geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 74: Podi Pri baj ti, kjer je neko~ stal pastir ski stan.BOJAN ERHARTI^Po do lje je pone kod pre kri to z le de ni{ kim ali peri gla cial nim dro bir jem in posa mez ni mi bal va ni, podgre be nom Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo pa z me li{ ~i in podor nim gra di vom. La{ti so ve~i no ma goliin brez rast li nja. Zna ~aj, zla sti zaob lje nost neka te rih kra{ kih oblik, pa tudi ime Pri baj ti naka zu je ta, daje podo lje v zad njih sto let jih do`iv lja jo pre cej{ nje spre mem be. Zdi se ver jet no, da so bile {krap lje {ev ~a su za~et kov pla nin ske ga gos po dars tva v Do li ni Tri glav skih jezer in na Zgor nji Kom ni v pre cej ve~ jimeri pre kri te s prst jo in rast lins tvom. Inten ziv na pa{a je lah ko pov zro ~i la poru {e nje narav ne ga rav no -te` ja in s tem nara{ ~a jo ~o ero zi jo prsti, ki je pri ved la do ogo li tve tega dela doli ne. Po opu sti tvi pla nin ske gapa{ni{ tva se zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne povr{ je {e ni za~e lo zara{ ~a ti, kot na pri mer v oko li ci Dvoj -ne ga jeze ra in pla ni ne Pri utah.V Tri glav skem narod nem par ku so podi raz me ro ma pogost pojav, kar obmo~ ju zni `u je znans tve -no vred nost. ^eprav gre za tipi~ no in kom plek sno geo mor fo lo{ ko eno to, je nje na paleo graf ska vred nostv pri mer ja vi s so sed nji mi eno ta mi raz me ro ma niz ka, zato je majh na tudi nje na pov pre~ na znans tve navred nost. Eko lo{ ka vred nost obmo~ ja je zmer na do majh na, prav tako majh na je nje go va estet ka vred -nost. Ima pa to obmo~ je zara di nek da nje ga pla nin ske ga pa{ni{ tva dolo ~e no kul tur no vred nost.9.1.15 VELI KA VRA TAVe li ka vra ta so 1924 m visok pre val v gre be nu med ^elom in Kalom, prek kate re ga je naj la` ji pre -hod med Doli no Tri glav skih jezer, Zgor njo Kom no in Tren to.To je svet zna ~il ne ga viso ko gor ske ga la{ta ste ga kra sa na zahod nem obrob ju Zgor nje Kom ne. Izpla no ta ste ga povr{ ja Zgor nje Kom ne se`e pod Veli ka vra ta pli tva, mo~ no zakra se la in lede ni{ ko preob -li ko va na doli na, ki se kon ~a v manj {i in nei zra zi ti krni ci. Podob ne doli ne so tudi na zahod ni, so{ ki stra nigre be na ^elo–Kal. Pli tva doli na jugovz hod no od Veli kih vrat je eno glav nih naha ja li{~ kra{ kih miz. Kuna -150
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) doli no ime nu je kar »Do li na kra{ kih miz«, saj je na nje nem dnu ver jet no naj ve~ ja zgo{ ~e -nost kra{ kih miz pri nas, te pa so tudi naj lep {e ozi ro ma naj bolj izra zi te. Opa zi mo jih lah ko tik ob pla nin skipoti, na obse` nem la{tu malo pod vrhom Veli kih vrat. ^eprav so ena ke bar ve kot pod la ga, so na rav -nem la{ta stem povr{ ju vide ti kot nekak {ni tuj ki. Pojav lja jo se tako posa mi~ no kot v manj {ih sku pi nah.Vsak bal van ima bolj ali manj izra zit pod sta vek, visok med 15 in 25 cm.Pre gled ni ca 23: Vizit ka eno te Veli ka vra ta.splo {ni podat ki ime eno te Ve li ka vra ta{te vil ka na zem lje vi du 15po vr {i na36,8 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{ti, {krap lje dru ge dobro vid ne obli ke: kra{ ke mize,{kav ni ce, `le bi ~i, mikro` le bi ~i, {krap lje,kot li ~i, koro zij ske stop ni~ ke, koro zij ske poli ceznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,94do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,50kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab lana ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to na rav ni spo me nikali zava ro va no obmo~ jeKra{ ke mize so nepo sred ni dokaz za pole de no dob no koro zij sko zni `e va nje povr{ ja (Ku na ver 1972,1973, 1978 in 1988b; Benn in Evans 2003). V slo ven skem delu Alp so raz me ro ma redek pojav. Vzrokiza to naj ver jet ne je ti~i jo v li to lo{ ki sesta vi, vpa du skla dov in samos vo ji, mar sik je {ib kej {i pole de ni -tvi. Pred vsem pa je malo lede ni{ kih bal va nov, ki bi bili odlo `e ni na vodo rav no pod la go. Vodo rav ni la{tiso namre~ pogla vi ten pogoj za ena ko mer no koro zi jo oko li ce bal va na in s tem za obli ko va nje izra zi te -ga pod stavka.Pre cej kra{ kih miz je tudi na neko li ko vi{ jih la{ta stih poli cah vzhod no in zahod no od ome nje ne doli -ne. Obmo~ je, ki je zani mi vo tudi zara di dru gih koro zij skih in lede ni{ kih ero zij skih oblik, meri prib li` no600 krat 700 me trov. Poseb no pozor nost zaslu `i jo drob ne relief ne obli ke, kot so koro zij ske stop ni~ ke,mikro` le bi ~i in {kav ni ce na bli` njem pre se net lji vo rav nem in kra{ ko malo raz je de nem pomo lu vzhod -no od Veli kih vrat. Med ve~ ji mi relief ni mi obli ka mi so dobro zasto pa ni kot li ~i in brez na. Vzro kov za tak {noosre do to ~e nost kra{ kih poja vov je ver jet no ve~ (Ku na ver 1983). Glav ni je pod la ga iz od pol metra dodveh metrov debe lih, sko raj vodo rav nih skla dov zelo ~iste ga dach stein ske ga apnen ca. Tak {na pod la -ga je omo go ~i la nasta nek obse` nih la{tov, kakr {ni so tudi bli` nji Glad ki in Debe li la{t ter Kosma ta la{ta.Nji ho va veli kost je naj br` posle di ca ve~ je nag nje no sti pla sti (Ku na ver 1988b). Debe li skla di dach stein -ske ga apnen ca so naj lep {e vid ni na manj {i miza sti vzpe ti ni vzhod no od Veli kih vrat, ime no va ni Sko de li ca(1919 m). Ta ero zij ski osa me lec, raz po kan in na~et od zuna njih vpli vov, ima zara di neko li ko upog nje -nih skla dov z zgor nje stra ni rah lo kon kav no obli ko. Zuna nji robo vi la{ta stih polic se pone kod raz lam lja jov skal ne blo ke tudi zara di te` no sti. Zato je na tem obmo~ ju v ~a su pole de ni tve ver jet no pri{ lo na ledve~ bal va nov kot dru god (Ku na ver 1988b). Ko se je pre mi ka nje ledu usta vi lo, je lede nik bal va ne odlo`il151
- Page 101 and 102: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 103 and 104: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo
- Page 105 and 106: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125 and 126: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 127 and 128: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147 and 148: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 149 and 150: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Gl
- Page 151: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
- Page 155 and 156: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na zdaj{ nje
- Page 157 and 158: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 159 and 160: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Na ve za nos
- Page 161 and 162: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ka lo le po
- Page 163 and 164: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena v
- Page 165 and 166: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ekološka vr
- Page 167 and 168: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Estetska vre
- Page 169 and 170: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Kulturna in
- Page 171 and 172: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Po sa mez ne
- Page 173 and 174: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 175 and 176: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 230,5 do 0,8 m
- Page 177 and 178: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2311 SEZ NAM V
- Page 179 and 180: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Gams, I., Ra
- Page 181 and 182: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ku na ver, J
- Page 183 and 184: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ra mov{, A.
- Page 185 and 186: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Win kler, I.
- Page 187 and 188: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 189 and 190: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2313 SEZ NAM P
- Page 191 and 192: Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi
- Page 193: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ISSN 1580-15
Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~Sli <strong>ka</strong> 74: Podi Pri baj ti, kjer je neko~ stal pastir ski stan.BOJAN ERHARTI^Po do lje je pone kod pre kri to z le de ni{ kim ali peri gla cial nim dro bir jem in posa mez ni mi bal va ni, podgre be nom Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo pa z me li{ ~i in podor nim gra di vom. La{ti so ve~i no ma goliin brez rast li nja. Zna ~aj, zla sti zaob lje nost ne<strong>ka</strong> te rih kra{ kih oblik, pa tudi ime Pri baj ti na<strong>ka</strong> zu je ta, daje podo lje v zad njih sto let jih do`iv lja jo pre cej{ nje spre mem be. Zdi se ver jet no, da so bile {krap lje {ev ~a su za~et kov pla nin ske ga gos po dars tva v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> in na Zgor nji Kom ni v pre cej ve~ jimeri pre kri te s prst jo in rast lins tvom. Inten ziv na pa{a je lah ko pov zro ~i la poru {e nje narav ne ga rav no -te` ja in s tem nara{ ~a jo ~o ero zi jo prsti, ki je pri ved la do ogo li tve tega dela doli ne. Po opu sti tvi pla nin ske gapa{ni{ tva se zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne povr{ je {e ni za~e lo zara{ ~a ti, kot na pri mer v oko li ci Dvoj -ne ga jeze ra in pla ni ne Pri utah.V Tri glav skem narod nem par ku so podi raz me ro ma pogost pojav, <strong>ka</strong>r obmo~ ju zni `u je znans tve -no vred nost. ^eprav gre za tipi~ no in kom plek sno geo mor fo lo{ ko eno to, je nje na paleo graf s<strong>ka</strong> vred nostv pri mer ja vi s so sed nji mi eno ta mi raz me ro ma niz <strong>ka</strong>, zato je majh na tudi nje na pov pre~ na znans tve navred nost. Eko lo{ <strong>ka</strong> vred nost obmo~ ja je zmer na do majh na, prav tako majh na je nje go va estet <strong>ka</strong> vred -nost. Ima pa to obmo~ je zara di nek da nje ga pla nin ske ga pa{ni{ tva dolo ~e no kul tur no vred nost.9.1.15 VELI KA VRA TAVe li <strong>ka</strong> vra ta so 1924 m visok pre val v gre be nu med ^elom in Kalom, prek <strong>ka</strong>te re ga je naj la` ji pre -hod med Doli no Tri glav skih <strong>jezer</strong>, Zgor njo Kom no in Tren to.To je svet zna ~il ne ga viso ko gor ske ga la{ta ste ga kra sa na zahod nem obrob ju Zgor nje Kom ne. Izpla no ta ste ga povr{ ja Zgor nje Kom ne se`e pod Veli <strong>ka</strong> vra ta pli tva, mo~ no zakra se la in lede ni{ ko preob -li ko va na doli na, ki se kon ~a v manj {i in nei zra zi ti krni ci. Podob ne doli ne so tudi na zahod ni, so{ ki stra nigre be na ^elo–Kal. Pli tva doli na jugovz hod no od Veli kih vrat je eno glav nih naha ja li{~ kra{ kih miz. Kuna -150
Change language