geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 12: Vizit ka eno te Podi ju` no pod Pre ho dav ci.splo {ni podat ki ime eno te Podi ju` no pod Pre ho dav ci{te vil ka na zem lje vi du 4po vr {i na39,4 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: kot li~ dru ge dobro vid ne obli ke: `le bi ~i, {kav ni ce,koro zij ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i, `le bi ~i,{krap ljeznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,88do dat na vred nost eko lo{ ka 0,13es tet ska 0,75kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ jena rav na vred no taoblik. Le za ve~ je kra{ ke obli ke, kot so mor da neka te ri kot li ~i, je mogo ~e pred vi de va ti, da so lah ko sta -rej {e od zad nje pole de ni tve, mor da pa {e sta rej {e, poseb no, ~e v njih naj de mo moren sko gra di vo(Ku na ver 1983, 53–54).Le de ni{ ke obli ke se torej pogo sto pre ple ta jo s ko ro zij ski mi in so s tem sestav ni del zdaj{ nje ga povr{ -ja. Ven dar zara di holo cen skih pro ce sov mar si ka te ra lede ni{ ka obli ka izgub lja iden ti te to ali jo je `e izgu bi la.Ena najz na ~il nej {ih in tudi naj bolj raz {ir je nih viso ko gor skih kra{ kih oblik so kot li ~i. V Do li ni Tri glav -skih jezer so manj zna ~il ni, saj tan ko pla sto vi ti jur ski apnen ci na nje nem dnu niso ugod ni za nji hov nasta nek.Domi nant na kra{ ka obli ka so le na podih pod Pre ho dav ci, kjer jih je naj ve~. Pode sestav lja debe lo skla -do vi ti dach stein ski apne nec, kar je ugod na oko li{ ~i na za nasta nek kot li ~ev. Rav na povr {i na in str mapobo~ ja Zad nje Lope so pri po mo gli h ko pi ~e nju sne ga zla sti v se ver nem in zahod nem delu podov, karje okre pi lo koro zij sko delo va nje. Mehan sko pre pe re va nje je v gro bem zaob li lo robo ve in zrav na lo ste -ne kot li ~ev. Kot li ~i so ve~i no ma bolj ali manj pra vil ne okro gle obli ke, nji hov tlo ris je neko li ko raz po teg njenle ob tek ton skih raz po kah. V glav nem so namre~ veza ni na tek ton ske raz po ke in pre lo me. Seli ~e va(1997, 62) nava ja, da so neka te ri kot li ~i na dnu pre kri ti tudi z le de ni{ kim dro bir jem, kar naj bi doka zo -va lo nji ho vo predwürm sko sta rost. Ven dar po teme lji tem ogle du tere na meni mo, da je za gra di vo nadnu brez podrob nej {ih ana liz nemo go ~e zanes lji vo skle pa ti, kdaj je bilo odlo `e no, ozi ro ma, ali gre resza lede ni{ ko gra di vo ali mor da holo cen ski gru{~. Vse ka kor pa se zdi ver jet no, da je bila na tem obmo~ -ju cona kot li ~ev `e vsaj v zad njem inter gla cia lu. O~it no je, da so na njem {e ved no opti mal ne raz me reza nasta nek in raz voj kot li ~ev.Manj {e dimen zi je {kav nic pod Pre ho dav ci so lah ko posle di ca krat ko traj nej {e ga raz vo ja, saj so v bli -`i ni {e pri sot ni obil ni moren ski ostan ki. Pomem ben dejav nik je tudi inten ziv nost raz vo ja povr{ ja. Zara diinten ziv no sti koro zij skih pro ce sov, ki se odra `a jo v mno `i ci nav pi~ nih kra{ kih oblik, in raz me ro ma hitre -ga raz pa da nja kom pakt ne ga skal ne ga povr{ ja je namre~ te` ko pri ~a ko va ti, da bi ugod ne raz me re zanasta nek ve~ jih {kav nic tra ja le dalj ~asa (Ku na ver 1983, 263). Pone kod na podih pod Pre ho dav ci pre -se ne ~a neraz po ka nost in neraz ~le nje nost apne ni{ ke gmo te, med tem ko je v is tih skla dih le nekaj metrovvstran nasta lo glo bo ko {krap lji{ ~e. Pri obrav na va nju kra{ kih poja vov je tre ba pou da ri ti, da bi zaman iska li131