geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 44: [kav ni ca na Glad kem la{tu.BOJAN ERHARTI^Na la{ta stih poli cah pod spod njim robom podov ozi ro ma la{tov – od Veli kih vrat do Debe le ga inGlad ke ga la{ta – naj de mo {kav ni ce manj {ih dimen zij, ki ima jo obi ~aj no pre mer od 25 do 30 cm. Ve~ -je {kav ni ce so nasta le na lede ni{ kih grbi nah pod Led vi co, na podih ju` no pod Pre ho dav ci ter pod Veli ki mivra ti. [kav ni ce ju` no od Led vi ce so zara di nag nje ne pod la ge red ke, ve~i no ma pre dr te in zato neak tiv -ne. Veli ke dimen zi je {kav nic brez dvo ma pome ni jo dalj {i ozi ro ma inten ziv nej {i raz voj, lah ko pa tudiugod nej {e raz me re za nji hov nasta nek. Tudi naj ve~ je, `e raz pa da jo ~e red ko pre se `e jo glo bi no 20 cm.Naj ve~ je glo bo kih od 10 do 15 cm, pre cej je tudi pli tvej {ih (Ku na ver 1983, 260).Mno ge {kav ni ce ima jo na glad kem skal nem dnu zapla te humu sa, pora sle z rast li njem. Tako lah koza~ ne v {kav ni ci nasta ja ti sekun dar na koro zij ska kota nja, ki je delo pos pe {e ne pod tal ne koro zi je(Gams 1971). Na podih pod Veli ki mi vra ti lah ko naj de mo nei zra zi te {kav ni ce, ki so ver jet no v zgod njifazi raz vo ja in bolj kot na {kav ni ce spo mi nja jo na koro zij ske stop ni~ ke.8.3.2.3 Koro zij ske stop ni~ keV Se ver nih apne ni{ kih Alpah so bolj kot {kav ni ce razi ska ne {kav ni cam podob ne koro zij ske stop -ni~ ke in koro zij ske poli ce, ki so nasled nja raz voj na stop nja koro zij skih stop ni~k (Ku na ver 1983, 263).Obe obli ki sta nav zo ~i tudi v Do li ni Tri glav skih jezer.Ko ro zij ska stop ni~ ka je odti su pete podob na pol kro` na vdol bi na, nasta la z ome je no zadenj sko plo -skov no koro zi jo, zna ~il na za golo, navad no viso ko gor sko skal na to povr{ je (Geo graf ski ter mi no lo{ ki…2005;Veress 2009a). Zna ~il na zanjo sta rav no pol kro` no dno in srpast, dva ali ve~ cen ti me trov visok rob. Korozij -ske stop ni~ ke se pojav lja jo le na neraz po ka nem, kom pakt nem apnen cu. Lah ko so se izob li ko va le posa mi~ali pa jih je ve~ v isti vi{i ni, ena zra ven dru ge, tako da obli ku je jo rob ve~ je rav ne in glad ke skal ne povr -{i ne. ^e je ta s ko ro zij sko nasta lim robom obda na z vseh stra ni, nasta ne pli tva vbo ~e na obli ka, v ka te ri102
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 45: Koro zij ske stop ni~ ke pod Veli ki mi vra ti.se zelo dol go zadr `u je pada vin ska voda. Iz koro zij ske stop ni~ ke se lah ko raz vi je {kav ni ca (Ku na ver 1961, 116;Toth 2009b, 318).Za ~et ne obli ke srpa stih koro zij skih stop ni~k naj bi nasta le pred vsem na mestih traj nej {e ga kap lja -nja sne` ni ce na skal no pod la go. Poz nej {i raz voj te obli ke je lah ko pove zan z la mi nar nim tokom de`ev ni cepo povr{ ju. Po dru gi dom ne vi, ki pa je na{a opa `a nja niso potr di la, so koro zij ske stop ni~ ke tem boljeizob li ko va ne, ~im dlje le`i sneg v sen~ nih legah. Str mi srpa sti robo vi naj bi bili delo lokal ne osre do to -~e no sti kap lja jo ~e sne` ni ce z ve li ko koro zij sko agre siv nost jo (Ku na ver 1983, 264–265).Te ren sko preu ~e va nje je poka za lo, da so koro zij ske stop ni~ ke v Do li ni Tri glav skih jezer red ke in nisoveza ne na sen~ ne lege, kjer bi se sneg lah ko dlje ~asa zadr `e val. Naj de mo jih le na obmo~ ju Veli kihvrat ter na podih pod Pre ho dav ci (zla sti v spod njem delu), na nad mor ski vi{i ni med 1800 in 2000 m.[iri na koro zij skih stop ni~k je obi ~aj no med 10 in 25 cm (Ve ress 2009a, 151), naj de mo pa tudi pri mer -ke s pre me rom bli zu pol metra. Srpa sta obli ka je pogo sto slab {e izra `e na, zato koro zij ske stop ni~ kespa da jo med manj izra zi te ozi ro ma opaz ne kra{ ke relief ne obli ke. Na{ li smo jih tudi na obmo~ ju Debe -le ga in Glad ke ga la{ta, ven dar so tam red kej {e. Obmo~ ja s ko ro zij ski mi stop ni~ ka mi so sicer dobro polo vi coleta pokri ta s sne gom, kar delo ma potr ju je tezo o nji ho vem ve~i no ma sub ni val nem nasta ja nju. Ven darpa se obmo~ ja, kjer se pojav lja jo koro zij ske stop ni~ ke, sko raj da ne raz li ku je jo od sosed njih, kjer tehrelief nih oblik ni.Za ni mi va je ugo to vi tev, da se koro zij ske stop ni~ ke tako kot mikro` le bi ~i pojav lja jo na raz me ro mamajh ni povr {i ni. Kuna ver (1983, 266) dom ne va, da so tudi za nji hov nasta nek odlo ~il ne petro graf skelast no sti apnen ca. Zgor nje tria sni apne nec v Do li ni Tri glav skih jezer je red ko povsem homo gen, zatokoro zi ja ne pote ka povsod ena ko mer no. Meni mo, da koro zij ske stop ni~ ke spa da jo med naj bolj ob~ut -lji ve mikro re lief ne kra{ ke obli ke, ki ima jo, dru ga ~e kot {krap lje, zelo maj hen »`iv ljenj ski« pro stor. Iz tegaizha ja red kost nji ho ve ga pojav lja nja.103
- Page 53 and 54: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 55 and 56: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pred lo gov
- Page 57 and 58: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 59 and 60: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja
- Page 61 and 62: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Geološka ka
- Page 63 and 64: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 65 and 66: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3 HIDRO GE
- Page 67 and 68: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3.1.1 Jeze
- Page 69 and 70: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23voda v Je ze
- Page 71 and 72: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dejav nik te
- Page 73 and 74: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23231456121178
- Page 75 and 76: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• Mo~i vec
- Page 77 and 78: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 79 and 80: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23v ter ciar j
- Page 81 and 82: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Goriški rob
- Page 83 and 84: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23laštimeja D
- Page 85 and 86: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23tem pe ra tu
- Page 87 and 88: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• krni ce,
- Page 89 and 90: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 91 and 92: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23morenski nas
- Page 93 and 94: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 95 and 96: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 97 and 98: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 99 and 100: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 101 and 102: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 103: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125 and 126: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 127 and 128: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147 and 148: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 149 and 150: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Gl
- Page 151 and 152: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
- Page 153 and 154: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) d
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli <strong>ka</strong> 45: Koro zij ske stop ni~ ke pod Veli ki mi vra ti.se zelo dol go zadr `u je pada vin s<strong>ka</strong> voda. Iz koro zij ske stop ni~ ke se lah ko raz vi je {<strong>ka</strong>v ni ca (Ku na ver 1961, 116;Toth 2009b, 318).Za ~et ne obli ke srpa stih koro zij skih stop ni~k naj bi nasta le pred vsem na mestih traj nej {e ga <strong>ka</strong>p lja -nja sne` ni ce na s<strong>ka</strong>l no pod la go. Poz nej {i raz voj te obli ke je lah ko pove zan z la mi nar nim tokom de`ev ni cepo povr{ ju. Po dru gi dom ne vi, ki pa je na{a opa `a nja niso potr di la, so koro zij ske stop ni~ ke tem boljeizob li ko va ne, ~im dlje le`i sneg v sen~ nih legah. Str mi srpa sti robo vi naj bi bili delo lo<strong>ka</strong>l ne osre do to -~e no sti <strong>ka</strong>p lja jo ~e sne` ni ce z ve li ko koro zij sko agre siv nost jo (Ku na ver 1983, 264–265).Te ren sko preu ~e va nje je po<strong>ka</strong> za lo, da so koro zij ske stop ni~ ke v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> red ke in nisoveza ne na sen~ ne lege, kjer bi se sneg lah ko dlje ~asa zadr `e val. Naj de mo jih le na obmo~ ju Veli kihvrat ter na podih pod Pre ho dav ci (zla sti v spod njem delu), na nad mor ski vi{i ni med 1800 in 2000 m.[iri na koro zij skih stop ni~k je obi ~aj no med 10 in 25 cm (Ve ress 2009a, 151), naj de mo pa tudi pri mer -ke s pre me rom bli zu pol metra. Srpa sta obli <strong>ka</strong> je pogo sto slab {e izra `e na, zato koro zij ske stop ni~ kespa da jo med manj izra zi te ozi ro ma opaz ne kra{ ke relief ne obli ke. Na{ li smo jih tudi na obmo~ ju Debe -le ga in Glad ke ga la{ta, ven dar so tam red kej {e. Obmo~ ja s ko ro zij ski mi stop ni~ <strong>ka</strong> mi so sicer dobro polo vi coleta pokri ta s sne gom, <strong>ka</strong>r delo ma potr ju je tezo o nji ho vem ve~i no ma sub ni val nem nasta ja nju. Ven darpa se obmo~ ja, kjer se pojav lja jo koro zij ske stop ni~ ke, sko raj da ne raz li ku je jo od sosed njih, kjer tehrelief nih oblik ni.Za ni mi va je ugo to vi tev, da se koro zij ske stop ni~ ke tako kot mikro` le bi ~i pojav lja jo na raz me ro mamajh ni povr {i ni. Kuna ver (1983, 266) dom ne va, da so tudi za nji hov nasta nek odlo ~il ne petro graf skelast no sti apnen ca. Zgor nje tria sni apne nec v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> je red ko povsem homo gen, zatokoro zi ja ne pote <strong>ka</strong> povsod ena ko mer no. Meni mo, da koro zij ske stop ni~ ke spa da jo med naj bolj ob~ut -lji ve mikro re lief ne kra{ ke obli ke, ki ima jo, dru ga ~e kot {krap lje, zelo maj hen »`iv ljenj ski« pro stor. Iz tegaizha ja red kost nji ho ve ga pojav lja nja.103