geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~S te ren skim in kabi net nim delom, preu ~e va njem virov in lite ra tu re ter preu ~e va njem relie fa, ki jeobse ga lo evi den ti ra nje, ana li zi ra nje in kar to graf ski pri kaz relief nih oblik ter nji ho vo vred no te nje po izbra -nih meri lih, smo pri{ li do nasled njih zaklju~ kov:• vsa jeze ra so narav ne vred no te, narav ni spo me nik je le Prvo; pred la ga mo, da vsa dobi jo sta tus narav -ne ga spo me ni ka;• vred no te nje upra vi ~u je sta tus narav ne vred no te za Glad ki la{t;• vred no te nje ni potr di lo raz lo gov, da ima Debe li la{t sta tus narav ne vred no te; po na{ih meri lih eno tane izpol nju je pogo jev, da je uvr{ ~e na med naj po memb nej {o narav no dedi{ ~i no v Slo ve ni ji;• obmo~ je Kosma te la{te je nedo stop no, zato nje ne ga sta tu sa ne more mo ne potr di ti ne ovre ~i;• geo mor fo lo{ ko naj po memb nej {e obmo~ je v Do li ni Tri glav skih jezer je oko li ca Veli kih vrat, ki za zdajnima nobe ne ga prav ne ga sta tu sa, zato meni mo, da mora posta ti narav na vred no ta; ustre zen pravniukrep za obmo~ je bi bilo zava ro va nje kot narav ni spo me nik;• po znans tve ni vred no sti Veli kim vra tom sle di jo Podi ju` no pod Pre ho dav ci; tudi za to eno to pred la -ga mo sta tus narav ne vred no te;• veli ko nara vo vars tve no vred nost ima Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer; eno ta vklju ~u je tudi 5 sto -je ~ih voda, ki ima jo sta tus narav ne vred no te, Jeze ro pod Vr{a cem pa tudi prav ni ukrep zava ro va njakot narav ni spo me nik, zato ne rabi dodat ne ga vars tve ne ga re`i ma;• po vred no sti izsto pa tudi povr{ je med Led vi co in opu{ ~e no pla ni no Pri utah. Oce nju je mo, da so muto -ni ra no povr{ je ter zapla te moren ske ga gra di va, ki pre pre ~u je jo koro zi jo – kar je na tere nu izjem nodobro vid no – tako pomemb ni, da naj obmo~ je dobi sta tus narav ne vred no te.10.3 SKLEPV na ra vi je vse pove za no in ena ko pomemb no, ljud je pa v njej zaz na va jo tako mate rial ne kot nema -te rial ne vred no te. Vred no te nje je oseb no, odvi sno od zave sti in zna nja posa mez ni ka ter celot ne dru` be.Zato se pogled na narav ne vred no te tudi spre mi nja. Prob lem vred no te nja nara ve in narav nih vred notje v tem, da je kljub upo {te va nju vseh meril sko raj da nemo go ~e izklju ~i ti sub jek tiv no kom po nen to. Valo -ri za ci jo narav nih zna me ni to sti in delov pokra ji ne bo mogo ~e izve sti {ele z us ta lje ni mi meri li, s ka te ri mibi lah ko koli kor mogo ~e objek tiv no vred no ti li tako posa mez ne narav ne zna me ni to sti kot tudi prvo bit noin kul tur no pokra ji no. Ven dar je siste ma ti zi ra nje tako {iro ke ga poj ma, kot je narav na dedi{ ~i na, zah tev -no in v mno gih pogle dih umet no (Pe ter lin 1965, 98).Za vred no te nje je potre ben ~lo vek, ki objek tom pri pi {e neko vred nost. Pri vred no te nju je torej oseb -na, sub jek tiv na nota nei zo gib no zlo, ven dar je tre ba vpliv sub jek tiv ne pre so je kar naj bolj zmanj {a ti, sajse vars tvo nara ve lah ko le tako izvi je iz ozkih okvi rov lju bi teljs tva in (iz bru hov) ~ustev. Poskus kvan ti -ta tiv ne ga vred no te nja je poka zal, da so neka te ra meri la bolj, dru ga pa manj pod vr `e na sub jek tiv ni pre so ji.Znans tve no vred nost, na pri mer, se da raz me ro ma objek tiv no oce ni ti, {e zla sti, ~e so meri la natan~ -no poda na. Po dru gi stra ni pa so lah ko natan~ na meri la tudi ovi ra, saj pogo sto pri manj ku je kako vost nihpodat kov. Naj ve~ je te`a ve so pri estet ski vred no sti, saj `e star pre go vor pra vi, da ima jo vsa ke o~i svo -je ga malar ja. Dober pri mer je pusta pla no ta Hri ba ri ce, ki neka te re obi sko val ce nav da ja z nav du {e njem,dru ge pa z gro zo in tesno bo.Ana li za relie fa je poka za la, da je raz voj na dina mi ka pred vsem kra{ ke ga povr{ ja, pa tudi dru gih oblik,na pri mer meli{~, zelo `iva in zaple te na, zla sti pri manj {ih in mlaj {ih obli kah, ki nasta ja jo in izgi nja jotako reko~ pred na{i mi o~mi. V gro bem velja pra vi lo: manj {a kot je obli ka, bolj je izpo stav lje na spre -mem bam, torej se hitre je spre me ni, izgi ne. Ven dar v pri me ru narav nih pro ce sov ne more mo govo ri tio iz gu bi geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, ampak le o nje nem preob li ko va nju.Prav tako je tre ba opo zo ri ti na pove za nost poja vov in pro ce sov na kra{ kem povr{ ju, kaj ti prav nanjem je mor da naj la` je opa zo va ti, meri ti in preu ~e va ti vza jem no delo va nje mno `i ce naj raz li~ nej {ih dejav -ni kov, kate rih kon~ ni cilj je splo {no zni `e va nje povr{ ja (Ku na ver 1983, 255). Gams (1963, 12) je na pod la gitrdo te voda za dinar sko in alp sko Slo ve ni jo oce nil, da se je v zad njih 10.000 le tih povr{ je zni `a lo za od172