en z vars tve ni mi re`i mi, ki so se vzpo sta vi li na zava ro va nemobmo~ ju.Leta 1993 je bil z Za ko nom o vars tvu oko lja vzpo stav ljen nov celo vit krov ni sistem vars tva oko ljain tudi nara ve. Z njim so bila postav lje na izho di{ ~a in na~e la, ki posle di~ no pose ga jo v ure ja nje okolj -skih prob le mov, izha ja jo~ iz dejs tva, da je sestav ni del nara ve tudi ~lo vek. Krov nost siste ma se izra `av tem, da zakon poleg vars tva ~lo ve ko ve ga oko lja pred one sna `e va njem vseh vrst ure ja tudi traj nost -no rabo in vars tvo narav nih dobrin, kamor spa da jo tudi narav ne vred no te in biot ska raz no vrst nost(Ber ginc 2006). S tem je bil za~r tan tudi okvir za sistem sko ure di tev podro~ ja vars tva nara ve, ki je bilpostav ljen z Za ko nom o ohra nja nju nara ve iz leta 1999.Za kon dolo ~a ukre pe ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti in sistem vars tva narav nih vred not z na me -nom ohra nja nja nara ve. Ukre pi ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti so ukre pi, s ka te ri mi se ure ja vars tvopro sto `ive ~ih rast lin skih in `ival skih vrst, vklju~ no z nji ho vim gen skim mate ria lom ter nji ho vi mi habi ta tiin eko si ste mi. Omo go ~a traj nost no rabo sesta vin biot ske raz no vrst no sti in zago tav lja ohra nja njenarav ne ga rav no ves ja. Sistem vars tva narav nih vred not je sistem, ki dolo ~a postop ke in na~i ne pode -lje va nja sta tu sa narav nih vred not ter izva ja nje nji ho ve ga vars tva (Za kon o ohra nja nju … 1999).Mne nja o us trez no sti zako na so delje na. Med tem ko eni trdi jo, da je Zakon o ohra nja nju nara ve»… v prav ni red vne sel naj {ir {o mo` no prav no regu la ci jo tega podro~ ja, kar jih je Slo ve ni ja kdaj ko li ime -la …« (Ber ginc 2006, 8), mu dru gi o~i ta jo {te vil ne pomanj klji vo sti. Po mne nju Gro{ lje ve (2008) je ana li zaZako na o ohra nja nju nara ve (1999 in 2004) poka za la, da je zastav ljen izra zi to eko cen tri~ no in ne obrav -na va dveh klju~ nih vlog ~lo ve ka v po ve za vi z vars tvom nara ve, to je ~lo ve ka kot obli ko val ca vred not, kidolo ~a jo kaj in zakaj varu je mo, in ~lo ve ka kot soob li ko val ca kako vo sti pro sto ra, ki ga varu je mo. Po nje -nem mne nju je zakon dejan sko izklju ~il vsa meri la, ki opre de lju je jo ~lo ve kov odnos do nara ve, vklju~ noz es tet skim in do`iv ljaj skim, (po)kra ji no pa obrav na va le v po ve za vi z biot sko raz no vrst nost jo. Ustrez -na opre de li tev ~lo ve ko ve vlo ge v vars tvu nara ve je klju~ na za nje go vo uspe {nost pri usta nav lja nju narav nihpar kov in dru gih varo va nih obmo ~ij in nji ho vem u~in ko vi tem uprav lja nju (Gro {elj 2008).5.2.2 PODRO^ JA VARS TVA NARA VEV gro bem rav ni vars tva nara ve vse bin sko deli mo na tri dele (Sko ber ne 2005; Miku{ 2006):• narav ne zna me ni to sti (na rav na dedi{ ~i na),• rast lin ske in `ival ske vrste,• eko lo{ ki siste mi (eko si ste mi, habi tat ni tipi, (po)kra ji na).Za vse na{te te sku pi ne – podro~ ja vars tva nara ve – obsta ja jo ukre pi, s ka te ri mi sku {a mo dose ~ivars tvo poseb nih delov nara ve. V pre gled ni ci 1 so pri ka za ni kora ki, kako neka narav na zna me ni tost,eko lo{ ki sistem, rast lin ska ali `ival ska vrsta posta ne pre poz nav na, kako jo vred no ti mo, kako pri do bi prav -ni sta tus in je varo va na z na ju strez nej {im ukre pom varo va nja. Naj bolj raz {ir jen ukrep vars tva nara veje zava ro va nje.Pred stav lje na zasno va vars tva nara ve izha ja iz varo val nih potreb in z nji mi pove za ne ga varo val ne -ga vred no te nja ob pomo ~i nara vo vars tve nih kri te ri jev. Name nje na je pre poz na va nju in stro kov ne muovred no te nju vred nih delov nara ve do pri do bi tve prav ne ga sta tu sa in nji ho ve ga varo va nja z us trez nimivars tve ni mi ukre pi.31