geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~5 GEO DI VER ZI TE TA IN GEO MOR FO LO[ KA DEDI[ ^I NA5.1 GEO DI VER ZI TE TAPo mne nju Sack sa (2002) v sve tu glo ba li za ci je ni dovolj zgolj strp nost do raz lik, ampak bi mora liraz li~ nost spo {to va ti, pa naj gre za ver sko, kul tur no ali narav no. V zad njih dveh deset let jih je bila te`njapo opi so va nju in vred no te nju pestro sti naj mo~ nej {a na podro~ ju bio lo gi je, kjer je nara{ ~a la zaskrb lje -nost zara di izu mi ra nja vrst in izgu be nji ho vih habi ta tov, kar je pri ved lo do neka te rih med na rod nihspo ra zu mov. Od kon fe ren ce v Rio de Janei ru in nastan ka Kon ven ci je o bio lo{ ki raz no vrst no sti leta 1992je bilo ohra nja nju bio di ver zi te te name nje ne pre cej pozor no sti na vseh rav neh ~lo ve{ ke dru` be (Er har -ti~ 2007).^e prav se varo va nje geo lo{ ke in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pone kod izva ja `e ve~ kot sto let je, sodanes {te vil ne nara vo vars tve ne orga ni za ci je {e ved no usmer je ne pred vsem v vars tvo `ival skih in rast -lin skih vrst ter nji ho vih habi ta tov. Izraz »vars tvo nara ve« se pogo sto upo rab lja kot sopo men ka za vars tvo`iva li in rast lin. Ready je tovrst no doga ja nje pov zel s tr di tvi jo: »… Di ver zi te ta v na ra vi je pogo sto vze takot diver zi te ta `ive nara ve …« (Hri bar 2009). Pri stoj ne slu` be pou dar ja jo potre bo po varo va nju bio di -ver zi te te, ob tem pa zapo stav lja jo relief in mati~ no pod la go, torej geo lo{ ke, geo mor fo lo{ ke in hidro lo{ kepoja ve, ki so temelj `iv lje nja na Zem lji (Er har ti~ 2007).V vars tvo nara ve vpe ti geo lo gi in geo mor fo lo gi so v de vet de se tih letih prej{ nje ga sto let ja za opi so -va nje pestro sti ne`i ve nara ve za~e li upo rab lja ti izraz geo di ver zi te ta. Kdo ga je upo ra bil prvi, ni zna no.Zelo ver jet no je, da ga je ve~ znans tve ni kov sko va lo neod vi sno, kot nekak {no dvoj ni co izra za »bio di -ver zi te ta«. Prvi pri me ri nje go ve rabe so bili zabe le `e ni na Tasma ni ji v Av stra li ji. Dan da nes je izraz napodro~ ju ohra nja nja nara ve na Tasma ni ji dobro uve ljav ljen (Gray 2004). Poro ~i lo Avstral ske komi si jeza dedi{ ~i no (Au stra lian Heri ta ge Com mis sion) iz leta 2002 geo di ver zi te to defi ni ra kot »… na rav ni raz -pon (pe strost) geo lo{ kih (kam ni ne, mine ra li, fosi li), geo mor fo lo{ kih (re lief ne obli ke, pro ce si) in pedo lo{ kihzna ~il no sti. Geo di ver zi te ta zaje ma nji ho vo zbi ra nje, (so)od vi snost, last ni{ tvo, inter pre ta ci jo in siste ma -ti za ci jo …« (med mre` je 1).Po dob na je defi ni ci ja angle{ kih stro kov nja kov, le da vklju ~u je tudi lju di in kul tu ro: »… Je pove za vamed ljud mi, pokra ji no in kul tu ro; je raz no li kost geo lo{ kih in geo mor fo lo{ kih oko lij, poja vov in pro ce sov,ki so obli ko va li (neko) pokra ji no, relief, kam ni ne, ska le, mine ra le, fosi le in prst, ki pred stav lja jo okvir za`iv lje nje na Zem lji …« (Gray 2004, 7). Pre pro stej {a defi ni ci ja bi se lah ko gla si la: »Geo di ver zi te ta je pestrostin kom plek sna pove za nost geo lo{ kih ter geo mor fo lo{ kih poja vov in pro ce sov ter prsti na dolo ~e nemobmo~ ju …« (Er har ti~ 2007, 60). [e eno stav ne je jo lah ko opre de li mo kot pestrost ne`i ve nara ve.biodiverzitetageodiverzitetagenskaprstihidrološkavrstna ekosistemska geološka geomorfološkaSli ka 10: Rav ni bio di ver zi te te in geo di ver zi te te.28