geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~vrednostKulturna in ekonomskavrednost10,90,80,70,60,50,40,30,20,10KanjavecHribariceZgornji del Doline Triglavskih jezerPodi ju`no pod PrehodavciMorene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezerJezerski grebenMeli{~a pod Jezerskim grebenomGreben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~jaLa{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjamiDebeli la{tGladki la{tLa{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utahgeomorfolo{ka enotaPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata la{taJezeraSli ka 85: Kul tur na in eko nom ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot.• Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo, ki s {te vil ni mi manj {i mi poli ca mi na str mih pobo~ jih, pre kri -tih z gru{ ~em in delo ma moren skim gra di vom, nudi `iv ljenj sko oko lje neka te rim rast lin skim in `ival skimvrstam.• La{ti in muto ni ra no povr{ je med Led vi co in pla ni no Pri utah, kjer gre za pre ple ta nje gole ga sve ta inpovr{ ja s trav na tim, grmov nim in dre ve snim rast li njem. Buj nej {e rast lins tvo v Do li ni Tri glav skih jezerKuna ver (1985, 30) raz la ga s kam nin sko pod la go. Na jur ski pod la gi je ve~ kot drug je netop ne ga ostanka,iz kate re ga nasta ja prst.Po »le po ti« ozi ro ma estet ski vred no sti v Do li ni izsto pa jo nje ni obo di – oba mej na gre be na in jeze -ra. Estet ske vred no te Doli ne Tri glav skih jezer so med naj bolj o~it ni mi ozi ro ma vid ni mi, a so na dru gistra ni naj te` je izmer lji ve, saj se oce ne nana {a jo pre pro sto na videz, to je vizual ni u~i nek (in na dru ga~uti la), ki ga daje fizi~ no oko lje z re lief ni mi obli ka mi vseh vrst in dimen zij.Li pov {ek (1958) nava ja, da jeze ra na ~lo ve ka u~in ku je jo mo~ ne je in bolj nepo sred no kakor samamrtva ska la. Mor da je prav zara di tega Doli na Tri glav skih jezer posta la tako pri ljub lje na med obisko -valci gora. Stri nja mo se s tr di tvi jo Gra ya (2004, 82), da je pomen raz li~ nih tipov relief nih oblik inbogas tva povr {in skih detaj lov k pri ljub lje no sti turi sti~ nih obmo ~ij mo~ no pod ce njen. Neka te ri avtor -ji govorijo o ame nity value (ljub ka, pri vla~ nost na vred no ta), kjer nav zo~ nost narav ne ga poja va(reliefne obli ke) izbolj {a kako vost `iv lje nja ozi ro ma pre `iv lja nja pro ste ga ~asa v ne ma te rial nemsmi slu.168