geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) doli no ime nu je kar »Do li na kra{ kih miz«, saj je na nje nem dnu ver jet no naj ve~ ja zgo{ ~e -nost kra{ kih miz pri nas, te pa so tudi naj lep {e ozi ro ma naj bolj izra zi te. Opa zi mo jih lah ko tik ob pla nin skipoti, na obse` nem la{tu malo pod vrhom Veli kih vrat. ^eprav so ena ke bar ve kot pod la ga, so na rav -nem la{ta stem povr{ ju vide ti kot nekak {ni tuj ki. Pojav lja jo se tako posa mi~ no kot v manj {ih sku pi nah.Vsak bal van ima bolj ali manj izra zit pod sta vek, visok med 15 in 25 cm.Pre gled ni ca 23: Vizit ka eno te Veli ka vra ta.splo {ni podat ki ime eno te Ve li ka vra ta{te vil ka na zem lje vi du 15po vr {i na36,8 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{ti, {krap lje dru ge dobro vid ne obli ke: kra{ ke mize,{kav ni ce, `le bi ~i, mikro` le bi ~i, {krap lje,kot li ~i, koro zij ske stop ni~ ke, koro zij ske poli ceznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,94do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,50kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab lana ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to na rav ni spo me nikali zava ro va no obmo~ jeKra{ ke mize so nepo sred ni dokaz za pole de no dob no koro zij sko zni `e va nje povr{ ja (Ku na ver 1972,1973, 1978 in 1988b; Benn in Evans 2003). V slo ven skem delu Alp so raz me ro ma redek pojav. Vzrokiza to naj ver jet ne je ti~i jo v li to lo{ ki sesta vi, vpa du skla dov in samos vo ji, mar sik je {ib kej {i pole de ni -tvi. Pred vsem pa je malo lede ni{ kih bal va nov, ki bi bili odlo `e ni na vodo rav no pod la go. Vodo rav ni la{tiso namre~ pogla vi ten pogoj za ena ko mer no koro zi jo oko li ce bal va na in s tem za obli ko va nje izra zi te -ga pod stavka.Pre cej kra{ kih miz je tudi na neko li ko vi{ jih la{ta stih poli cah vzhod no in zahod no od ome nje ne doli -ne. Obmo~ je, ki je zani mi vo tudi zara di dru gih koro zij skih in lede ni{ kih ero zij skih oblik, meri prib li` no600 krat 700 me trov. Poseb no pozor nost zaslu `i jo drob ne relief ne obli ke, kot so koro zij ske stop ni~ ke,mikro` le bi ~i in {kav ni ce na bli` njem pre se net lji vo rav nem in kra{ ko malo raz je de nem pomo lu vzhod -no od Veli kih vrat. Med ve~ ji mi relief ni mi obli ka mi so dobro zasto pa ni kot li ~i in brez na. Vzro kov za tak {noosre do to ~e nost kra{ kih poja vov je ver jet no ve~ (Ku na ver 1983). Glav ni je pod la ga iz od pol metra dodveh metrov debe lih, sko raj vodo rav nih skla dov zelo ~iste ga dach stein ske ga apnen ca. Tak {na pod la -ga je omo go ~i la nasta nek obse` nih la{tov, kakr {ni so tudi bli` nji Glad ki in Debe li la{t ter Kosma ta la{ta.Nji ho va veli kost je naj br` posle di ca ve~ je nag nje no sti pla sti (Ku na ver 1988b). Debe li skla di dach stein -ske ga apnen ca so naj lep {e vid ni na manj {i miza sti vzpe ti ni vzhod no od Veli kih vrat, ime no va ni Sko de li ca(1919 m). Ta ero zij ski osa me lec, raz po kan in na~et od zuna njih vpli vov, ima zara di neko li ko upog nje -nih skla dov z zgor nje stra ni rah lo kon kav no obli ko. Zuna nji robo vi la{ta stih polic se pone kod raz lam lja jov skal ne blo ke tudi zara di te` no sti. Zato je na tem obmo~ ju v ~a su pole de ni tve ver jet no pri{ lo na ledve~ bal va nov kot dru god (Ku na ver 1988b). Ko se je pre mi ka nje ledu usta vi lo, je lede nik bal va ne odlo`il151