geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Na ve de na meri la je pogo sto te` ko kvan ti fi ci ra ti, saj ima mo oprav ka tudi z no tra nji mi (in trin zi~ ni mi),neo tip lji vi mi, duhov ni mi in dru gi mi vred no ta mi (Er har ti~ 2007), ki ne teme lji jo le na stro kov nem poz na -va nju in iz tega izha ja jo ~i pre so ji stro kov nja ka. Na~e lo ma velja, da je objekt toli ko bolj pomem ben, koli korve~ to~k dose `e gle de na postav lje na meri la.Za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri glav skih jezer smo izbra li {vi car sko meto do (Rey nard insode lav ci 2007), ki je med vse mi naj pre pro stej {a, saj je name nje na tako {tu den tom in razi sko val cemkot nara vo vars tve ni stro ki. Nje na pred nost so poe no stav lje na meri la vred no te nja, ki ne zah te va jo spe -ci fi~ nih podat kov o po sa mez nih obli kah, kot je to pri por tu gal ski meto di in meto di mer je nja turi sti~ ne gapoten cia la.[vi car ska meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na meri la vred no te nja in jih kom bi ni ra z do -dat ni mi meri li. Znans tve na meri la vred no te nja teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti inpaleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2). Zad nje meri lo je doda no, da se pou da ri nave za nost poja vaali obli ke na Zem ljo in pod neb je v pre te klih obdob jih.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostpoja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril ta del vred no te nja teme lji na poe -no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no,`ivo nara vo in dru` bo. V eko lo{ ko vred nost so vklju ~e na tudi obsto je ~a varo va na in zava ro va na obmo~ -ja. Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra ji ne,pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo. Kulturnameri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in »geoz go do vin -ska« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko nom sko meri loso v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek ta dedi{ ~i ne. Kerpred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom ska vred nost posa mez nih relief nih enot v Do li ni Tri glav skihjezer izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, ki je lah ko pomem -ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob nem. Skup na vred nost,ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e no ji sle di izo bra `e valnavred nost, ki je prav tako poda na opi sno, saj ima lah ko objekt veli ko izo bra `e valno vred nost ne gle de nato, ali je dobro viden ali pa so ga geo morf ni pro ce si `e spre me ni li ozi ro ma odstranili.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di ka mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti (Sko ber ne 2010). Med ana li zi ra ni mi meto da mi pred vi de -va izra ~un skup ne vred no sti poja va le por tu gal ska meto da. [vi car ska meril vred no te nja ne me{a medseboj, saj je tako zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e -va nja meril {vi car ska meto da ne pred vi de va niti obte `e va nja posa mez nih meril s pon der ji.Vi so ko gor ski lede ni{ ko-kra{ ki relief, ki pre vla du je v Do li ni Tri glav skih jezer, z za sto pa nost jo drob -nih kra{ kih pa tudi lede ni{ kih in peri gla cial nih oblik, sku paj z ve li ki mi mezo- in makro re lief ni mi obli ka mipred stav lja pre cej{ njo te`a vo, ~e ga `eli mo ustrez no kar to graf sko pri ka za ti (Ku na ver 1986). Pri tem sezastav lja ta vpra {a nji, kaj je za geo mor fo lo{ ko podo bo neke ga obmo~ ja pomemb no in kate re obli ke sopomemb ne za vars tvo nara ve. Izku{ nje ka`e jo, da so bolj kot posa mez ne obli ke pomemb na obmo~ ja,kjer naj de mo izjem ne, tipi~ ne, red ke ali kom plek sne relief ne obli ke in ima jo te velik eko lo{ ki ali kul tur -ni pomen. Zato in zara di nere{ lji ve zaga te, kako kar to graf sko pri ka za ti vse obli ke raz li~ nih veli ko sti, smose odlo ~i li za vred no te nje po pro stor skih eno tah. Kuna ver (1986) jih ime nu je geo mor fo lo{ ki pojav ni kom -plek si. Preu ~e va no obmo~ je smo gle de na mor fo ge net ske pokra jin sko-re lief ne dejav ni ke raz de li li na17 enot. Ene od njih, to je Kosma te la{te, nismo podrob ne je pre gle da li, saj je nedo stop na. Kljub temuje zaje to v ana li zo, saj `e ima sta tus narav ne vred no te. Ni dvo ma, da bi bilo lah ko {te vi lo enot {e ve~je,~e bi `ele li tipe povr{ ja pri ka za ti v ve~ jem meri lu. Nastal je izra zi to sin te ti~ ni zem lje vid, ki pri ka zu je geo -mor fo lo{ ke pokra jin ske (po kra jin skoe ko lo{ ke) eno te.Za vsa ko eno to smo pri pra vi li »vi zit ko ovred no te nih enot« (eva lua tion card; Rey nard in sode lav -ci 2007), raz de lje no na {est pode not. Dejan sko (nu me ri~ no) vred no te nje je v tret jem in ~etr tem delu26