geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 72: Makro` le bi ~i v spod njem delu Debe le ga la{ta so vid ni `e od dale~.BOJAN ERHARTI^spu{ ~a jo pro ti Lopu~ ni ci. La{ta sto povr{ je je raz de lje no na ve~ plo{~, kar je lah ko posle di ca lu{ ~e njavrh nje skla dov ne pla sti zara di lede ni{ ke ero zi je. Do raz pa da nja neko~ bolj enot ne ga povr{ ja pa je pri{ -lo tudi zara di zakra se va nja, pri ~emer je ver jet no, da je bila `e v ho lo ce nu tu in tam odstra nje na vrh njakoro di ra na plast.Med naj po memb nej {i mi dejav ni ki nastan ka ve~i ne kra{ kih oblik sta polo `aj skla dov in nag nje nostpovr{ ja. Posle di ce raz li~ ne ga nagi ba se ka`e jo pred vsem v na ~i nih odte ka nja in zadr `e va nja pada vin(Ku na ver 1961, 105). Nepo sred ni vpli vi raz li~ nih polo `a jev so vid ni v raz li~ nih tipih viso ko gor skih korozij -skih oblik, zla sti manj {ih. Pomemb no je namre~, ali de`ev ni ca odte ka s po vr{ ja hitro ali po~a si. Pri obrav na vikra{ kih poja vov je tre ba pou da ri ti, da bi zaman iska li dve nag nje ni skal ni plosk vi, na kate rih bi se raz -vi le popol no ma ena ke obli ke.De be li la{t gra di debe los kla do vi ti dach stein ski apne nec. Med tem, ko je bila tak {na pod la ga na podihpod Pre ho dav ci ugod na za nasta nek kot li ~ev, je teh na Debe lem la{tu malo, saj je povr{ je povsod nag -nje no in pre ve~ raz lom lje no. Poleg tega se je v se ve ro za hod nem delu Pre ho dav cev, pod pobo~ ji Zad njeLope, lah ko kopi ~il sneg, na Debe lem la{tu pa ne, saj nima zaled ja, ker je kot otok dvig njen nad Zgor -njo Kom no. Dalj {e zadr `e va nje sne` ne ode je one mo go ~a tudi usmer je nost pro ti jugu.Glad ka skal na povr {i na, pred vsem lede ni{ ko zaob lje na, se lah ko zelo dol go upi ra mo~ nej {e mu zakra -se va nju in to tem dlje, ~im vi{ ja je nje na lega (za ra di manj {e koli ~i ne dote ka jo ~e vode s po vr{ ja), ~im boljena ko mer no je zgla je na in ~im bolj kom pakt na je kam ni na (Ku na ver 1983, 258). Na Debe lem la{tu sepojav lja jo {krap lje in {kav ni ce, na bolj nag nje nem povr{ ju tudi `le bi ~i. Nag nje ni la{ti ima jo vse pogo jeza raz voj linear nih koro zij skih oblik. Na naj bolj nag nje nih la{ta stih plo{ ~ah ozi ro ma na lede ni{ ko obru{e -nih str mih sklad nih pobo~ jih so sko raj da edi na kra{ ka obli ka, ki se ohra nja tudi dalj {a obdob ja, makro` le bi ~i.De be li la{t nima poseb ne ga znans tve ne ga pome na. V Ju lij skih Alpah je namre~ ve~ podob nih obmo -~ij, kjer so kra{ ki poja vi pre cej bolj pestri in bolje raz vi ti. Z ob li ka mi, ki so tipi~ no raz vi te, je boga tej {i `e146
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Glad ki la{t. Zelo majh ni sta tudi nje go vi estet ska in eko lo{ ka vred nost. Eko lo{ ki neko li ko pove -~u je vred nost dejs tvo, da je Debe li la{t narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 13,5 ha. Iznez na ne ga raz lo ga ni vanjo vklju ~e na iz veli ke ga dela Doli ne Tri glav skih jezer dobro vid na veli ka, golala{ta sta plo{ ~a, obda na z ru{ jem in obr nje na pro ti jugovz ho du. Na njej so eni izmed naj lep {ih `le bi ~evna preu ~e va nem obmo~ ju, zato bi jo bilo smi sel no vklju ~i ti v na rav no vred no to.9.1.13 GLAD KI LA[TGlad ki la{t je obse` no obmo~ je la{tov zahod no od Debe le ga la{ta. Nad oko li{ ki mi podi se dvi gaza od 50 do 100 m. Od gre be na [pi~ je–Pla ski Vogel ga raz dva ja izra zi ta krni ca, ime no va na Za doli no,ki jo Mihe li~ (1998) ozna ~u je za kon to. Na zaho du Glad ki la{t od povir nih delov Lopu~ ni ce, ime no va -nih Kon te in Pri baj ti, lo~i strm, okrog 50 m visok skal na ti prag, ki je naj ver jet ne je tek ton sko zasno van,v ~a su pole de ni tve pa je bil mo~ no obru {en. Ju` na stran se postop no stop ni ~a sto spu{ ~a pro ti Lopu~ -ni ci, na vzhod u pa Glad ki la{t od Debe le ga la{ta lo~i raz po teg nje na kota nja s ti pi~ ni mi lede ni{ ko zaob lje ni mirelief ni mi obli ka mi. Obmo~ je Glad ke ga la{ta ni povsem enot no. Manj {e podo lje na seve ru ga deli navzhod ni in zahod ni del, na jugu pa je med dve ma kra ko ma doli ne {e tret ji, naj manj {i in naj bolj pora{ -~en del geo mor fo lo{ ke eno te. Celot no obmo~ je Glad ke ga la{ta je iz zgor nje tria sne ga dach stein ske gaapnen ca, ki je zara di ~isto sti zelo ugo den za koro zij sko preob li ko va nje relie fa (Ku na ver 1961, 107).Pre gled ni ca 21: Vizit ka eno te Glad ki la{t.splo {ni podat ki ime eno te Glad ki la{t{te vil ka na zem lje vi du 13po vr {i na60,5 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{t, `le bi ~i dru ge dobro vid ne obli ke: {kav ni ce,mikro` le bi ~i, {krap lje, kot li ~i, koro zij skestop ni~ ke, koro zij ske poli ceznans tve na vred nost red kost 0,75ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,81do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 0,63kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,25sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to po ve ~a nje zdaj{ nje ga obse ga narav neali zava ro va no obmo~ jevred no teOba la{ta, Glad ki in Debe li, sta do`i ve la lede ni{ ko preob li ko va nje, ~eprav mor da v raz li~ ni meri.Zara di lege Glad ke ga la{ta, ki zapi ra veli ko krni co Za doli no, skle pa mo, da je bil mo~ ne je lede ni{ kopreob li ko van kot na robu krni ce in v za vet ju pod Brdi le`e ~i Debe li la{t. Razen tega se zdi, da je Debe lila{t tek ton sko mo~ ne je pre lom ljen in pre trt.Eden od pogla vit nih dejav ni kov obli ko va nja povr{ ja je nagib povr{ ja. Manj {e mu nagi bu poleg vplivaraz po ka no sti pri pi su je mo ve~ jo pogo stost poklin skih {kra pelj. Ve~ ji nagib pov zro ~i hiter raz voj mean -dr skih `le bi ~ev, ki so poleg manj {ih in manj pomemb nih koro zij skih oblik sko raj da edi ne koro zij ske obli ke147
- Page 97 and 98: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 99 and 100: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 101 and 102: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 103 and 104: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo
- Page 105 and 106: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125 and 126: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 127 and 128: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 151 and 152: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
- Page 153 and 154: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) d
- Page 155 and 156: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na zdaj{ nje
- Page 157 and 158: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 159 and 160: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Na ve za nos
- Page 161 and 162: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ka lo le po
- Page 163 and 164: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena v
- Page 165 and 166: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ekološka vr
- Page 167 and 168: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Estetska vre
- Page 169 and 170: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Kulturna in
- Page 171 and 172: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Po sa mez ne
- Page 173 and 174: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 175 and 176: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 230,5 do 0,8 m
- Page 177 and 178: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2311 SEZ NAM V
- Page 179 and 180: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Gams, I., Ra
- Page 181 and 182: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ku na ver, J
- Page 183 and 184: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ra mov{, A.
- Page 185 and 186: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Win kler, I.
- Page 187 and 188: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 189 and 190: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2313 SEZ NAM P
- Page 191 and 192: Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi
- Page 193: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ISSN 1580-15
Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~Sli <strong>ka</strong> 72: Makro` le bi ~i v spod njem delu Debe le ga la{ta so vid ni `e od dale~.BOJAN ERHARTI^spu{ ~a jo pro ti Lopu~ ni ci. La{ta sto povr{ je je raz de lje no na ve~ plo{~, <strong>ka</strong>r je lah ko posle di ca lu{ ~e njavrh nje skla dov ne pla sti zara di lede ni{ ke ero zi je. Do raz pa da nja neko~ bolj enot ne ga povr{ ja pa je pri{ -lo tudi zara di zakra se va nja, pri ~emer je ver jet no, da je bila `e v ho lo ce nu tu in tam odstra nje na vrh njakoro di ra na plast.Med naj po memb nej {i mi dejav ni ki nastan <strong>ka</strong> ve~i ne kra{ kih oblik sta polo `aj skla dov in nag nje nostpovr{ ja. Posle di ce raz li~ ne ga nagi ba se <strong>ka</strong>`e jo pred vsem v na ~i nih odte <strong>ka</strong> nja in zadr `e va nja pada vin(Ku na ver 1961, 105). Nepo sred ni vpli vi raz li~ nih polo `a jev so vid ni v raz li~ nih tipih viso ko gor skih korozij -skih oblik, zla sti manj {ih. Pomemb no je namre~, ali de`ev ni ca odte <strong>ka</strong> s po vr{ ja hitro ali po~a si. Pri obrav na vikra{ kih poja vov je tre ba pou da ri ti, da bi zaman is<strong>ka</strong> li dve nag nje ni s<strong>ka</strong>l ni plosk vi, na <strong>ka</strong>te rih bi se raz -vi le popol no ma ena ke obli ke.De be li la{t gra di debe los kla do vi ti dach stein ski apne nec. Med tem, ko je bila tak {na pod la ga na podihpod Pre ho dav ci ugod na za nasta nek kot li ~ev, je teh na Debe lem la{tu malo, saj je povr{ je povsod nag -nje no in pre ve~ raz lom lje no. Poleg tega se je v se ve ro za hod nem delu Pre ho dav cev, pod pobo~ ji Zad njeLope, lah ko kopi ~il sneg, na Debe lem la{tu pa ne, saj nima zaled ja, ker je kot otok dvig njen nad Zgor -njo Kom no. Dalj {e zadr `e va nje sne` ne ode je one mo go ~a tudi usmer je nost pro ti jugu.Glad <strong>ka</strong> s<strong>ka</strong>l na povr {i na, pred vsem lede ni{ ko zaob lje na, se lah ko zelo dol go upi ra mo~ nej {e mu zakra -se va nju in to tem dlje, ~im vi{ ja je nje na lega (za ra di manj {e koli ~i ne dote <strong>ka</strong> jo ~e vode s po vr{ ja), ~im boljena ko mer no je zgla je na in ~im bolj kom pakt na je <strong>ka</strong>m ni na (Ku na ver 1983, 258). Na Debe lem la{tu sepojav lja jo {krap lje in {<strong>ka</strong>v ni ce, na bolj nag nje nem povr{ ju tudi `le bi ~i. Nag nje ni la{ti ima jo vse pogo jeza raz voj linear nih koro zij skih oblik. Na naj bolj nag nje nih la{ta stih plo{ ~ah ozi ro ma na lede ni{ ko obru{e -nih str mih sklad nih pobo~ jih so sko raj da edi na kra{ <strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong>, ki se ohra nja tudi dalj {a obdob ja, makro` le bi ~i.De be li la{t nima poseb ne ga znans tve ne ga pome na. V Ju lij skih Alpah je namre~ ve~ podob nih obmo -~ij, kjer so kra{ ki poja vi pre cej bolj pestri in bolje raz vi ti. Z ob li <strong>ka</strong> mi, ki so tipi~ no raz vi te, je boga tej {i `e146