geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Share Embed Flag
Download ePaper

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
12.07.2015 Views

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 50: Sistem vzpo red nih poklin skih {kra pelj.BOJAN ERHARTI^Bolj {e raz me re za nasta nek {krap lja stih zevi so na rav nem ali bla go nag nje nem povr{ ju, lah ko panasta ne jo tudi na bolj nag nje nem pobo~ ju ozi ro ma sre di obsto je ~e ga siste ma pobo~ nih makro` le bi -~ev. [krap lje uni ~u je jo drob nej {e in ob~ut lji vej {e koro zij ske obli ke (Ku na ver 1961, 117) ter omo go ~a jonasta nek ve~ jih in glob ljih koro zij sko izje de nih kotanj. Na pod la gi ostan kov makro` le bi ~ev in kori ta stihmakro` le bi ~ev v naj ni` jih delih la{tov Kuna ver (1983, 277) skle pa, da je po umi ku lede ni kov pri{ lo dopreo bra `a nja la{ta stih sto penj iz nek daj ve~i no ma `le bi ~a stih v ~e da lje bolj {krap lja ste. Za s {krap ljamimo~ no raz je de ne la{te je `e Tuma (1909, 188) pred la gal izraz {krap lji{ ~e. Slo ven ska kra{ ka ter mi nolo -gi ja (1973, 28) ga defi ni ra kot »na gosto s {krap lja mi pose ja no skal no povr{ je«, Geo graf ski ter mi no lo{ kislo var (2005) pa kot »po vr{ je, kjer je veli ko {kra pelj.«[krap lje, nasta le ob pokli nah ozi ro ma raz po kah, zato jih ime nu je mo tudi poklin ske ozi ro ma raz po -klin ske {krap lje, so naj po go stej {i viso ko gor ski kra{ ki pojav. Zna ~il nost, da sle di jo pri mar ni raz po ka no stiapnen ca (Ku na ver 1961, 121 in 1983, 276) je mogo ~e opa zi ti tudi v Do li ni Tri glav skih jezer. Nji ho va obli -ka je lah ko tudi viju ga sta, ven dar se vzpo red no, pre~ no na nag nje nost la{ta pote ka jo~ sistem {kra peljpri pi su je siste mu struk tur nih raz pok (Se li~ 1997, 56). Vzpo red ni sistem {krap lja stih zevi ali vzpo red nepoklin ske {krap lje smo na{ li na ve~ mestih pod gre be nom [pi~ ja. [krap lja ste zevi so nani za ne v izred -no pra vil nem vzpo red nem siste mu, ki ga lah ko pri pi {e mo samo ena ko vzpo red ne mu siste mu struk tur nihraz pok.Ve li kost {kra pelj je zelo raz li~ na, od okrog 15 cm do metra in pol glo bi ne ter od nekaj deset cen ti -me trov do nekaj metrov dol `i ne. Okrog Dvoj ne ga jeze ra je dno {kra pelj, razen pri tistih, ki se izkli nja jov so sed njo {krap ljo (stran ska {krap lja), zapol nje no s prst jo in zara{ ~e no s tra vo, grmov nim ali gozd -nim rast li njem. Med neka te ri mi raz {ir ja jo ~i mi se {krap lja mi osta ne le tan ka in ostra pre del na ste na, takoda govo ri mo o no `a stih {krap ljah (Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja 1973). Pogo sta je tudi obli ka, ko jeraz po ka enot na, ven dar je »vhod« raz de ljen v ve~ delov, med seboj lo~e nih z manj {i mi mosti~ ki. Seli -~e va (1997, 18) jo ime nu je »{krap lja z de lje nim vho dom«.110

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne in luk nja ste {krap lje so nav pi~ ne, pred vsem koro zij ske izje de ni ne elip sa ste obli ke (Ku na -ver 1961, 123). Nji ho va raz po re di tev je dru ga ~e kot pri vzpo red nih {krap ljah nepra vil na, zato je vide ti,da niso tako mo~ no veza ne na raz po ka ne skla de. Po Kuna ver ju (1983, 282) jih naj po go ste je naj de mona izpo stav lje nih, lede ni{ ko mo~ no zgla je nih obmo~ jih. Kuna ver skle pa, da so elip ti~ ne {krap lje prvaholo cen ska gene ra ci ja {krap lja stih oblik na povr{ ju.Se ve da obsta ja mo` nost, da so na golih la{tih ali pa na lede ni{ kih zbru sih pod moren skim gra di -vom {e sta rej {e, predwürm ske {krap lja ste zaje de, ~eprav tega na tere nu nismo ugo to vi li.Okrog Dvoj ne ga jeze ra ima jo {krap lje ve~i no ma zaob lje ne robo ve, zato jih ime nu je mo zaob lje ne{krap lje (Ku na ver 1983, 284). Skle pa mo sicer, da je bilo povr{ je po umi ku ledu pre kri to s pre pe ri no ozi -ro ma tan ko plast jo prsti, ven dar `le bi ~a sto izpod je de ne nav pi~ ne ste ne {kra pelj pri ~a jo, da je bila pre pe ri nakma lu odstra nje na, voda pa je delo nada lje va la s po vr {in sko koro zi jo. Skle pa mo tudi, da je poz ne je rast -lins tvo zno va napre do va lo, kar potr ju je jo tudi pali no lo{ ke razi ska ve ([er celj 1962). Ob sti ku z rast lin skoode jo so se vsi ostri robo vi zaob li li, zato je na zgor nji gozd ni ozi ro ma dre ve sni meji pri{ lo do preob li -ko va nja iz ostrih v zaob lje ne {krap lje (Ku na ver 1961, 101 in 121). V Do li ni Tri glav skih jezer je mejo medostri mi in zaob lje ni mi {krap lja mi te` ko ali celo nemo go ~e poteg ni ti. Zdi se, da je ta na nad mor ski vi{i -ni prib li` no 1750 do 1800 m, ~eprav na jur skih apnen cih jugovz hod no od Zele ne ga jeze ra sega mno govi{ je, tudi do okrog 2000 m.Zaob lje nost je pogo sta na muto ni ra nem povr{ ju pod Led vi co, resni~ no pa za~ ne pre vla do va ti {elena povr{ ju pod pla ni no pri Utah, to je pod nad mor sko vi{i no okrog 1780 m. Sicer pa se {krap lje v Do -li ni pojav lja jo v prav vseh nad mor skih vi{i nah.[krap lje v vseh nad mor skih vi{i nah raz pa da jo zara di koro zi je, v vi{ jih legah tudi zara di mehan ske -ga raz pa da nja in pre pe re va nja, zato je razum lji vo, da je z nad mor sko vi{i no za glo bi no, gosto to in obli ko{kra pelj ~eda lje odlo ~il nej {e mehan sko pre pe re va nje, kar se ka`e v eno stav nej {i obli ko va no sti {kra -pelj ter manj {i gosto ti, glo bi ni in {iri ni zevi.Z od te ka njem vode s {ir {e ga zaled ja nasta ja jo brez nom podob ni {krap lja sti vod nja ki (No vak 1962).Ima jo prib li` no okro gel pre rez, ki se od ust ja navz dol bis tve no ne spre mi nja. [iro ki so od 0,8 do 3 m,glo bo ki pa od 6 do 15 m. Novak meni, da so vod nja ki sta re kra{ ke obli ke, saj naj bi nasta li pod lede ni -kom kot odto ki lede ni{ ke vode. Mno gi so osta li to~ ke mo~ ne ga odto ka vode v pod zem lje tudi po umi kuledu.Po dob ne obli ke lah ko naj de mo tudi na preu ~e va nem obmo~ ju. Gre za mo~ no poglob lje ne in raz -{ir je ne {krap lja ste zevi, podob ne pli tvim brez nom. Ker je pogoj za nji hov nasta nek odtok z ve~ jih obmo ~ij,naj po go ste je nasta ja jo na pod no` jih la{tov. Vanje lah ko pri te ka tudi voda iz ve~ `le bi ~ev.Le de ni{ ko zgla je no povr{ je ju` no od Jeze ra v Led vi cah je mesto ma pre kri to z mo ren skim gra di -vom ozi ro ma lede ni{ kim dro bir jem, ki pod la go {~i ti pred koro zi jo. Pada vin ska voda moren sko gra di vopostop no raz tap lja, zato se more na tanj {a in kon~ no raz pa de na lo~e ne zapla te. Ena od njih je dobrovid na nekaj deset metrov zahod no od poti po Doli ni (Ku na ver 2010). Lede ni{ ki dro bir se je tako zmanj -{al, da ima skle nje na more na pre mer le {e okrog 5 m. Po raz li~ ni zakra se lo sti `ivo skal ne oko li ce zapla temoren ske ga gra di va lah ko skle pa mo, kako se je more na kr~i la, s tem pa tudi, kako hitro je zakra se va -nje. Povr{ je jugovz hod no od zapla te je bilo raz kri to naj poz ne je, saj je naj manj zakra se lo. Vzhod ni inju` ni deli so bili prej pod vr `e ni koro zi ji, saj so tam {krap lje ve~ je. Sever no ozi ro ma seve ro za hod no odmore ne je povr{ je naj bolj raz je de no s {krap lja mi, ki `e tako reko~ raz pa da jo. Raz li~ no veli ki odlom lje -ni skal ni blo ki ustvar ja jo podo bo gri `e.Spr va je moren ska zapla ta {~i ti la ve~ ji del pod la ge, na nepo kri tem delu pa so nasta le prve koro -zij sko in delo ma mehan sko na~e te raz po ke (sli ki 41 in 70). Moren ska zapla ta se je s~a so ma tanj {a la,ob tem pa se je manj {al tudi njen obseg. Na povr{ ju so se poja vi li novi deli `ivo skal ne pod la ge, ki soprav tako za~e li zakra se va ti. Sta rej {a ozi ro ma `e prej raz ga lje na povr {i na je bila lah ko takrat `e mo~ -no {krap lja sto raz je de na. Z glo bin skim zakra se va njem je pote ka lo tudi odna {a nje apnen ca s po vr{ ja,tako da se je povr{ je `ivo skal ne pod la ge zni `a lo. Mo~ no zmanj {a no moren sko gra di vo je pod la go {enaprej varo va lo pred koro zi jo, zato je ta na sre di ni posta la neko li ko vi{ ja od oko li ce. Dan da nes je obrav -111

Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~Sli <strong>ka</strong> 50: Sistem vzpo red nih poklin skih {kra pelj.BOJAN ERHARTI^Bolj {e raz me re za nasta nek {krap lja stih zevi so na rav nem ali bla go nag nje nem povr{ ju, lah ko panasta ne jo tudi na bolj nag nje nem pobo~ ju ozi ro ma sre di obsto je ~e ga siste ma pobo~ nih makro` le bi -~ev. [krap lje uni ~u je jo drob nej {e in ob~ut lji vej {e koro zij ske obli ke (Ku na ver 1961, 117) ter omo go ~a jonasta nek ve~ jih in glob ljih koro zij sko izje de nih kotanj. Na pod la gi ostan kov makro` le bi ~ev in kori ta stihmakro` le bi ~ev v naj ni` jih delih la{tov Kuna ver (1983, 277) skle pa, da je po umi ku lede ni kov pri{ lo dopreo bra `a nja la{ta stih sto penj iz nek daj ve~i no ma `le bi ~a stih v ~e da lje bolj {krap lja ste. Za s {krap ljamimo~ no raz je de ne la{te je `e Tuma (1909, 188) pred la gal izraz {krap lji{ ~e. Slo ven s<strong>ka</strong> kra{ <strong>ka</strong> ter mi nolo -gi ja (1973, 28) ga defi ni ra kot »na gosto s {krap lja mi pose ja no s<strong>ka</strong>l no povr{ je«, Geo graf ski ter mi no lo{ kislo var (2005) pa kot »po vr{ je, kjer je veli ko {kra pelj.«[krap lje, nasta le ob pokli nah ozi ro ma raz po <strong>ka</strong>h, zato jih ime nu je mo tudi poklin ske ozi ro ma raz po -klin ske {krap lje, so naj po go stej {i viso ko gor ski kra{ ki pojav. Zna ~il nost, da sle di jo pri mar ni raz po <strong>ka</strong> no stiapnen ca (Ku na ver 1961, 121 in 1983, 276) je mogo ~e opa zi ti tudi v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>. Nji ho va obli -<strong>ka</strong> je lah ko tudi viju ga sta, ven dar se vzpo red no, pre~ no na nag nje nost la{ta pote <strong>ka</strong> jo~ sistem {kra peljpri pi su je siste mu struk tur nih raz pok (Se li~ 1997, 56). Vzpo red ni sistem {krap lja stih zevi ali vzpo red nepoklin ske {krap lje smo na{ li na ve~ mestih pod gre be nom [pi~ ja. [krap lja ste zevi so nani za ne v izred -no pra vil nem vzpo red nem siste mu, ki ga lah ko pri pi {e mo samo ena ko vzpo red ne mu siste mu struk tur nihraz pok.Ve li kost {kra pelj je zelo raz li~ na, od okrog 15 cm do metra in pol glo bi ne ter od ne<strong>ka</strong>j deset cen ti -me trov do ne<strong>ka</strong>j metrov dol `i ne. Okrog Dvoj ne ga jeze ra je dno {kra pelj, razen pri tistih, ki se izkli nja jov so sed njo {krap ljo (stran s<strong>ka</strong> {krap lja), zapol nje no s prst jo in zara{ ~e no s tra vo, grmov nim ali gozd -nim rast li njem. Med ne<strong>ka</strong> te ri mi raz {ir ja jo ~i mi se {krap lja mi osta ne le tan <strong>ka</strong> in ostra pre del na ste na, takoda govo ri mo o no `a stih {krap ljah (Slo ven s<strong>ka</strong> kra{ <strong>ka</strong> ter mi no lo gi ja 1973). Pogo sta je tudi obli <strong>ka</strong>, ko jeraz po <strong>ka</strong> enot na, ven dar je »vhod« raz de ljen v ve~ delov, med seboj lo~e nih z manj {i mi mosti~ ki. Seli -~e va (1997, 18) jo ime nu je »{krap lja z de lje nim vho dom«.110

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!