geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 231 UVODTri glav ski narod ni park je med naj sta rej {i mi in naj bolj obi ska ni mi zava ro va ni mi obmo~ ji v Slo ve niji.Doma ~i ni in nje go vi obi sko val ci kot naj ve~ jo vred nost ozem lja narod ne ga par ka pre poz na va jo narav -no dedi{ ~i no in z njo pove za ne zna ~il no sti obmo~ ja. Lepa nara va ter mir no in ~isto oko lje sta za obo jenajvi{ ja ovred no te na atri bu ta par ka in raz log za obisk. Obi sko val cem Tri glav ske ga narod ne ga par kase zdi jo naj bolj pri vla~ na obmo~ ja Bohinj, Tren ta, Doli na Tri glav skih jezer in Lepe na (Ti ran in sode lav -ci 2008, 184).Do li na Tri glav skih jezer je bila med prvi mi zava ro va ni mi obmo~ ji nara ve pri nas, `e leta 1924 so jozava ro va li kot Alp ski vars tve ni park. [e sta rej {i pred log za nje no zava ro va nje je podal seiz mo log AlbinBelar leta 1906 ali 1908 (Mi he li~ in Vidrih 2001, 395), saj doli na v slo ven ski zave sti po lepo ti in pome -nu spa da ob bok same mu Tri gla vu (Zde {ar 2009).Ob usta no vi tvi Tri glav ske ga narod ne ga par ka so sno val ci zapi sa li, da bi moral park posta ti obmo~ -je inten ziv ne ga znans tve no ra zi sko val ne ga dela, da bi bilo mogo ~e obi sko val cem ponu di ti {e ve~ infor ma cij.Ven dar neka te ra naj po memb nej {a znans tve na podro~ ja par ka, vklju~ no z re lief ni mi zna ~il nost mi in nji -ho vi mi naj vred nej {i mi deli – geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no, {e ved no niso ustrez no razi ska na, kar bi senepo sred no odra zi lo v us trez nem re`i mu (za)va ro va nja in inter pre ta ci ji teh izjem nih poja vov (Ku na ver 2007).Relief ne obli ke so namre~ ena naj bolj raz {ir je nih, zlah ka opaz nih in pri vla~ nih narav nih ne`i vih sesta -vin pokra ji ne (Er har ti~ 2007). Naj gre za gor ski gre ben, doli no, sote sko, skal ni osa me lec ali narav ni most,ved no v ~lo ve ku vzpod bu ja jo zani ma nje zara di pri vla~ ne ga vide za. Tudi Haf ner (1925) je v enem odprvih stro kov nih ~lan kov po usta no vi tvi Alp ske ga vars tve ne ga par ka zapi sal, da je bil ta usta nov ljen »v kra -jev no naj lep {em delu na{e dr`a ve«. Estet ski vidik pa ni edi no meri lo, po kate rem lah ko dolo ~e no pokra jin skoprvi no, na pri mer relief no obli ko, ozna ~i mo za pomemb no, torej kot narav no vred no to.V na ra vi je sicer vse pove za no in ena ko pomemb no, ljud je pa v njej vidi mo mate rial ne in nema te -rial ne vred no te. Vred no te nje je oseb no in odvi sno od zave sti ter zna nja posa mez ni ka in celot ne dru` be(Hlad 2002). ^lo vek torej pode li delom nara ve nek sta tus, ne pa tudi kako vo sti. Deli nara ve pri do bi jopose ben pomen za ~lo ve ka in dru` bo {ele z vred no te njem; posta ne jo vred no te, ker jih nek do tako ovred -no ti (Kirn 2004). Neka relief na obli ka posta ne geo mor fo lo{ ki vir ozi ro ma geo mor fo lo{ ka narav na vred no tale, ~e ima tudi social no kom po nen to, ~e ji geo mor fo lo{ ka stro ka in nara vo vars tve na slu` ba pode li ta sta -tus vred no te.Prva nara vo vars tve na misel pri nas je sta ra `e ve~ kot 170 let. Nana {a se na bla ga jev vol ~in, saj jesa{ ki kralj Fri de rik Avgust II. ob ogle du te niz ke grmov ni ce izra zil `eljo, da naj ga Kranj ci varu je jo in pre -pre ~i jo nje go vo izu mrt je pre pro sto zato, »… ker je lep …« (Pra prot nik 2004; Sko ber ne 2007). Prva pobu daza varo va nje narav nih zna me ni to sti se torej nana {a na estet sko do`iv lja nje nara ve. ^eprav je vsa starej{anara vo vars tve na zako no da ja izpo stav lja la narav no lepo to ozi ro ma estet ski vidik, tre nut no veljav ni Zakono ohra nja nju nara ve estet skih meril vred no te nja nara ve ne ome nja. Zakon iz leta 1999 je dejan sko izklju -~il vsa meri la, ki vse bu je jo ~lo ve kov odnos do nara ve, vklju~ no z es tet skim in do`iv ljaj skim, (po)kra ji nopa obrav na va le v po ve za vi z bio lo{ ko raz no vrst nost jo. S {ir je njem véde nja in ve~a njem potre be po ohra -nja nju nara ve se pojav lja potre ba po celo vi tem vred no te nju nara ve. Za ta namen se je raz vil celo tenniz vred not: kul tur nih, znans tve nih, izo bra `e val nih, social no-eko nom skih ter intrin zi~ nih. Vred nost poda -ja jo atri bu ti, ki dolo ~e ni relief ni obli ki omo go ~i jo, da jo ozna ~i mo kot geo mor fo lo{ ko narav no vred no to.Ker ima geo gra fi ja kot zna nost zelo {irok pogled na pro stor, lah ko pomemb no pris pe va k ce lo vi te -mu in mul ti dis ci pli nar ne mu siste mu vars tva nara ve, pred vsem s preu ~e va njem nje nih ne`i vih sesta vin,torej geo di ver zi te te. Pose bej velja izpo sta vi ti velik pomen geo mor fo lo gi je pri dolo ~a nju atri bu tov, zla stiznans tve no ra zi sko val nih. Geo mor fo lo{ ki pri stop zaje ma odkri va nje in vred no te nje geo di ver zi te te,uprav lja nje ter nena zad nje izo bra `e va nje, oza ve{ ~a nje in inter pre ta ci jo pestro sti ne`i ve nara ve.Naj ve~ ja pestrost pojav nih oblik je zago to vo pri povr {in skih geo mor fo lo{ kih narav nih vred no tah, kiso »… del nara ve, ki je z vi di ka zemelj ske ga povr{ ja izje men, tipi ~en, kom plek sno pove zan, ohra njen,redek, znans tve no ra zi sko val no ali pri ~e val no pomem ben in se v na ra vi pojav lja zla sti kot kra{ ka povr -9