geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~• Pod` leb no meli{ ~e, ki ima manj {i naklon in je bolj raz no li ko. V `le bo vih in jar kih se pozi mi nabi ra tasneg, ki so ga nako pi ~i li sne` ni pla zo vi, in gru{~ iz oste nja, ki se pri ko ta li po `le bo vih. ^e je na meli{~usneg mehak, gru{~ obti ~i na vrhu, po zbi tem, trdem sne gu pa se raz su je dale~ nao krog. Pom la di, kose sne` ne pada vi ne spre me ni jo v de` ne, ima jo v `le bu nasta li hodour ni ki na vrhu meli{ ~a pre cej {noero zij sko mo~, zato v sneg in gru{~ na to pod la go vre zu je jo kori ta.Me li{ ~a pogo sto pre ha ja jo v hu dour ni{ ke vr{a je. Mejo lah ko raz me ji mo gle de na naklon, saj je primajh nem naklo nu za pre me{ ~a nje gra di va nuj na pomo~ hudour ni kov in blat nih tokov. Vr{a ji so v ni` -jih legah, pogla vit na raz li ka z me li{ ~em je ta, da je gru{~ na to gra di vo sekun dar no trans por ti ra no, veza nona mo~ hudour ni ka (Klad nik 1981; Gams 1991).Ce lot no vzhod no pod no` je Jezer ske ga gre be na je sestav lje no iz mno go {te vil nih ve~ jih pod sten -skih in nekaj manj {ih kamin skih ozi ro ma pod` leb nih meli{~. Zara di tri kot ne in izbo ~e ne obli ke so podob navr{a jem. Meli{ ~a z ju` no eks po zi ci jo so manj aktiv na in jih pone kod `e pre ra{ ~a rast li nje. Tako se `iva,aktiv na meli{ ~a postop no spre mi nja jo v fo si li zi ra na in fosil na (Klad nik 1981, 147–151). Na pro ti severuobr nje nih meli{ ~ih je rast li nja manj, kar lah ko pri pi {e mo tako ve~ ji nad mor ski vi{i ni kot ve~ ji aktivnostimeli{~. Povsem nepo ra{ ~e na so {ele pod oste njem Veli ke Zel na ri ce, na nad mor ski vi{i ni sko raj 2000 m.Pod Zel na ri co se izje mo ma pojav lja jo manj {a pod sten ska meli{ ~a z ne ko li ko kon kav nim pre re zom,ki ima jo naklon okrog 35°. Manj {a meli{ ~a naj de mo tudi pod gre be nom [pi~ ja in pod Kanjav cem. Zara -di ve~ je nad mor ske vi{i ne so nepo ra sla, torej aktiv na, z iz je mo naj ju` nej {e ga meli{ ~a v kr ni ci pod Veli kim[pi~ jem, ki je `e fosil no. Kon ka ven pro fil je, zara di lege meli{~ v kr ni cah, bolj pogost kot pri meli{ ~ih podJezer skim gre be nom.Pri vseh meli{ ~ih je gra di vo ena ko mer no, gra vi ta cij sko raz vr{ ~e no, tako da so ve~ je ska le v bazimeli{ ~a. Izje me so le tam, kjer so se iz ste ne zru {i li manj {i podo ri, kot je pri mer pod Ti~a ri co.^e gle da mo meli{ ~a v ce lo ti, lah ko izlo ~i mo nasled nje tipe, ki soob li ku je jo podo bo Doli ne Tri glav -skih jezer:• pod` leb no-vr {aj ska meli{ ~a, ki so ve~i no ma pod Jezer skim gre be nom, delo ma tudi pod Gori{ kim robomdo Veli ke ga [pi~ ja,• pod sten ska meli{ ~a, ki se v manj {em obse gu pojav lja jo na obmo~ jih, kjer je ste na na neko li ko ve~ jiraz da lji kom pakt na in nepre po ka na; pogo stej {a so v Je zer skem gre be nu.Dru ga pomemb na nekra{ ka in nele din{ ka relief na obli ka so podo ri. V Do li ni Tri glav skih jezer lahkoopa zi mo tri veli ke in nekaj manj {ih, ki so ve~i no ma veza ni na obmo~ ja meli{~ in so nji hov sestav ni del.Naj ve~ ji je podor izpod Poprov ca. Ne dosti manj {i je podor izpod Male ga [pi~ ja, kate re ga odlom na plo -skev je {e ved no dobro opaz na v ste ni nad njim. Ogrom ni blo ki ska lov ja so nako pi ~e ni sever no od Led vi ce.Tret ji ve~ ji podor je izpod ^ela (sli ka 57).Skal ni blo ki so izpo stav lje ni delo va nju koro zi je. Po obli ki drob nih kra{ kih oblik, zla sti pa po usmer -je no sti `le bi ~ev skle pa mo, da so nasta li na zdaj{ njem mestu skal ne ga gra di va, pri ~emer je o~it no, dane gre za mati~ no kam ni no, ampak je bilo gra di vo na nji ho vo sekun dar no loka ci jo pri ne se no od drugod.Ve li ki skal ni blo ki pod Poprov cem in sever no od Jeze ra pri Led vi cah ne ka`e jo sle dov zakra se va -nja in niso zaob lje ni. Genet sko jih ne more mo opre de li ti, saj so lah ko tako osta nek krov ne more ne ene gaod lede ni kov kot osta nek podo ra. Podo ri so navad no pre cej ve~ ji od moren skih nasi pov, razen tega pase naj ve~ krat pojav lja jo na mestih, ki niso tipi~ na za zastoj lede ni ka.120