geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ne `i vi deli nara ve ima jo znat no vred nost v ve~ pogle dih, pri ~emer je geo di ver zi te ta na mot nje vsajtako ob~ut lji va kot bio di ver zi te ta. [e ve~, »… bio di ver zi te ta je odvi sna od geo di ver zi te te …« (Shar -ples 2002, 1), tako da uspe {no ohra nja nje nara ve zah te va zdru `i tev vars tva `ive in ne`i ve nara ve.Stan ley (2000 in 2002, citi ra no po Gra yu 2004) gre celo tako dale~, da trdi, da je bio di ver zi te ta delgeo di ver zi te te. V Ve li ki Bri ta ni ji name sto izra za geo di ver zi te ta upo rab lja jo izraz geo con ser va tion(šohra nja nje zemelj ske dedi{ ~i ne’), ki pa je manj natan ~en in prak ti ~en, saj ga je mo` no razu me ti {ir -{e, kot da vklju ~u je tudi bio lo{ ke sesta vi ne Zem lje.V skan di nav skih de`e lah so izraz geo di ver zi te ta spre je li v po li ti ko ohra nja nja nara ve `e leta 1996.Opre de lju je jo ga kot »… kom plek sne obli ke trd ne pod la ge, nekom pakt ne ga povr{ ja, zemelj skih oblikin pro ce sov, ki sestav lja jo zemelj sko povr{ je … Geo di ver zi te ta je lah ko poj mo va na kot diver zi te ta geo -lo{ kih in geo mor fo lo{ kih poja vov na dolo ~e nem obmo~ ju …« (Gray 2004).Kljub mno gim posku som je izraz geo di ver zi te ta v {te vil nih dr`a vah, tudi Slo ve ni ji, {e neu ve ljav ljen,tako v izo bra `e va nju, med splo {no jav nost jo kot tudi na uprav ljav ski rav ni. »Pre vla do« bio di ver zi te tegle de na geo di ver zi te to lah ko pona zo ri mo tudi s po mo~ jo splet ne ga brskal ni ka. ^e v Goo gle vtip ka mobese do »bio di ver sity«, dobi mo kar 33 mi li jo nov zadet kov, med tem ko se za bese do »geo di ver sity« izpi -{e le okrog 38.800 za det kov (med mre` je 2, sta nje 22. 11. 2010).Stop nja geo di ver zi te te je odvi sna od vrste, {te vil~ no sti in inten ziv no sti pro ce sov v no tra njo sti Zem -lje (Jer {ek in Vidrih 2009) ter zuna njih, ekso ge nih sil: jako sti Son ca, te` no sti in vode.Slo ve ni ja ima viso ko stop njo geo di ver zi te te, saj je na majh nem obmo~ ju zbra nih izjem no veli ko {te -vi lo geo lo{ kih in geo mor fo lo{ kih poja vov. Glav ni dejav nik pestro sti je lega na sti ku veli kih evrop skihmakro re gij: Alp, Dinar ske ga gors tva, Panon ske ni`i ne in Sre do zem lja. Na povr{ ju so zelo raz no li ke kam -ni ne. Sedi ment ne kam ni ne so iz raz li~ nih geo lo{ kih obdo bij in zato izjem no pestre, zato so raz no vrst netudi prsti (Jer {ek in Vidrih 2009). Zelo raz li~ ne in pestre so tudi pod neb ne raz me re, pogo je ne zla sti z odda -lje nost jo od mor ja, nad mor sko vi{i no in eks po zi ci jo. Vsi na{te ti dejav ni ki se odra `a jo v ve li ki geo di ver zi te tiobmo~ ja.Za ra di veli ke ga dele `a kar bo nat nih kam nin je geo di ver zi te ta v Slo ve ni ji mor da naj bo ga tej {a pravpri kra{ kih obli kah. Kra{ ki poja vi na slo ven skem Kra su so tako izra zi ti in zna ~il ni, da se je za tovrst naozem lja izraz kras uve lja vil tudi v med na rod ni stro kov ni ter mi no lo gi ji (Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja 1973).Geo di ver zi te ta kra{ kih oblik, tako na pri mor skem kra su, kot na kra su v vi so ko gor ju, je izjem na (Jer {ekin Vidrih 2009). »… Vred no te nje geo di ver zi te te ima izje men pomen za dr`a vo, ki naj bi usmer ja la traj -nost ni raz voj ozi ro ma pose ge v pro stor …« (Jer {ek in Vidrih 2009, 365). Pomemb na je tudi za zna nost,saj je u~il ni ca v na ra vi, ne sme mo pa spre gle da ti niti nje ne ga kul tur ne ga in eko lo{ ke ga pome na.Vse geo di ver zi te te seve da ni tre ba varo va ti, saj bi to zara di potreb dru` be po upo rab lja nju neka te -rih virov lah ko pov zro ~a lo pre cej{ nje prob le me. Zato pa je tre ba izpo sta vi ti, vred no ti ti ter (s prav ni miukre pi) zava ro va ti naj po memb nej {e ozi ro ma naj vred nej {e dele ne`i ve nara ve.Raz lo gov, zakaj vred no ti ti geo di ver zi te to, je veli ko; pov ze ma jih Gut hrie (2010):• ker nas oskr bu je s proi zvo di in sto ri tva mi;• ker mora jo vla de odlo ~i tve (zla sti za pose ge v pro stor) spre je ma ti sklad no s traj nost nim uprav lja njemgeo di ver zi te te;• ker daje lju dem zado voljs tvo, pri na {a bla gi njo;• ker nje no razi sko va nje pris pe va k na pred ku zna no sti in gos po dars tva;• ker je pomemb na za uspo sab lja nje nara vo slov cev (geo gra fov, geo mor fo lo gov, geo lo gov);• ker je nena do mest ljiv u~ni pri po mo ~ek pri izo bra `e va nju (u~il ni ca v na ra vi);• ker kot dedi{ ~i na nima le estet ske, kul tur ne, zgo do vin ske vred no sti za ~lo ve ka, ampak za vsa `iva bitja.5.2 VARS TVO NARA VEIde je o va ro va nju nara ve so se poja vi le, ko so se za~e li kaza ti prvi resni nega tiv ni u~in ki ~lo ve ko -ve ga delo va nja, pove za ni s hi trim gos po dar skim raz vo jem v dobi indu stria li za ci je. Prve vars tve ne kora ke29