geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~`le bov se obi ~aj no ne spre mi nja bis tve no, pa~ pa so zaz nav ne ve~ je glo bi ne v nji ho vem spod njem delu.Glo bi ne so pra vi lo ma ve~ je od {irin. Vpliv prvot ne raz po ka no sti kam nin skih pla sti se ka`e v tem, da so`le bo vi pone kod pre ki nje ni s pre~ ni mi raz po ka mi. V Do li ni Tri glav skih jezer so makro` le bi ~i pogo sti nagoli, bla go nag nje ni povr {i ni, na jur skih apnen cih jih ne zasle di mo. La{ti, ki so ve~i no ma nag nje ni naju` no ali jugovz hod no stran, so s svo jo glad ko in ena ko mer no nag nje no povr {i no sko raj v vseh pri me -rih naha ja li{ ~a raz li~ nih makro` le bi ~ev, od pre mo ~rt nih do mean dr skih in sten skih. Za raz li ke v nji ho viveli ko sti sta pomemb ni raz li~ na raz voj na stop nja posa mez nih delov povr{ ja in tudi mikro lo ka ci ja la{tov(Ku na ver 1961, 117–120).V Do li ni Tri glav skih jezer so zelo pogo sti vzpo red ni ali sten ski makro` le bi ~i, ki nasta ja jo na zelo str -mih do nav pi~ nih skal nih odse kih ozi ro ma pobo~ jih. Zla sti v nje nem zahod nem delu se pojav lja jo kraj {eali dalj {e glad ke in gole pobo~ ne stop nje, raz je de ne s sten ski mi `le bi ~i. Makro` le bi ~i so naj bolj na {iro -ko raz vi ti na nag nje nih la{tih. Gre za raz li ~i ce iste obli ke, ki zara di bolj ali manj stal no teko ~ih in bolj alimanj mo~ nih vod nih tokov nasta ja kot rezul tat linear ne koro zi je. Posa mez ni `le bo vi, pa tudi celi sistemi`le bov, so v zelo raz li~ nih raz voj nih fazah, pa tudi v zelo raz li~ nih nad mor skih vi{i nah in legah (Ku na -ver 1983, 271). V oko li ci Ko~e pri Tri glav skih jeze rih se v zaob lje ni ali v ko ri ta sti izob li ko va no sti `le bovzrca li jo vpli vi rast lins tva in pedo lo{ kih pro ce sov, v ve~ jih nad mor skih vi{i nah pa so `le bo vi preob li ko -va ni pod vpli vom mehan skih pro ce sov in dol go traj ne sne` ne ode je.Na modi fi ka ci jo seve da mo~ no vpli va nagib pod la ge. Na polo` nej {i (pod 10°) je ve~ ja ver jet nost, dase raz vi je jo mean dr ski `le bi ~i (Ku na ver 1961, 123). Naj lep {e pri me re naj de mo na podih ju` no pod Pre -ho dav ci. Tam kaj, pod Veli ki mi vra ti, na Debe lem in Glad kem la{tu ter v nju ni sose{ ~i ni je pre cej pri me rovla{tov, na kate rih se je raz vi lo pra vo den dri ti~ no omre` je `le bov, saj so posa mez ni `le bo vi prev ze li vlogozbi ral cev vode in so zato bolj poglob lje ni. Zara di {ir je nja nav pi~ ne ga odto ka pone kod pod Veli ki mi vra tinasta ja jo {krap lja ste raz po ke, kar pov zro ~a raz pad omre` ja makro` le bi ~ev. La{ti s kom bi ni ra ni mi `lebi~iin {krap lja mi ima jo svojs tven videz, ker je povr{ je v pre hod ni fazi. Kuna ver (1983, 273) skle pa, da se nanag nje nem povr{ ju tak {no sta nje ohra nja pre cej dol go, vse dot lej, dokler ostan ki `le bi ~ev ne dobi jo dru -ga~ ne vlo ge. La{ti s kom bi ni ra ni mi `le bi ~i in {krap lja mi se na podih pod Pre ho dav ci pra vi lo ma ne pojav lja jo.Zna ~il nost kori ta stih makro` le bi ~ev, naj de mo jih tako pod Veli ki mi vra ti kot pod Pre ho dav ci, je, daso `le bo vi, ki ima jo pogo sto veli ke dimen zi je, pre vi sno izpod je de ni. Tak {ni `le bo vi so pri dnu ozi ro mana sre di ni obi ~aj no {ir {i kot pri vrhu. Kori ta sti makro` le bi ~i, ki so lah ko glo bo ki ve~ kot pol metra, dajejovtis, da so sta re in le delo ma aktiv ne obli ke. Na la{tih naj de mo pri me re ostan kov kori ta stih makro` lebi -~ev, ki so zara di poz nej {e ga zakra se va nja in nastan ka novih oblik ohra nje ni le frag men tar no. Kuna ver(1983, 273) je pre pri ~an, da je tak {na obli ka korit lah ko nasta la le z ne po sred nim delo va njem prsti, kije nek daj delo ma ali v ce lo ti pre kri va la to povr{ je. Kori ta sti makro` le bi ~i ima jo namre~ poleg zna ~il ne -ga oval ne ga pre re za {e dru ge poseb no sti, kot so nee na ko mer nost {iri ne `le bov, raz ne vot le izje de,zaob lje nost pri vrhu in dru ge nena vad ne obli ke, ki spo mi nja jo na pod tal no preob li ko va nje apnen ca. Pone -kod pod Veli ki mi vra ti so zara di izpod je da nja humu sne ga pol ni la v no tra njo sti `le bo vi v vo do rav ni sme ritako mo~ no izpod je de ni, da so iz nek da njih pre grad ozi ro ma sten nasta le nena vad ne goba ste obli ke.Pred po stav lja mo, da so kori ta sti makro` le bi ~i posle di ca holo cen skih pod neb nih in rast lin skih kole -banj. Nasta li so na bolj ali manj goli pod la gi, ki pa jo je poz ne je pre ra slo viso ko gor sko trav na to-ru {na torast li nje. Le tako se je lah ko v {krap lja stih in `le bi ~a stih raz po kah kopi ~i la prst. Poz nej {e ohla ja nje pod -neb ja, tudi v mali lede ni dobi, je rast lin sko ode jo zno va raz red ~i lo ozi ro ma poti sni lo navz dol.Ob se` ne povr {i ne z `le bi ~i in makro` le bi ~i so na {te vil nih mestih Zgor nje Kom ne in Doli ne Tri glav -skih jezer, kaj ti apnen ci so tam pri mer no nag nje ni za od 15 do 40° pro ti vzhod u (Ku na ver 1961, 119).La{ta sto povr{ je je `e ob Dvoj nem jeze ru, {e izra zi tej {e posta ne v oko li ci Led vi ce. Zatem se nag nje -na la{ta sta skal na ta pobo~ ja vzpe nja jo pod vrho ve Lepe ga [pi~ ja in Pla ske ga Vogla. Z `le ba sti mi {krap lja miraz je de na gola skal na ta pobo~ ja so od dale~ podob na zapoz ne lim sne `i{ ~em sivo be le bar ve. Naj mar -kant nej {e tovrst no obmo~ je je na seve ro vz hod nih pobo~ jih Debe le ga la{ta. »… Sne` ni ca in de`ev ni casta v to ogrom no, ena ko mer no nag nje no in popol no ma golo plo skev izdolb li tak {no mno `i co glo bo kihin pli tvih `le bov kot malo kje dru god v na {ih Alpah …« (Ku na ver 1961, 119). Dol go je 250 in {iro ko 150 m.108