geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~relief nih oblik, zato na{ zem lje vid geo mor fo lo{ kih enot teme lji zla sti na mor fo ge ne zi ter z njo tesno pove -za ni ma mor fo di na mi ko in mor fo kro no lo gi jo.Kar ti ra nju je sle di lo vred no te nje relief nih oblik po bolj ali manj zao kro `e nih geo mor fo lo{ kih eno tah.Nava ja mo kon cept vred no te nja geo mor fo lo{ kih in neka te rih dru gih narav nih vred not, kot ga dolo ~a taZakon o ohra nja nju nara ve (2004) ter Ured ba o zvr steh narav nih vred not (2002). Meri la za dolo ~i tevgeo mor fo lo{ kih vred not v za ko no daj nih aktih niso natan~ no dolo ~e na, niti niso v ce lo ti sklad na medseboj. V tre nut no veljav nih zako nih niso meri la nik jer podrob ne je opre de lje na, zato so ve~ krat pod vr -`e na sub jek tiv nim raz la gam in inter pre ta ci jam ali pa jih za to pri stoj ne nara vo vars tve ne usta no ve splohne upo rab lja jo.Po Ured bi o zvr steh narav nih vred not (2002) so povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav ne vred no te delinara ve, ki so z vi di ka zemelj ske ga povr{ ja izjem ni, tipi~ ni, kom plek sno pove za ni, ohra nje ni, red ki ozi -ro ma znans tve no ra zi sko val no ali pri ~e val no pomemb ni.Manj ka jo usta lje na meri la, s ka te ri mi bi lah ko koli kor mogo ~e objek tiv no ovred no ti li tako posa mez -ne narav ne zna me ni to sti kot tudi prvo bit no in kul tur no pokra ji no. Valo ri za ci jo narav nih zna me ni to sti indelov pokra ji ne je mogo ~e izve sti {ele na pod la gi izde la nih in enot nih meril (Pe ter lin in Sedej 1965).Zave da mo se, da je siste ma ti zi ra nje tako {iro ke ga poj ma, kot je geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na, zelo te`av -no in v mno gih pogle dih sub jek tiv no. Ker zla sti geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na izka zu je naj ve~ jo pestrost oblik,so potreb na podrob nej {a meri la vred no te nja. Zasno va na mora jo biti spe ci fi~ no, upo {te va je svoj ske pote -ze posa mez ne zvr sti. ^e so pri dre ve sni dedi{ ~i ni klju~ na meri la dimen zi je objek ta ([mid Hri bar 2008),so pri geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni to lah ko mor fo lo gi ja (ob li ko va nost), sli ko vi tost ali red kost pojav lja nja. ^epravje podro~ je te` ko izmer lji vo in pri mer lji vo, je za vars tvo nara ve pomemb no, saj se lah ko le tako izvi jeiz ozkih okvi rov lju bi teljs tva in (iz bru hov) ~ustev.Pred lo gov, kako pri pi sa ti vred nost raz li~ nim prvi nam geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, je veli ko. Meto de,ki jih je upo ra bil in pri mer jal Erhar ti~ (2010a), teme lji jo na raz li~ nih meri lih. Vsem so skup ne red kost,tipi~ nost in celo vi tost ozi ro ma ohra nje nost poja va. Osta la meri la, na pri mer eko lo{ ka, znans tve na, izo -bra `e val na, kul tur na vred nost, se raz li ku je jo od meto de do meto de in so odvi sna od name na ozi ro macilja razi ska ve (Rey nard in sode lav ci 2007). Spr va so meto de za vred no te nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i -ne teme lji le zla sti na znans tve nih kri te ri jih (Ri vas in sode lav ci 1997; Brusc hi in Cen dre ro 2005; Corat zain Giu sti 2005; Ser ra no in Gonzáles-True ba 2005), saj so bile zgolj pod po ra inven ta ri za ci ji dedi{ ~i nein pre so ji vpli vov na oko lje (Rey nard in sode lav ci 2007). Z no vi mi pri sto pi v zna no sti, zave da njem pomenane`i ve nara ve, oza ve{ ~a njem pre bi vals tva in pre vred no te njem turiz ma, se je pove ~a lo tudi pov pra {e -va nje po tako ime no va nem geo tu riz mu (Zorn, Erhar ti~ in Komac 2009), turiz mu, ki teme lji na geo lo{ kiin geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni ozi ro ma na nje nem obi sko va nju, spoz na va nju in razu me va nju. Zato natan~ -na ana li za geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne zah te va celo sten pri stop, v ka te re ga mora jo biti poleg nara vo slov nihvklju ~e ni tudi dru` be ni in uprav ljav ski vidi ki.Er har ti~ (2010a) ugo tav lja, da je izbor meto de vred no te nja odvi sen od ciljev razi ska ve. Prav takoje od njih odvi sna more bit na obte `i tev posa mez nih meril vred no te nja. ^eprav je za vars tvo nara ve trebave~ jo te`o pri pi sa ti znans tve nim in uprav ljav skim vidi kom, se pri obte `e va nju sre ~a mo tudi s sub jek -tiv ni mi odlo ~i tva mi posa mez ni ka, stro kov nja ka, ki posa mez na meri la vred no te nja obte `i gle de na last nodoje ma nje tema ti ke. Za celo vi to obrav na vo je nuj no doda ti {e dru` be no kom po nen to ozi ro ma kul turnovred nost. Izku{ nje ka`e jo, da so objek ti geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pogo sto brez poseb ne kul tur ne vred -no sti ali pa je le-ta majh na, zato je tre ba to meri lo vred no te nja obrav na va ti dru ga ~e in ga obte `i ti, ~eje kul tur na kom po nen ta poja va pomemb na za razi ska vo. Dober pri mer je vred no te nje za ugo tav lja njeturi sti~ ne ga poten cia la, med tem ko na dru gi stra ni meni mo, da kul tur na vred nost pri nara vo vars tve nemvred no te nju relief nih oblik ozi ro ma geo mor fo lo{ kih enot nepo se lje ne ga viso ko gor ske ga sve ta ni bis -tve na. Stri nja mo se s tr di tvi jo Nat ka (2011), da je kul tur na vred nost poja vov odvi sna od bli `i ne pose li tvein infra struk tu re ter vid no sti poja va.Sli ka 8: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid dela Kanin ske ga pogor ja v me ri lu 1 : 500 (Ku na ver 1983). P24