geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~{in ska obli ka (`le bi~, {krap lja, vrta ~a, uva la, kot li~, udor ni ca, dra ga, kra{ ko polje, kra{ ki rav nik, kra{ -ka pla no ta), lede ni{ ka relief na obli ka (le de ni{ ka more na, krni ca, bal van, lede ni{ ka doli na, grbi na, prag),re~ no-de nu da cij ska obli ka (ko ri to, sote ska, re~ na tera sa, poplav na rav ni ca, vr{aj), poli ge net ska relief -na obli ka (vrh, gor ski gre ben, sle me, otok, skal ne obli ke, kot so narav ni most/okno, ste na, skal ni osa me lec)ali obal na relief na obli ka (klif, abra zij ski spod mol, tera sa) …« (Ured ba o zvr steh … 2002).Raz log za veli ko pestrost relie fa in relief nih oblik je v dejs tvu, da zemelj sko povr{ je pod vpli vom mno -gih dejav ni kov preob li ku je jo raz li~ ni geo morf ni pro ce si, zato nasta ja jo tudi zelo raz li~ ne relief ne obli ke.Relief preu ~u je geo mor fo lo gi ja, ki pa se ne ukvar ja zgolj s preu ~e va njem veli ko sti in raz {ir je no sti relief -nih oblik, ampak raz la ga tudi vzro ke in pro ce se nastan ka, raz voj, sta rost ter fizi kal ne in kemij ske pro ce se,ki obli ke ustvar ja jo in jih preob li ku je jo (Na tek 1981, 102). Poseb no pozor nost name nja endo ge nim inekso ge nim silam ter pro ce som, ki nepre ne ho ma, isto ~a sno in v stal ni med se boj ni sood vi sno sti obli ku -je jo relief. Med tem ko endo ge ne ali notra nje sile ustvar ja jo vi{in ske raz li ke, ekso ge ne ali zuna nje silete`i jo k nji ho ve mu izrav na va nju. Za pra vil no tol ma ~e nje geo morf nih pro ce sov je tre ba poz na ti tudi kam -nin sko sesta vo, nasta nek, raz voj in pre mi ke zemelj skih pla sti ter u~in ke zuna njih pro ce sov (Vri {er 1998, 14).Geo mor fo lo{ ke meto de preu ~e va nja zah te va jo raz ~le ni tev zemelj ske ga povr{ ja na posa mez ne relief -ne obli ke. Pre cej {en prob lem lah ko pred stav lja `e ome je va nje teh oblik. Stan dard no vpra {a nje, kje sekon ~u je sle me in kje za~ ne doli na, nam nazor no ka`e, kako kljub upo {te va nju vseh pogla vit nih relief -nih zna ~il no sti med dolo ~e ni mi obli ka mi ne more mo posta vi ti natan~ nih meja (Na tek 1983, 16).Vseh relief nih oblik seve da ni tre ba varo va ti, saj bi lah ko zara di potreb dru` be po upo rab lja nju nekate -rih virov vznik ni le povsem prag ma ti~ ne te`a ve. Zago to vo pa je tre ba opre de li ti in z us trez ni mi ukre piza{ ~i ti ti naj po memb nej {e ozi ro ma naj vred nej {e dele ne`i ve nara ve. Temu v prid govo ri dejs tvo, da vpliviin pri ti ski ~lo ve ko vih dejav no sti na geo di ver zi te to in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no nara{ ~a jo. Zato se pojavljapotre ba po obse` nej {em poz na va nju vars tva ne`i ve nara ve, tako na znans tve ni kot na uprav ljav ski ravni.^e prav je celot na Doli na Tri glav skih jezer geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta, so lah ko narav na vred -no ta tudi nje ni posa mez ni deli. V njej so regi stri ra ne {te vil ne narav ne vred no te, med kate ri mi je dale~naj ve~ jam ozi ro ma bre zen. Dru ge vred no te so skrom no zasto pa ne, kar pri pi su je mo pred vsem sla be -mu poz na va nju relie fa in relief nih oblik v Do li ni.V mo no gra fi ji se ukvar ja mo z re lief ni mi obli ka mi, ki vsaj delo ma `e spa da jo med geo mor fo lo{ ko dedi{ -~i no, in tisti mi, ki ima jo poten cial, da to posta ne jo. V tre nut no veljav nih zako nih kri te ri ji za uvr{ ~a nje nisopodrob ne je opre de lje ni, zato se ve~ krat sub jek tiv no inter pre ti ra jo ali pa jih pri stoj ne usta no ve niti neupo rab lja jo. Zago var ja mo sta li{ ~e, da so za uspe {no varo va nje potreb ni celo vi ta inven ta ri za ci ja, jasensistem kri te ri jev vred no te nja in reden moni to ring.V re gi stru narav nih vred not ima pre cej relief nih oblik sta tus povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav ne vred -no te, ven dar za to zvrst podrob na meri la vred no te nja niso izde la na. Splo {na meri la vred no te nja delovnara ve, kot so izjem nost, tipi~ nost, kom plek snost, ohra nje nost, red kost, znans tve no ra zi sko val na ali pri -~e val na pomemb nost (In ven tar naj po memb nej {e … 1991), dopu{ ~a jo pre cej{ njo mero sub jek tiv no sti.Za neka te re zvr sti narav nih vred not so bila v pre te klih letih podrob na meri la vred no te nja `e opre de lje -na. Tako je bil natan~ nej {i sistem vred no te nja izob li ko van za izjem na dre ve sa (Ha bi~ 2008a; Danev insode lav ci 2008; [mid Hri bar 2008) in eko si stem ske narav ne vred no te na pri me ru gozd nih rezer va tov(Ari mas pu 2006). Vzpo stav lje na so bila tudi izho di{ ~a za nara vo vars tve no vred no te nje mean drov namajh nih vodo to kih (Straj nar 2010).Po mne nju Paniz ze (2003) je glav ni raz log za ponov no defi ni ra nje neka te rih kon cep tov geo mor fo -lo{ kih narav nih vred not, nji ho ve ga evi den ti ra nja in vred no te nja obsto je ~e meto do lo gi je, pred vsem ~eda ljeve~ je zani ma nje jav no sti za geo lo{ ko in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no, s ~i mer se pove ~u je tudi nje na poten -cial na ogro `e nost. Gre za tako ime no va ni geo tu ri zem.Po sto pek vred no te nja geo mor fo lo{ kih vse bin naj bi bil nasled nji (pri re je no po Paniz zi 2003, 23–25):• izde la va geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da,• pri pi so va nje kva li ta tiv ne vred no sti izbra nim relief nim obli kam gle de na stop njo pomemb no sti (znan -s tve na, kul tur na, social no-eko nom ska),10