geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Nje no glav no pred nost vidi mo v poe no stav lje nih meri lih vred no te nja, ki za posa mez ne obli ke ne zah -te va jo svoj skih podat kov. Meri la med seboj niso pri mer lji va, saj narav ne poja ve osvet lju je jo z ve~ povsemraz li~ nih vidi kov, na pri mer s frek ven co pojav lja nja, mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek -sno sti, doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti (Sko ber ne 2010). Tako je ohra nje na ve~ jatrans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih indodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno.Vred no te nje relie fa je poka za lo, da so geo mor fo lo{ ko naj vred nej {i zelo raz li~ ni deli Doli ne Tri glav -skih jezer. Naj ve~ jo znans tve no vred nost ima poleg jezer samih obmo~ je Veli kih vrat. To je pomemb nozara di {te vil nih koro zij skih in lede ni{ koe ro zij skih oblik, ki so tudi v raz li~ nih raz voj nih fazah. Poseb nopozor nost zaslu `i jo drob ne obli ke, kot so koro zij ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i in {kav ni ce na pre se net lji -vo rav nem in kra{ ko malo raz je de nem pomo lu vzhod no od Veli kih vrat. Med ve~ ji mi relief ni mi oblik sodobro zasto pa ni kot li ~i in brez na. Vzro kov za tak {no zgo{ ~e nost kra{ kih poja vov je ver jet no ve~ (Ku -na ver 1983). Glav ni je zago to vo kam nin ska pod la ga iz debe lih in sko raj vodo rav nih skla dov zelo ~iste gadach stein ske ga apnen ca. Za obmo~ je Veli kih vrat je zna ~il no tudi nepo sred no soseds tvo la{ta stih plo{~z raz li~ no gosto to in raz li~ ni mi vrsta mi mikro kra{ kih oblik, pred vsem pa z raz li~ ni mi faza mi raz vo ja drob -nih kra{ kih oblik, zla sti {kra pelj in `le bi ~ev.Okrog Veli kih vrat je naj lep {e vid no, da je naklon eden od pogla vit nih dejav ni kov obli ko va nja povr{ -ja. Manj {i nagib omo go ~a hitrej {e glo bin sko raz ~le nje va nje skal ne pod la ge in ver jet no tudi ve~ je {te vi loraz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik. Ve~ ji nagib pov zro ~a nasta nek in raz voj mean dr skih `le bi ~ev, ki somar sik je na veli kih la{ta stih plo{ ~ah pre vla du jo ~a relief na obli ka.La {ta sto povr{ je pod Veli ki mi vra ti je torej pri mer povr{ ja z majh nim nagi bom, ki je omo go ~i lo nasta -nek raz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik, tako tistih, ki so rezul tat po{ev ne ga plo skov ne ga in linear ne gaodte ka nja vode, kot tudi tistih, ki nasta ja jo z nje nim nav pi~ nim odte ka njem.Pod Veli ki mi vra ti je tudi »Do li na kra{ kih miz«, obmo~ je z ver jet no naj ve~ jo zgo{ ~e nost jo kra{ kihmiz pri nas, ki so tudi med naj bolj izra zi ti mi relief ni mi poja vi. Kra{ ke mize ima jo izje men znans tven pomen,saj so nepo sred ni dokaz za pole de no dob no koro zij sko zni `e va nje povr{ ja.Na {a viso ko gor ska jeze ra so pose ben geo mor fo lo{ ki in hidro lo{ ki pojav ter prvo vrst na pokra jin skazna me ni tost (Do bra vec in [i{ ko 2002). Zadr `e va nje vode na povr{ ju viso ko gor ske ga kra{ ke ga sve taje prej red kost kot pra vi lo. Vzro ke za vodo dr` nost kotanj je tre ba iska ti v kam nin ski pod la gi in nane se -nem lede ni{ kem dro bir ju. V Do li ni Tri glav skih jezer je prvih {est jezer na sti ~i{ ~u jur skih drob no pla sto vi tihskri la vo-pe{ ~e nih skla dov in dede los kla do vi te ga dach stein ske ga apnen ca (Me lik 1928; Gams 1962;Jur kov {ek 1987). V vseh jezer skih kota njah je kam ni ti dro bir, ki so ga odlo `i li lede ni ki ali je vanje pri -le tel po sne `i{ ~ih, ki spom la di sega jo dale~ v je ze ra. Gams (1962, 237) ugo tav lja, da je »… kam ni ti dro bir,nastal iz jur skih skla dov drob nej {i, zato bolj tesni vod ni pre tok v tla, kjer so spri ~o ome nje nih petro graf -skih last no sti itak manj {e raz po ke v ska li …«.Sle dil ni posku si v Do li ni Tri glav skih jezer so raz kri li, da so pove za ve med jeze ri in ni` je le`e ~i miizvi ri pre cej po~a sne in {ib ke. Iz jezer pre vla du je jo odto ki v pod zem ne rove, ki so pod jeze ri, in {ele,ko se ob de`ev ju ti kana li povsem zapol ni jo, se za~ ne del vode inten ziv ne je pre li va ti v bli` nja nizvod -na jeze ra (si stem Jeze ro v Led vi cah–Mo ~i vec–Dvoj no jeze ro). Sicer pa ve~ ji del vode pod zem no odte kapro ti Savi ci, iz Jeze ra pod Vr{a cem pa pro ti So~i. Iz vod nih pove zav z dru gi mi jeze ri v Do li ni sed me rihjezer je izv ze to tudi naj ni` je le`e ~e ^rno jeze ro (Bran celj 2002).Naj ve~ jo znans tve no vred nost med geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni ima jo zara di kom bi na ci je red -ko sti poja va v ap ne ni{ kih Alpah, tipi~ ne izob li ko va no sti lede ni{ kih kotanj, celo vi to sti pro ce sov, ki so pris pe va lioje ze ri tvi in paleo geo graf ske pomemb no sti vsa jeze ra.Po znans tve no ra zi sko val ni pomemb no sti sle di obmo~ je podov ju` no pod Pre ho dav ci, zla sti na ra~uncelo vi to sti ter nav zo~ no sti red kih in zna ~il nih viso ko gor skih kra{ kih poja vov. Zara di neko li ko ve~ je nad -mor ske vi{i ne, dom nev no mo~ nej {e lede ni{ ke ero zi je in lege pod pobo~ ji Zad nje Lope, ki pode oskr bu je joSli ka 78: Znans tve na vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. P160
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena vrednost geomorfoloških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012161
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125 and 126: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 127 and 128: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147 and 148: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 149 and 150: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Gl
- Page 151 and 152: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
- Page 153 and 154: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) d
- Page 155 and 156: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na zdaj{ nje
- Page 157 and 158: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 159 and 160: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Na ve za nos
- Page 161: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ka lo le po
- Page 165 and 166: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ekološka vr
- Page 167 and 168: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Estetska vre
- Page 169 and 170: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Kulturna in
- Page 171 and 172: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Po sa mez ne
- Page 173 and 174: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 175 and 176: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 230,5 do 0,8 m
- Page 177 and 178: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2311 SEZ NAM V
- Page 179 and 180: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Gams, I., Ra
- Page 181 and 182: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ku na ver, J
- Page 183 and 184: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ra mov{, A.
- Page 185 and 186: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Win kler, I.
- Page 187 and 188: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 189 and 190: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2313 SEZ NAM P
- Page 191 and 192: Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi
- Page 193: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ISSN 1580-15
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena vrednost <strong>geomorfolo</strong>ških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih <strong>jezer</strong>gozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© <strong>Geografski</strong> <strong>inštitut</strong> Antona Meli<strong>ka</strong> ZRC SAZU, 2012161