geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~doti ka jo ~i se `le bi ~i so pov pre~ no okrog 5 cm {iro ki in do 3 cm glo bo ki. @le bi ~i so na lede ni{ kih blo kihzelo dobro raz vi ti, med tem ko so na spod nje jur skih apnen cih le nekaj metrov od jezer ske oba le zelored ki in v za ~et ni fazi raz vo ja, ali pa jih sploh ni. Tudi na blo kih, ki niso v ne po sred ni bli `i ni oba le, so`le bi ~i red ki in majh ni. Po mne nju Her le ca (2009a) je najd ba tovrst nih `le bi ~ev izred no pre se ne ~e nje,saj jih znans tve na in stro kov na lite ra tu ra ne ome nja.Gle de na dejs tvo, da na ome nje nih blo kih ob Dvoj nem jeze ru ni bilo mo` no sti za tvor bo prsti, koro -zi ja na blo kih pa se je za~e la so~a sno s ko ro zi jo v oko li ci jeze ra, torej takoj po umi ku lede ni ka, lah konasta nek teh `le bi ~ev raz lo `i mo le z ve~ jo koli ~i no vode, ki naj bi bila v prio bal ni coni jeze ra dejav nikpovr {in ske koro zi je. Klju~ no pa je vpra {a nje, od kod bi lah ko bilo na blo kih ve~ vode kot v oko li ci jeze -ra. Her lec (2009a) meni, da je dodat na voda, ki je pos pe {e va la povr {in sko koro zi jo apnen cev ob oba liDvoj ne ga jeze ra (in seve da ob viso ko gor skih jeze rih nas ploh), kon den za cij ska voda, to je voda, ki sena blo kih zara di inten ziv ne kon den za ci je izlo ~a spom la di. V tem ~asu viso ko gor ska lede ni{ ka jeze ranapa ja jo pred vsem vode tope ~e ga se sne ga. De` je manj pomem ben, ker tem pe ra tu ro de`ev ni ce reguli -ra sne` no tali{ ~e. Dokler obsta ja dotok vode iz tope ~e ga se sne ga z oko li{ kih pobo ~ij, tem pe ra tu ra jezer skevode osta ja zelo niz ka. S spom la dan ski mi vetro vi pri ha ja nad jeze ro topel vla `en zrak. Zra~ na vla gase na sti ku s podh la je ni mi blo ki kon den zi ra in se »uja me« v tan ki lami nar ni pla sti na povr {i ni moren -skih blo kov. Lami nar na plast kon den za cij ske vode na povr {i ni lede ni{ kih bal va nov ima dovolj ~asa zapriv ze ma nje oglji ko ve ga diok si da iz ozra~ ja. Kon den za cij ska voda koro di ra apne nec v blo kih. Ko gra -vi ta cij sko pol zi po blo kih navz dol, spro ti odna {a raz top lje ni kar bo nat (Her lec 2009a).Na manj {ih moren skih blo kih tik ob vod ni ~rti je raz vi ta tudi vrsta dru gih koro zij skih mikro re lief nihoblik, ki so zelo podob ne obli kam na apnen ~a stih mor skih oba lah.Iz jem no zani miv je tudi pojav koro zij skih `le bi ~ev ob seve ro za hod ni, skal na ti oba li Jeze ra v Led vi -cah. Raz vi ti so na pla steh spod nje jur skih apnen cev, ki vpa da jo pro ti jeze ru. Ve~ deset metrov dol gimkla si~ nim `le bi ~em, ki so vzpo red ni in po ve~ metrov odda lje ni drug od dru ge ga, se prib li` no meter inpol nad gla di no jeze ra pri dru `i jo kraj {i vme sni, vzpo red no pote ka jo ~i koro zij ski `le bi ~i (Her lec 2009a).Her lec (2009a) nava ja, da so tovrst ni viso ko gor ski kon den za cij ski `le bi ~i lepo raz vi ti tudi v ^r ni gori,na apnen ~a sti in dolo mit ni oba li ^rne ga jeze ra (nad mor ska vi{i na okrog 1400 m) pri @ab lja ku na Dur -mi tor ju in ob oba li Bio grad ske ga jeze ra (nad mor ska vi{i na okrog 1100 m) pod pla ni no Bje lo la si co priKola {i nu, kjer se inten ziv nost pole de no dob ne ga kemij ske ga pre pe re va nja povr {i ne moren skih blo kovna jezer ski oba li lah ko tudi koli ~in sko ovred no ti, saj apnen ci moren skih blo kov vse bu je jo gomo lje ro`en -cev, ki izsto pa jo na povr {i ni blo kov, saj so bis tve no slab {e top ni.Vse to ka`e, da je pojav {ir {e raz pro stra njen, a do slej ni bil pre poz nan, ustrez no opi san, ovred no -ten in genet sko inter pre ti ran. Her lec (2009a) meni, da se ta tip `le bi ~ev v ve~ ji ali manj {i meri pojav ljatam, kjer tope ~i sneg zadr `u je segre va nje jezer ske vode in je zato povr {i na na oba li podh la je nih kam -nin skih blo kov lah ko zbi ra lec kon den za cij ske vode, ki jo pri na {a jo toplej {i in vla` ni spom la dan ski vetro vi.Odpr ti pa osta ja ta vpra {a nji, ali so pri tako majh nih jeze rih te raz li ke dovolj pomemb ne, in, zakaj sekon den za cij ski `le bi ~i ne pojav lja jo tudi na obre` jih dru gih jezer v Do li ni.8.3.2.6 @le bi ~i in makro` le bi ~iDru ga, zla sti v za hod nem delu Doli ne zelo raz {ir je na kra{ ka obli ka, so `le bi ~i in makro` le bi ~i, relief -ne obli ke, kate re poi me no va nje ter mi no lo{ ko ni povsem dore ~e no. V Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji (1973)so `le bi ~i defi ni ra ni kot »`le ba ste izjed ni ne s pol kro` nim pre~ nim pre re zom, pote ka jo ~e po sme ri naj -ve~ je ga strm ca po kom pakt ni kam ni ni«, med tem ko makro` le bi ~i sploh niso ome nje ni. Kuna ver (1973,69–70) raz la ga, da, ko je bilo ugo tov lje no, da so naj manj {e obli ke `le bi ~ev samo sto jen pojav, so dobi -le stro kov no ime mikro` le bi ~i. Ve~ je naj bi se ime no va le `le ba ste {krap lje (Ku na ver 1961, 116–120),kar se je poz ne je izka za lo za neu strez no, saj je izra zu `le bi~ mogo ~e doda ja ti vrst ne pri dev ni ke, ena -ko kot je to pri {krap ljah. S tem se kljub o~it nim raz li kam v ge ne zi in funk ci ji obeh oblik (Ku na ver 1973)ohra nja ter mi no lo{ ka enot nost in sistem ska jasnost. Kuna ver nava ja (1973, 70), da ima jo zara di veli -106