Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~na va na zapla ta lede ni{ ke ga gra di va zelo majh na. Naj manj zakra se la je naj poz ne je raz kri ta `ivo s<strong>ka</strong>lnapod la ga, naj dlje raz kri to povr{ je pa `e raz pa da v s<strong>ka</strong>l ne blo ke.8.3.2.8 Kot li ~iMed ve~ je viso ko gor ske kra{ ke obli ke spa da kot li~, s<strong>ka</strong>l na ta glo bel okro gla ste, podol go va te ali oglateobli ke s pre me rom ne<strong>ka</strong>j metrov in str mi mi ste na mi, ki je in ve~ ji del leta zapol nje na s sne gom (Ku na -ver 1961). Kot li ~e je kot najz na ~il nej {o kra{ ko obli ko Julij skih Alp ozna ~il `e Melik (1935). Z nje go votrdi tvi jo se stri nja jo {te vil ni avtor ji (Ku na ver 1983, 2009; Ford in Wil liams 1992). Nasta nek kot li ~ev [tirn(1953, 253) raz la ga z de lo va njem sne` ne ga sto` ca v tek ton sko pre dis po ni ra nih kota njah, kjer sne` ni -ca delu je pred vsem s ko ro zij skim raz tap lja njem apnen ~a ste pod la ge. Od tod izha ja kot lom podob naobli <strong>ka</strong>, ki je podob na zgor njim delom bre zen. Raz li~ na veli kost kot li ~ev je lah ko tako posle di ca raz li~ -no inten ziv nih pro ce sov kot tudi nji ho ve raz li~ ne sta ro sti.^e prav so kot li ~i raz me ro ma veli ke viso ko gor ske kra{ ke obli ke, so lah ko tudi veli ki pri mer ki nasta liv ob dob ju po pole de ni tvi, zla sti v ugod nih legah, kjer se vsa ko zimo nabe re jo veli ke koli ~i ne sne ga. Zato jerazum lji vo, da naj ve~ je in naj {te vil nej {e kot li ~e naj de mo pod str mi mi pobo~ ji ozi ro ma v re lief nih vdolbinah.Kot li ~i nasta ja jo v kom bi na ci ji kemij ske ga raz tap lja nja apnen ~a ste pod la ge in mehan ske ga raz pa -da nja str mih sten, ki oval no ali okro gla sto obli ku je zgor nji rob. Iz nje go ve obli ke lah ko skle pa mo, <strong>ka</strong>k {noje raz mer je med pro ce so ma. Pri »ideal nem« je raz mer je med pre me rom zgor nje odpr ti ne in glo bi nokot li ~a 1 : 1, ven dar je v prak si zara di sne ga, ki se zadr `u je na dnu, glo bi no te` ko ali nemo go ~e oce ni tiozi ro ma izme ri ti. Zara di sne ga je kot li ~e tudi zelo te` ko lo~i ti od bre zen. Na pod la gi teren skih ogle dovskle pa mo, da so na podih pod Pre ho dav ci kot li ~i ve~i no ma bolj glo bo ki kot {iro ki.Ku na ver (1983, 286–293) je ugo to vil nave za nost kot li ~ev na debe los kla do vi te ~iste tria sne apnen -ce in lini je {ib ko sti v <strong>ka</strong>m ni ni. Na pri me ru Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong> lah ko nje go vo ugo to vi tev potr di mo,Sli <strong>ka</strong> 51: Niz kot li ~ev na podih ju` no od Pre ho dav cev.BOJAN ERHARTI^112
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan ko plast nih jur skih apnen cih kot li ~i ne nasta ja jo. Za nji hov raz voj je zelo pomemb no obdob jedolo ~e nih opti mal nih raz mer. Tak {nih raz mer pod zdaj{ njo zgor njo gozd no mejo po pole de ni tvi o~it noni bilo, zato tam kot li ~ev ni. Na zgla je nem s<strong>ka</strong>l na tem povr{ ju so se raz vi la le {krap lji{ ~a. Za nasta nekkot li ~ev je naju god nej {e rav no povr{ je pod str mej {im pobo~ jem ozi ro ma v re lief nih kota njah, kjer sevsa ko zimo nabe re ve~ ja koli ~i na sne ga. Mehan sko raz pa da nje je naj bolj napre do va lo na naj bolj pre -po <strong>ka</strong> ni s<strong>ka</strong>l ni pod la gi, zato so tam nasta le pli tve s<strong>ka</strong>l ne vrta ~e.Ob li ke kot li ~ev so raz li~ ne. Za tipi~ no velja okro gla, saj izra `a ena ko vred no zasto pa nost {ir je nja inpoglab lja nja, med tem ko so podol go va te obli ke rezul tat pre mo ~rt nih raz pok, ki so se isto ~a sno {iri le inpoglab lja le, ven dar je bilo poglab lja nje hitrej {e. V~a sih jih je te` ko raz li ko va ti od raz {ir je nih raz pok, <strong>ka</strong>rvelja {e zla sti za raz po teg nje ne, podol go va te kot li ~e (Ku na ver 1983, 286–293). Kjer je bilo {ir je nje raz -pok inten ziv nej {e od poglab lja nja, lah ko govo ri mo o po dol go va tih kot li ~ih. ^e so raz po ke izjem no glo bo ke,lah ko govo ri mo o brez nom podob nih obli <strong>ka</strong>h.Za ra di pre vla de nag nje nih pla sti ima mo v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> pogo sto oprav <strong>ka</strong> s po dol go va toobli ko va ni mi kot li ~i z ne si me tri~ ni mi ste na mi. Pre cej jih je pod Pre ho dav ci, pa tudi na obmo~ jih Debe -le ga in Glad ke ga la{ta.Ku na ver (1983, 289) ugo tav lja, da je v Ka nin skem pogor ju spod nja meja pojav lja nja kot li ~ev na nad -mor ski vi{i ni med 1600 in 1650 m, a do da ja, da kot li ~i do vi{i ne okrog 1900 m ne daje jo vti sa, da biinten ziv no nasta ja li v so dob no sti. »Ak tiv ni« so {ele nad to nad mor sko vi{i no. V Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>kot li ~ev v ni` jih legah nismo na{ li, so pa raz me ro ma pogost pojav v de lih povr{ ja na nad mor ski vi{i ninad okrog 1850 m. Pojav lja jo se mor da tudi ni` je, a jih zara di zara{ ~e no sti z ru{ jem in s tem pove za -ne nepre hod no sti delov Doli ne nismo na{ li. Kot na Kani nu so tudi v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> naj ve~ ji kot li ~ina nad mor ski vi{i ni od 1850 do 2050 m. Med tem ko so kot li ~i na Kanin skih podih pre vla du jo ~a kra{ <strong>ka</strong>relief na obli <strong>ka</strong>, ki sku paj s struk tur ni mi pote za mi relie fa daje podom zna ~i len viso ko gor ski zna ~aj (Ku -na ver 1983, 291), lah ko na obmo~ ju Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong> to zatr di mo le za pode pod Pre ho dav ci.Ku na ver (1961, 127–129) ugo tav lja, da se v nas prot ju z vr ta ~a mi kot li ~i raz vi ja jo v bolj kom pakt -nem apnen cu, ki ga pre pre da jo red kej {i pre lo mi. Ob tek ton skih raz po <strong>ka</strong>h je lah ko nani zan cel niz kot li ~ev,ki ima jo obi ~aj no podol go vat tlo ris.Naj ve~ kot li ~ev je na podih pod Pre ho dav ci, kjer je s<strong>ka</strong>l no povr{ je raz me ro ma sla bo raz ~le nje no.Ve~i no ma so kva drat ne, a tudi podol go va te obli ke. Zara di nave za no sti na raz po ke in manj {e pre lo meso raz vr{ ~e ni zapo red no in tudi vzpo red no.Pod Hri ba ri ca mi se zara di veli ke nad mor ske vi{i ne, z njo pove za nih ni` jih tem pe ra tur in izdat nej -{e ga mehan ske ga pre pe re va nja pojav lja jo pre hod ne obli ke med kot li ~i in vrta ~a mi. Na tej pla no ti naj de mozani mi ve pri mer ke napol zasu tih kot li ~ev, ki spo mi nja jo na vrta ~e. V zgor njem delu so zara di str mih innav pi~ nih sten obli ke bolj podob ne kot li ~em, v sred njem delu so ste ne po{ev ne, dno pa je lija <strong>ka</strong> sto inzasu to z gru{ ~em. Mehan sko raz pa da nje je naj bolj napre do va lo tam, kjer je s<strong>ka</strong>l na pod la ga naj bolj raz -po <strong>ka</strong> na. V tak {nih raz me rah ne nasta ja jo kot li ~i, ampak pli tve s<strong>ka</strong>l na te vrta ~e. Naj vi{ ji deli Doli ne Tri glav skih<strong>jezer</strong> so torej v pre hod ni coni, kjer mehan sko raz pa da nje za~e nja one mo go ~a ti raz voj tipi~ nih kot li ~ev.8.3.2.9 Vrta ~ePo leg nei zra zi tih kont, ki se pojav lja jo zahod no od Mo~iv ca, v oko li ci pla ni ne Pri utah in Lopu~ ni ci,so naj ve~ je kra{ ke obli ke v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> vrta ~e, kra{ ki jar ki ter kon tam podob ne kra{ ke kota -nje, ki so naj ver jet ne je poli ge net ske ga nastan <strong>ka</strong>.»Vr ta ~a je manj {a, od ne<strong>ka</strong>j metrov do ne<strong>ka</strong>j sto metrov {iro <strong>ka</strong> kra{ <strong>ka</strong> kota nja okro gla ste obli ke,navad no {ir{a kot glob lja« (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005, 429). V Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> se vrta ~epojav lja jo ve~i no ma v nes pri je tem moren skem gra di vu nad zgor njo gozd no mejo, zato bi jih lah ko ime -no va li tudi sufo zij ske vrta ~e, torej »vr ta ~e v sip kem gra di vu, ki so nasta le s su fo zi jo« (Slo ven s<strong>ka</strong> kra{ <strong>ka</strong>ter mi no lo gi ja 1973, 30). Sufo zi ja je spi ra nje mine ral nih in organ skih del cev pod ru{o ali krov no plast joused lin s te ko ~o vodo (Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var 2005, 379). Po Geo graf skem ter mi no lo{ kem slo -113