geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 233 OME JI TEV PRED ME TA IN OBMO^ JA PREU ^E VA NJANa rav na dedi{ ~i na je del nara ve, ki ga »… dru` ba dolo ~e ne ga kra ja in ~asa spoz na za vred no to …«(In ven tar naj po memb nej {e … 1988). Ker se vred nost ne last no sti nana {a jo na raz li~ ne sesta vi ne nara -ve, so na pod la gi zna ~il no sti narav nih poja vov in oblik vred no te opre de lje ne po zvr steh (Ured bao zvr steh … 2002). Med dese ti mi zvrst mi narav nih vred not {ti ri obse ga jo ne`i vo nara vo: povr {in ska geo -mor fo lo{ ka narav na vred no ta, pod ze melj ska geo mor fo lo{ ka, geo lo{ ka in hidro lo{ ka narav na vred no ta.Gle da no {ir {e, ne`i va nara va ali geo di ver zi te ta obse ga tudi preo sta le narav ne vred no te, saj daje pod -la go za bio di ver zi te to.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je, ki zaje ma vso Slo ve ni jo in je iz{el leta 1976,je ponu dil prvi pra vi nabor vred nej {ih narav nih obmo ~ij in objek tov, ki bi lah ko bili pred met vars tva naraveali pa so v ti stem ~asu `e bili zava ro va ni z re pub li{ ki mi pred pi si. Med 1100 pred lo gi evi den ti ra nih objektovin obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne je bilo s po seb ni mi meri li (znans tve na vred nost, izjem nost ali red kost,zna ~il nost (ti pi~ nost), kul tur no-vzgoj na vred nost, eko lo{ ka vred nost, kra jin ska obli kov na vred nost, rekreacij -ska vred nost in ogro `e nost) izbra nih 367 ob jek tov in obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne (In ven tar naj po memb -nej {e … 1976). Ob tej pri lo` no sti so bili v pre gled no obli ko str nje ni tudi dose` ki na meto do lo{ kem podro~ ju(ti po lo gi ja, vred no te nje, vars tve ne sku pi ne, okvir ni vars tve ni re`i mi) (In ven tar naj po memb nej {e …).Po men siste ma vars tva narav nih vred not in namen tipo lo{ ke deli tve oblik in poja vov je v tem, danaj bi jasno odgo vo ril na vpra {a nja, kaj je narav na vred no ta, zakaj je nekaj narav na vred no ta in kakoto, kar smo spoz na li za vred no to, varo va ti (Klop ~i~ 2000). Tipo lo gi ja, zasno va na zara di pre gled no stisiste ma vars tva nara ve, je seve da podre je na ciljem ohra nja nja nara ve. Na pod la gi temelj nih in a pli ka -tiv nih (bolj ali manj nara vo slov nih) strok je bila dedi{ ~i na raz de lje na na prve temat sko zao kro `e ne sku pi ne,iz kate rih je iz{ la dana{ nja meto do lo gi ja. Sku pi ne se ~le ni jo na ve~ vrst narav nih objek tov, ki so lah kopred met vars tva nara ve.V in ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976) je bil v prvi fazi opre de lje ni sez -nam mo` nih vrst narav nih objek tov poslan stro kov nja kom dolo ~e nih znans tve nih podro ~ij, da pred la ga jokon kret ne loka li te te. Na ta na~in je nastal zame tek sez na ma, ki je vklju ~e val osem strok ozi ro ma podro~ijpo posa mez nih temat sko zao kro `e nih sku pi nah. Med nji mi je bil tudi nabor geo mo ro fo lo{ ke dedi{ ~ine.V mo no gra fi ji obrav na va mo geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no ozi ro ma povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav nevred no te. Izra za vred no ta in dedi{ ~i na upo rab lja mo ena ko vred no, saj ju tudi zako no da ja jasno ne lo~i:»…Na rav ne vred no te obse ga jo vso narav no dedi{ ~i no na obmo~ ju Repub li ke Slo ve ni je…« (Za kon o ohra -nja nju … 2004). Na nek na~in se star izraz »de di{ ~i na« zdi celo ustrez nej {i, saj bolj pou dar ja ~asov nokom po nen to, nekaj, »… kar je prev ze to iz pre te klo sti …« (Slo var slo ven ske ga … 1994), med tem ko sevred no te s~a so ma spre mi nja jo.Preu ~i li in vred no ti li smo tudi jeze ra, ki sicer spa da jo med hidro lo{ ko narav no dedi{ ~i no, ~eprav lah -ko trdi mo, da so prav tako geo mor fo lo{ ka obli ka, zato so bila zaje ta v re lief no ana li zo. Jeze ro namre~ni le voda, ampak tudi pod la ga in relief na obli ka, »ko ta nja, napol nje na z vodo« (Slo var slo ven ske ga…1994)ozi ro ma »stal na ali ob~a sna, narav na ali umet na sto je ~a voda v kot li ni, kota nji, brez nepo sred ne ga sti -ka z mor jem, s po ~a sno menja vo vod ne gmo te ali brez nje« (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005).Kot vidi mo, gre zla sti pri ne`i vih narav nih vred no tah pogo sto za pre ple ta nje zvr sti, zato v na lo gi obrav -na va mo povr {in sko ter hidro lo{ ko narav no vred no to sku paj, kot celo to, in jo ime nu je mo geo mor fo lo{ -ka dedi{ ~i na ozi ro ma vred no ta. Med geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no spa da jo tudi kra{ ke jame in brez na, ven darniso pred met preu ~e va nja, saj lah ko »… ra zi sko va nje jam ali delov jam oprav lja jo le za to uspo sob lje -ne fizi~ ne ose be …« (Za kon o vars tvu … 2004).Zelo nei zra zi ta je tudi meja med geo lo{ ko in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no. Sodob ni videz povr{ ja je posle -di ca {te vil nih dejav ni kov, med kate ri mi so naj po memb nej {i tek ton ska zgrad ba in lito lo{ ka sesta va, raz vojrelie fa v plio ce nu in kvar tar ju ter pod neb ni vpli vi na ta raz voj v plei sto ce nu in holo ce nu. V na vi dez nepre -gled nem skal na tem sve tu »ka me ni te ga mor ja«, kakor so zgod nji avtor ji ime no va li Doli no Tri glav skihjezer, je bilo tre ba naj prej ugo to vi ti vlo go geo lo{ kih dejav ni kov ter siste ma ti~ no preu ~i ti posa mez ne reliefne17