Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~(znans tve na vred nost) in ~etr tem (do dat na vred nost) delu vizit ke. Vsa ke mu meri lu vred no te nja smo gle -de na poz na va nje prob le ma ti ke in obmo~ ja pri pi sa li vred nost med 0 (brez vred no sti) in 1 (zelo viso <strong>ka</strong>vred nost).[vi car s<strong>ka</strong> meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na ter dodat na meri la vred no te nja. Znans -tve na meri la teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti in paleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2).Pri red ko sti poja va smo upo {te va li abso lut no red kost pojav lja nja (<strong>ka</strong> dar je v Slo ve ni ji zelo malo, ledo okrog 5 po dob nih objek tov ozi ro ma obmo ~ij) in rela tiv no red kost pojav lja nja, ki se nana {a na manj -{e zao kro `e no obmo~ je, v na {em pri me ru na Tri glav ski narod ni park. Muto ni ra no povr{ je je na pri merred ko tako v ab so lut nem kot rela tiv nem smi slu, zato je dobi lo pri red ko sti naj vi{ jo vred nost (1), gre benLepe ga [pi~ ja pa niz ko (0,25), saj je tovrst nih oblik v Slo ve ni ji in v Tri glav skem narod nem par ku {e veli -ko (pre gled ni ca 8). Pri tipi~ no sti smo ve~ jo vred nost dode li li zna ~il nim obli <strong>ka</strong>m ozi ro ma zelo nazor noobli ko va nim pred stav ni kom dolo ~e ne ga poja va. Glad ki la{t je, na pri mer, tipi ~en pred stav nik izdat nozakra se lih lede ni{ ko obru {e nih skla dov. Celo vi tost se nana {a na kom plek snost poja vov. Ve~ ja vred nostje bila pri pi sa na eno tam, v <strong>ka</strong> te rih se pove za no pojav lja ve~ poja vov, ki sestav lja jo celo to. V na {em pri -me ru so vse eno te raz me ro ma celo vi te, zato smo vsem pri pi sa li vred nost vsaj 0,5 to~ ke. Paleo geo graf s<strong>ka</strong>vred nost pou dar ja nave za nost poja va ali obli ke na zna ~il no sti povr{ ja in pod neb ja v pre te klih obdob -jih. Tudi pri njej so vred no sti, zla sti na ra~un pole de ni tve in ne<strong>ka</strong> te rih tek ton skih pro ce sov, raz me ro maviso ke. Zatem je bila kot pov pre~ je vseh {ti rih kri te ri jev izra ~u na na znans tve na vred nost.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostrelief nih poja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti ne<strong>ka</strong> te rih meril, ta del vred no te nja teme -lji na poe no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ ko<strong>dedi</strong>{ ~i no, `ivo nara vo in dru` bo. Eko lo{ <strong>ka</strong> vred nost je pov pre~ na vred nost dveh meril. Meri lo eko lo{ -ki vpliv upo {te va pomen geo mor fo lo{ ke eno te za raz voj dolo ~e nih eko si ste mov ozi ro ma nav zo~ nostdolo ~e nih rast lin skih in `ival skih vrst. Na moren skem gra di vu se je lah ko raz vi la raz me ro ma skle nje naplast prsti, na <strong>ka</strong>te ri so na{ le `iv ljenj ski pro stor {te vil ne vrste (0,75), med tem ko ima eno ta Kanja veczara di veli ke nad mor ske vi{i ne le malo `iv lje nja (0). Meri lo zava ro va no obmo~ je upo {te va obsto je~ var -s tve ni sta tus. Ker je celot no obmo~ je Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong> narav ni spo me nik zno traj Tri glav ske ganarod ne ga par <strong>ka</strong>, smo vsem eno tam pri pi sa li vsaj 0,25 to~ ke, eno tam, ki so tudi narav ne vred no te, bodisiv ce lo ti bodi si le nji hov del, pa {e vi{ jo vred nost.Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra -ji ne, pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim lo<strong>ka</strong> ci jam z ve li ko relief no ener gi jo.Pri vid no sti objek ta smo eno tam, pokri tim z goz dom, na~e lo ma pri pi sa li ni` jo vred nost, saj so geo mor -fo lo{ ke obli ke slab {e vid ne. Estet s<strong>ka</strong> vred nost je pov pre~ na vred nost obeh meril.Kul tur na meri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver s<strong>ka</strong>, zgo do vin s<strong>ka</strong>, umet ni{ ko-li te rar na in»geoz go do vin s<strong>ka</strong>« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko -nom sko meri lo so v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek ta<strong>dedi</strong>{ ~i ne. Ker pred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom s<strong>ka</strong> vred nost posa mez nih relief nih enot v Do -li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, kije lah ko pomem ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob -nem.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di <strong>ka</strong> mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi <strong>ka</strong>, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Tako je zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop <strong>ka</strong> (Rey -nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e va nja meril {vi car s<strong>ka</strong> meto da ne pred vi de va obte `e va nja posa mez nihmeril z ute` mi.Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e -no ji sle di prav tako opi sno poda na izo bra `e val na vred nost, saj ima lah ko objekt viso ko izo bra `e val novred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si preob li ko va nja povr{ ja `e spre me ni liozi ro ma odstra ni li.124
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 8: Rezul ta ti vred no te nja po geo mor fo lo{ kih eno tah.geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> eno ta znans tve na vred nost eko lo{ <strong>ka</strong> vred nost es tet s<strong>ka</strong> vred nostred kost ti pi~ nost ce lo vi tost pa leo geo- pov pre~ je eko lo{ ki za va ro va no pov pre~ je vid nost vi zual na pov pre~ je kul tur na in do stopgrafs<strong>ka</strong> vpliv obmo~ je pestrost eko nom s<strong>ka</strong> nostvred nost vred nostKa nja vec 0,25 0,25 0,50 0,75 0,44 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Hri ba ri ce 0,75 1,00 0,75 0,50 0,75 0 0,25 0,13 0,50 0,50 0,50 0 0,50Zgor nji del Doli ne 1,00 0,50 0,75 1,00 0,81 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Tri glav skih <strong>jezer</strong>Podi ju` no pod Pre ho dav ci 1,00 1,00 1,00 0,50 0,88 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Mo re ne na vzhod ni stra ni 0,75 0,75 0,50 1,00 0,75 0,75 0,25 0,50 0,50 0,75 0,63 0,25 0,75Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong>Je zer ski gre ben 1,00 0,75 0,50 0,75 0,75 0,50 0,25 0,38 1,00 1,00 1,00 0 0,50Me li{ ~a pod Jezer skim 0,75 1,00 0,50 0,75 0,75 0,75 0,25 0,50 1,00 1,00 1,00 0 0,50gre be nomGre ben Lepo [pi~ je–Pla ski 0,25 0,25 0,25 0,50 0,31 0,75 0,25 0,50 1,00 0,75 0,88 0 0,75Vogel–^e loTek ton sko pre tr to obmo~ je 0,25 0,50 0,50 0,50 0,44 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0 0,25pod gre be nom Lepe ga [pi~ jaLa {ti in muto ni ra no povr{ je 1,00 0,75 0,75 0,75 0,81 0,75 0,25 0,50 0,75 0,75 0,75 0 0,75med Led vi co in pla ni no Pri utahLa {ti pod goz domz vme sni mi 0,25 0,75 0,75 1,00 0,69 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,75kra{ ki mi kota nja miDe be li la{t 0,50 0,5 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25 0,25 0 0,25Glad ki la{t 0,75 1,00 1,00 0,50 0,81 0,25 0,50 0,38 0,50 0,75 0,63 0 0,25Podi Za doli no in Pri baj ti 0,25 0,50 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25Ve li <strong>ka</strong> vra ta 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Ko sma ta la{ta 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0 0 0 0 0Je ze ra 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 1,00 0,75 0,88 1,00 1,00 1,00 0,25 1,00125
Change language