geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~(znans tve na vred nost) in ~etr tem (do dat na vred nost) delu vizit ke. Vsa ke mu meri lu vred no te nja smo gle -de na poz na va nje prob le ma ti ke in obmo~ ja pri pi sa li vred nost med 0 (brez vred no sti) in 1 (zelo viso kavred nost).[vi car ska meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na ter dodat na meri la vred no te nja. Znans -tve na meri la teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti in paleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2).Pri red ko sti poja va smo upo {te va li abso lut no red kost pojav lja nja (ka dar je v Slo ve ni ji zelo malo, ledo okrog 5 po dob nih objek tov ozi ro ma obmo ~ij) in rela tiv no red kost pojav lja nja, ki se nana {a na manj -{e zao kro `e no obmo~ je, v na {em pri me ru na Tri glav ski narod ni park. Muto ni ra no povr{ je je na pri merred ko tako v ab so lut nem kot rela tiv nem smi slu, zato je dobi lo pri red ko sti naj vi{ jo vred nost (1), gre benLepe ga [pi~ ja pa niz ko (0,25), saj je tovrst nih oblik v Slo ve ni ji in v Tri glav skem narod nem par ku {e veli -ko (pre gled ni ca 8). Pri tipi~ no sti smo ve~ jo vred nost dode li li zna ~il nim obli kam ozi ro ma zelo nazor noobli ko va nim pred stav ni kom dolo ~e ne ga poja va. Glad ki la{t je, na pri mer, tipi ~en pred stav nik izdat nozakra se lih lede ni{ ko obru {e nih skla dov. Celo vi tost se nana {a na kom plek snost poja vov. Ve~ ja vred nostje bila pri pi sa na eno tam, v ka te rih se pove za no pojav lja ve~ poja vov, ki sestav lja jo celo to. V na {em pri -me ru so vse eno te raz me ro ma celo vi te, zato smo vsem pri pi sa li vred nost vsaj 0,5 to~ ke. Paleo geo graf skavred nost pou dar ja nave za nost poja va ali obli ke na zna ~il no sti povr{ ja in pod neb ja v pre te klih obdob -jih. Tudi pri njej so vred no sti, zla sti na ra~un pole de ni tve in neka te rih tek ton skih pro ce sov, raz me ro maviso ke. Zatem je bila kot pov pre~ je vseh {ti rih kri te ri jev izra ~u na na znans tve na vred nost.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostrelief nih poja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril, ta del vred no te nja teme -lji na poe no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ kodedi{ ~i no, `ivo nara vo in dru` bo. Eko lo{ ka vred nost je pov pre~ na vred nost dveh meril. Meri lo eko lo{ -ki vpliv upo {te va pomen geo mor fo lo{ ke eno te za raz voj dolo ~e nih eko si ste mov ozi ro ma nav zo~ nostdolo ~e nih rast lin skih in `ival skih vrst. Na moren skem gra di vu se je lah ko raz vi la raz me ro ma skle nje naplast prsti, na kate ri so na{ le `iv ljenj ski pro stor {te vil ne vrste (0,75), med tem ko ima eno ta Kanja veczara di veli ke nad mor ske vi{i ne le malo `iv lje nja (0). Meri lo zava ro va no obmo~ je upo {te va obsto je~ var -s tve ni sta tus. Ker je celot no obmo~ je Doli ne Tri glav skih jezer narav ni spo me nik zno traj Tri glav ske ganarod ne ga par ka, smo vsem eno tam pri pi sa li vsaj 0,25 to~ ke, eno tam, ki so tudi narav ne vred no te, bodisiv ce lo ti bodi si le nji hov del, pa {e vi{ jo vred nost.Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra -ji ne, pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo.Pri vid no sti objek ta smo eno tam, pokri tim z goz dom, na~e lo ma pri pi sa li ni` jo vred nost, saj so geo mor -fo lo{ ke obli ke slab {e vid ne. Estet ska vred nost je pov pre~ na vred nost obeh meril.Kul tur na meri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in»geoz go do vin ska« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko -nom sko meri lo so v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek tadedi{ ~i ne. Ker pred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom ska vred nost posa mez nih relief nih enot v Do -li ni Tri glav skih jezer izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, kije lah ko pomem ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob -nem.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di ka mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Tako je zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey -nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e va nja meril {vi car ska meto da ne pred vi de va obte `e va nja posa mez nihmeril z ute` mi.Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e -no ji sle di prav tako opi sno poda na izo bra `e val na vred nost, saj ima lah ko objekt viso ko izo bra `e val novred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si preob li ko va nja povr{ ja `e spre me ni liozi ro ma odstra ni li.124
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 8: Rezul ta ti vred no te nja po geo mor fo lo{ kih eno tah.geo mor fo lo{ ka eno ta znans tve na vred nost eko lo{ ka vred nost es tet ska vred nostred kost ti pi~ nost ce lo vi tost pa leo geo- pov pre~ je eko lo{ ki za va ro va no pov pre~ je vid nost vi zual na pov pre~ je kul tur na in do stopgrafska vpliv obmo~ je pestrost eko nom ska nostvred nost vred nostKa nja vec 0,25 0,25 0,50 0,75 0,44 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Hri ba ri ce 0,75 1,00 0,75 0,50 0,75 0 0,25 0,13 0,50 0,50 0,50 0 0,50Zgor nji del Doli ne 1,00 0,50 0,75 1,00 0,81 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Tri glav skih jezerPodi ju` no pod Pre ho dav ci 1,00 1,00 1,00 0,50 0,88 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Mo re ne na vzhod ni stra ni 0,75 0,75 0,50 1,00 0,75 0,75 0,25 0,50 0,50 0,75 0,63 0,25 0,75Doli ne Tri glav skih jezerJe zer ski gre ben 1,00 0,75 0,50 0,75 0,75 0,50 0,25 0,38 1,00 1,00 1,00 0 0,50Me li{ ~a pod Jezer skim 0,75 1,00 0,50 0,75 0,75 0,75 0,25 0,50 1,00 1,00 1,00 0 0,50gre be nomGre ben Lepo [pi~ je–Pla ski 0,25 0,25 0,25 0,50 0,31 0,75 0,25 0,50 1,00 0,75 0,88 0 0,75Vogel–^e loTek ton sko pre tr to obmo~ je 0,25 0,50 0,50 0,50 0,44 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0 0,25pod gre be nom Lepe ga [pi~ jaLa {ti in muto ni ra no povr{ je 1,00 0,75 0,75 0,75 0,81 0,75 0,25 0,50 0,75 0,75 0,75 0 0,75med Led vi co in pla ni no Pri utahLa {ti pod goz domz vme sni mi 0,25 0,75 0,75 1,00 0,69 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,75kra{ ki mi kota nja miDe be li la{t 0,50 0,5 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25 0,25 0 0,25Glad ki la{t 0,75 1,00 1,00 0,50 0,81 0,25 0,50 0,38 0,50 0,75 0,63 0 0,25Podi Za doli no in Pri baj ti 0,25 0,50 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25Ve li ka vra ta 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Ko sma ta la{ta 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0 0 0 0 0Je ze ra 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 1,00 0,75 0,88 1,00 1,00 1,00 0,25 1,00125
- Page 75 and 76: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• Mo~i vec
- Page 77 and 78: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 79 and 80: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23v ter ciar j
- Page 81 and 82: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Goriški rob
- Page 83 and 84: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23laštimeja D
- Page 85 and 86: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23tem pe ra tu
- Page 87 and 88: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• krni ce,
- Page 89 and 90: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 91 and 92: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23morenski nas
- Page 93 and 94: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 95 and 96: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 97 and 98: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 99 and 100: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 101 and 102: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 103 and 104: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo
- Page 105 and 106: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147 and 148: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 149 and 150: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Gl
- Page 151 and 152: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
- Page 153 and 154: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) d
- Page 155 and 156: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na zdaj{ nje
- Page 157 and 158: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 159 and 160: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Na ve za nos
- Page 161 and 162: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ka lo le po
- Page 163 and 164: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena v
- Page 165 and 166: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ekološka vr
- Page 167 and 168: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Estetska vre
- Page 169 and 170: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Kulturna in
- Page 171 and 172: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Po sa mez ne
- Page 173 and 174: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 175 and 176: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 230,5 do 0,8 m
Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~(znans tve na vred nost) in ~etr tem (do dat na vred nost) delu vizit ke. Vsa ke mu meri lu vred no te nja smo gle -de na poz na va nje prob le ma ti ke in obmo~ ja pri pi sa li vred nost med 0 (brez vred no sti) in 1 (zelo viso <strong>ka</strong>vred nost).[vi car s<strong>ka</strong> meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na ter dodat na meri la vred no te nja. Znans -tve na meri la teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti in paleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2).Pri red ko sti poja va smo upo {te va li abso lut no red kost pojav lja nja (<strong>ka</strong> dar je v Slo ve ni ji zelo malo, ledo okrog 5 po dob nih objek tov ozi ro ma obmo ~ij) in rela tiv no red kost pojav lja nja, ki se nana {a na manj -{e zao kro `e no obmo~ je, v na {em pri me ru na Tri glav ski narod ni park. Muto ni ra no povr{ je je na pri merred ko tako v ab so lut nem kot rela tiv nem smi slu, zato je dobi lo pri red ko sti naj vi{ jo vred nost (1), gre benLepe ga [pi~ ja pa niz ko (0,25), saj je tovrst nih oblik v Slo ve ni ji in v Tri glav skem narod nem par ku {e veli -ko (pre gled ni ca 8). Pri tipi~ no sti smo ve~ jo vred nost dode li li zna ~il nim obli <strong>ka</strong>m ozi ro ma zelo nazor noobli ko va nim pred stav ni kom dolo ~e ne ga poja va. Glad ki la{t je, na pri mer, tipi ~en pred stav nik izdat nozakra se lih lede ni{ ko obru {e nih skla dov. Celo vi tost se nana {a na kom plek snost poja vov. Ve~ ja vred nostje bila pri pi sa na eno tam, v <strong>ka</strong> te rih se pove za no pojav lja ve~ poja vov, ki sestav lja jo celo to. V na {em pri -me ru so vse eno te raz me ro ma celo vi te, zato smo vsem pri pi sa li vred nost vsaj 0,5 to~ ke. Paleo geo graf s<strong>ka</strong>vred nost pou dar ja nave za nost poja va ali obli ke na zna ~il no sti povr{ ja in pod neb ja v pre te klih obdob -jih. Tudi pri njej so vred no sti, zla sti na ra~un pole de ni tve in ne<strong>ka</strong> te rih tek ton skih pro ce sov, raz me ro maviso ke. Zatem je bila kot pov pre~ je vseh {ti rih kri te ri jev izra ~u na na znans tve na vred nost.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostrelief nih poja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti ne<strong>ka</strong> te rih meril, ta del vred no te nja teme -lji na poe no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ ko<strong>dedi</strong>{ ~i no, `ivo nara vo in dru` bo. Eko lo{ <strong>ka</strong> vred nost je pov pre~ na vred nost dveh meril. Meri lo eko lo{ -ki vpliv upo {te va pomen geo mor fo lo{ ke eno te za raz voj dolo ~e nih eko si ste mov ozi ro ma nav zo~ nostdolo ~e nih rast lin skih in `ival skih vrst. Na moren skem gra di vu se je lah ko raz vi la raz me ro ma skle nje naplast prsti, na <strong>ka</strong>te ri so na{ le `iv ljenj ski pro stor {te vil ne vrste (0,75), med tem ko ima eno ta Kanja veczara di veli ke nad mor ske vi{i ne le malo `iv lje nja (0). Meri lo zava ro va no obmo~ je upo {te va obsto je~ var -s tve ni sta tus. Ker je celot no obmo~ je Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong> narav ni spo me nik zno traj Tri glav ske ganarod ne ga par <strong>ka</strong>, smo vsem eno tam pri pi sa li vsaj 0,25 to~ ke, eno tam, ki so tudi narav ne vred no te, bodisiv ce lo ti bodi si le nji hov del, pa {e vi{ jo vred nost.Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra -ji ne, pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim lo<strong>ka</strong> ci jam z ve li ko relief no ener gi jo.Pri vid no sti objek ta smo eno tam, pokri tim z goz dom, na~e lo ma pri pi sa li ni` jo vred nost, saj so geo mor -fo lo{ ke obli ke slab {e vid ne. Estet s<strong>ka</strong> vred nost je pov pre~ na vred nost obeh meril.Kul tur na meri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver s<strong>ka</strong>, zgo do vin s<strong>ka</strong>, umet ni{ ko-li te rar na in»geoz go do vin s<strong>ka</strong>« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko -nom sko meri lo so v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek ta<strong>dedi</strong>{ ~i ne. Ker pred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom s<strong>ka</strong> vred nost posa mez nih relief nih enot v Do -li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, kije lah ko pomem ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob -nem.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di <strong>ka</strong> mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi <strong>ka</strong>, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Tako je zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop <strong>ka</strong> (Rey -nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e va nja meril {vi car s<strong>ka</strong> meto da ne pred vi de va obte `e va nja posa mez nihmeril z ute` mi.Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e -no ji sle di prav tako opi sno poda na izo bra `e val na vred nost, saj ima lah ko objekt viso ko izo bra `e val novred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si preob li ko va nja povr{ ja `e spre me ni liozi ro ma odstra ni li.124
Change language