Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~8.3.2.4 Koro zij ske poli ceKo ro zij ske poli ce se pojav lja jo v {i ro kem obli kov nem in veli kost nem raz po nu, od tak {nih, ki mo~ nospo mi nja jo na {<strong>ka</strong>v ni ce, ker ima jo ne<strong>ka</strong>j roba, do povsem rav nih in glad kih s<strong>ka</strong>l nih plo skev, ki so brez<strong>ka</strong>kr {ne ko li jasno izra `e ne obro be. Prve so manj {e in se obi ~aj no pojav lja jo na nag nje nih la{tih. Dru -ge so ve~ je, bla go valo vi te s<strong>ka</strong>l ne poli ce s po vsem glad ko, neraz ~le nje no povr {i no in lah ko meri jo ve~kva drat nih metrov (Ku na ver 1983, 267–268; Kuna ver 2009, 161). Iz nazob ~a no sti in vi{i ne roba je mogo -~e skle pa ti na inten ziv nost koro zi je. ^im bolj so robo vi ostri in glo bo ki, tem inten ziv nej {a in hitrej {a najbi bila koro zi ja.Vse <strong>ka</strong> kor pa so glad ke koro zij ske poli ce poseb na povr {in s<strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong> gla cio kra{ ke ga relie fa, ki je zara -di splo {ne te` nje raz ~le nje va nja povr{ ja raz me ro ma krat ko traj na. Naj de mo jih lah ko le tam, kjer je nalede ni{ ko obru {e no pod la go na neko li ko dvig nje nih kra jih delo va la bodi si manj inten ziv na kra{ <strong>ka</strong> denu -da ci ja, bodi si je bilo tak {no obmo~ je dalj ~asa pre kri to z mo ren skim gra di vom, lah ko pa gre tudi za obmo~ jas kom pakt no, sla bo pre tr to apnen ~a sto pod la go (Ku na ver 1983, 268).Na preu ~e va nem obmo~ ju so koro zij ske poli ce soraz mer no redek pojav. Tako kot koro zij ske stop -ni~ ke jih naj de mo v glav nem le na dveh mestih, pod Veli ki mi vra ti in na pre ho dav{ kih podih, pa {e tov pre cej skrom nem obse gu.8.3.2.5 Mikro` le bi ~iMi kro` le bi ~i so mikro ko ro zij s<strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong>, <strong>ka</strong>te re zna ~il nost so ozki, pli tvi in do 30 cm dol gi, vzpo red -no pote <strong>ka</strong> jo ~i `le bo vi (Ku na ver 1963, 115, 126–127; Lund berg in Gines 2009, 185). Nasta ne jo na golempovr{ ju pod nepo sred nim vpli vom pro ste atmos fer ske vode in se navz dol po nag nje ni povr {i ni izgu bi -jo (Ford in Wil liams 1992, 382–388; Per ne in Gabrov {ek 2009, 55). Obli ke so pred vsem posle di ca za~et nefaze koro zi je de`ev ni ce, ki tra ja le kra tek ~as, dokler se vsa plast vode, teko ~e po povr{ ju, ne pome {amed seboj. Zato so mikro` le bi ~i krat ki, dol gi le ne<strong>ka</strong>j deset cen ti me trov, na<strong>ka</strong>r se izkli ni jo. Pri ve~ jem naklo -nu so lah ko dalj {i (Ford in Glew 1980; Kuna ver 1983, 269; Lund berg in Gines 2009, 185). V Do li ni Tri glav skih<strong>jezer</strong> se mikro` le bi ~i pojav lja jo na nad mor ski vi{i ni od 1800 do 2000 m, a so raz me ro ma red ki in podimen zi jah v glav nem skrom ni. Kuna ver (1983, 169) nava ja, da so mikro` le bi ~i kot zelo ob~ut lji va koro -zij s<strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong> lah ko indi <strong>ka</strong> tor sta nja rast lin ske ga ozi ro ma prste ne ga pokro va v re cent ni dobi, saj jihv ne po sred ni bli `i ni grmov ne ga ozi ro ma trav ne ga rast li nja ni. Ker je rast lin s<strong>ka</strong> ode ja pod 1800 m ~eda -lje bolj skle nje na, je jasno izra `e na tudi spod nja meja skle nje ne ga pojav lja nja mikro` le bi ~ev. Navz gornji ho vo raz {ir je nost ome ju je inten ziv nej {e mehan sko raz pa da nje, za <strong>ka</strong>te re ga so mo~ no ob~ut lji vi.Pri nas sta zasto pa na dva pod ti pa (Ku na ver 1983, 270):• Kla si ~en pod tip pre mo ~rt nih, vzpo red nih mikro` le bi ~ev na str mih, raz me ro ma glad kih odse kih la{tov,ki se naj po go ste je pojav lja na ste nah {kra pelj.• Pod tip pli tvih in krat kih mikro` le bi ~ev, ki nasta ja jo na rav nih ali bla go nag nje nih neraz ~le nje nih apnen -~e vih povr {i nah; nasta ja jo na nei zra zi tih s<strong>ka</strong>l nih izbo kli nah, ki se dvi ga jo iz bolj kom pakt ne ga, pogo stos ko ro zij ski mi poli ca mi izrav na ne ga povr{ ja. Zara di majh ne ga nagi ba so `le bi ~i ozki, krat ki in raz no -smer ni; {iro ki so okrog cen ti me ter, naj ve~ 2 cm in glo bo ki le ne<strong>ka</strong>j mili me trov. Pone kod so izbo kli nele ne<strong>ka</strong>j cen ti me trov vi{ je od glad kih s<strong>ka</strong>l nih plo skev, a so mo~ no raz je de ne z raz no smer no raz te -<strong>ka</strong> jo ~i mi se mikro` le bi ~i. Kuna ver jih ime nu je pli tvi ali raz no smer ni mikro` le bi ~i.V Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> se pojav lja tudi pose ben genet ski tip `le bi ~ev, ki se v li te ra tu ri red ko ome -nja. Zara di veli ko sti so ne<strong>ka</strong>k {na vme sna obli <strong>ka</strong> med mikro` le bi ~i in »na vad ni mi« `le bi ~i. Pojav lja jo sesko raj izklju~ no ob Dvoj nem jeze ru, na obmo~ ju let ne ga kole ba nja vod ne gla di ne in valo va nja. Prvi jenanje opo zo ril Gams (1962, 240) in pred po sta vil, da mora biti koro zi ja »v zve zi z lar va mi«, torej naj bipri nji ho vem nastan ku sode lo va li bio lo{ ki dejav ni ki.Her lec (2009a), ki jih je prvi podrob ne je opi sal, jih ime nu je kon den za cij ski `le bi ~i. Dobro so vid niob oba li Dvoj ne ga jeze ra, na zaob lje nih lede ni{ kih blo kih, ki jih ob~a sno obli va <strong>jezer</strong> s<strong>ka</strong> voda. Med seboj104
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli <strong>ka</strong> 46: Mikro` le bi ~i nad Jeze rom v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^Sli <strong>ka</strong> 47: Kon den za cij ski mikro` le bi ~i ob Dvoj nem jeze ru.105
Change language