geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.3.2.1 Kra{ ka mizaU~in ke koro zij ske ga delo va nja lah ko ugo tav lja mo tudi s po mo~ jo kra{ kih miz, to je lede ni{ kih alipodor nih bal va nov, ki so kam nin sko pod la go za{ ~i ti li pred koro zij skim zni `e va njem, zato je nastal `ivo -skal ni pod sta vek (Ku na ver 1984, 15; Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005; Mon ba ron in Wild ber ger 2009, 297).Kra{ ke mize spa da jo med red kej {e viso ko gor ske lede ni{ ko-kra{ ke poja ve. Naj de mo jih tudi v oko -li ci Se`a ne na mati~ nem kra su (Rav bar 1977), ven dar tam ne gre niti za lede ni{ ko preob li ko va no pod -la go, niti za bal va ne, ki bi pod la go za{ ~i ti li pred koro zi jo. Gle de na defi ni ci jo v Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji(1973), po kate ri je kra{ ka miza »le de ni{ ki bal van, podor na ali dru ga aloh to na ska la, ki je za{ ~i ti laapne ni{ ko pod la go pred zni `e va njem in zato le`i na pod stav ku«, obli ke v oko li ci Se`a ne niso pra vekra{ ke mize. Rav bar (1977, 58–59) gle de na izvor aloh to ne ska le pred la ga ~le ni tev kra{ kih miz nakra{ ke mize bal van ske ga, kra{ ke mize podor ne ga in kra{ ke mize skla dov ne ga tipa. Zato je smi -selno razli ko va ti med kra{ ki mi miza mi, ki so bodi si lede ni{ ke ga bodi si podor ne ga izvo ra, in skla dov -ni mi miza mi, kjer so ska le odpor nej {i ostan ki nek da njih skle nje nih pla sti in ima jo ve~i no ma goba stoobliko.Sli ka 43: She mat ski pri kaz nastan ka bal van ske kra{ ke mize.MARIJAN PE^AR100
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo kra{ kih miz lah ko oce ni mo, kak {na je bila jakost koro zij ske ga zni `e va nja na kra{ kihobmo~jih po zad nji lede ni dobi, ozi ro ma, odkar so bile odlo `e ne. Zato so bolj kot mar si ka te ra dru gaviso ko gor ska kra{ ka obli ka pomemb ne za dina mi~ no in genet sko geo mor fo lo gi jo (Ku na ver 1988b). Kra{ -ka miza ni vsak bal van, ki je odlo `en na apnen ~a sti pod la gi. Je le tisti, ki je dvig njen na pod stav ku, karje posle di ca plo skov ne kra{ ke denu da ci je v oko li ci. Bal va ni so za{ ~i ti li apnen ~a sto pod la go pod sebojin ta se zato ni raz tap lja la tako kot pod la ga v bli` nji oko li ci, ki je pod vpli vom pada vin in rast lins tva. Zanasta nek kra{ kih miz je naj pri mer nej {a rav na pod la ga, kjer denu da ci ja ena ko mer no zni `u je povr{ je.Apnen ~a sto pod la go lah ko za{ ~i ti pred koro zi jo tudi pokrov moren ske ga gra di va, ven dar pod sta vek nitako izra zit ali pa ga je komaj mogo ~e opa zi ti. Raz ni pri me ri kra{ kih miz po sve tu ka`e jo, da pod stav -ki pra vi lo ma ne pre se ga jo vi{i ne 30 cm (Ku na ver 1988b).V Do li ni Tri glav skih jezer so posa mez ne kra{ ke mize zahod no od Dvoj ne ga jeze ra, zahod no od potimed Dvoj nim jeze rom in Led vi co in tudi sever no od Tret je ga jeze ra, kjer jih je zara di raz li ke med rde~ -ka sto obar va nim jur skim apnen cem v pod la gi in svet lej {o, sivo bar vo bal va nov raz me ro ma lah ko opa zi ti.Ven dar so tam kaj{ nji pod stav ki pre cej nei zra zi ti. Posa mez ne, prav tako nei zra zi te kra{ ke mize naj de -mo zahod no od Glad ke ga la{ta. Na naj di{ ~e »naj lep {ih kra{ kih miz pri nas«, v ne po sred ni oko li ci Veli kihvrat, je opo zo ril `e Kuna ver (1988b, 263–268). Opa zi mo jih tik ob pla nin ski poti, na obse` nem la{tumalo pod vrhom Veli kih vrat. ^eprav so ena ke bar ve kot pod la ga, so na rav nem la{ta stem povr{ ju vide tikot nekak {ni tuj ki. Pojav lja jo se tako posa mi~ no kot v manj {ih sku pi nah. Vsak bal van ima bolj ali manjizra zit pod sta vek, visok med 15 in 25 cm.8.3.2.2 [kav ni ca[kav ni ca ali kame ni ca je pli tva skal na vdol bi na v `i vo skal ni pod la gi, raz li~ ne obli ke in veli ka od nekajcen ti me trov do izje mo ma nekaj metrov. Je bolj {iro ka kot glo bo ka, ima rav no dno in str me, v~a sih tudipre vi sne ste ne s spod je de nim robom (Ra di nja 1967; Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005). Nasta ne s ko -ro zi jo miru jo ~e vode, ki se v vdol bi nah nabe re po pada vi nah. [kav ni ce so obi ~aj no oval ne ali okro gleobli ke; iz njih lah ko vodi jo manj {i izto~ ni kana li (Gi nes 2009, 470–474). Na dnu se pogo sto nabi ra prstali organ ski dro bir, ki lokal no pos pe {u je koro zi jo (Ford in Wil liams 1992; Cucc hi 2009). Pojav lja jo sev raz li~ nih raz voj nih fazah, kot zapr te, odpr te ali raz ru {e ne (Ku na ver 1983, 260).V Do li ni Tri glav skih jezer so {kav ni ce raz me ro ma pogo ste, ven dar ne povsod. Kuna ver (1983, 260)se stri nja s tr di tvi jo neka te rih dru gih avtor jev, da za nasta nek in raz voj {kav nic ni nobe nih ome ji tev, razennad nad mor sko vi{i no okrog 2200 m (Ga vri lo vi} 1968). Pogoj je seve da dovolj kom pakt na, rav na ali lemalo nag nje na (do 20°, naj ve~ do 35°) povr {i na apnen ca, ki je dalj ~asa izpo stav lje na zuna njim vpli -vom. Str me lege niso pri mer ne za nji hov nasta nek, zato {kav nic na pobo~ jih ni.Ku na ver (1983, 263) ugo tav lja, da je v Ka nin skem pogor ju obmo~ je opti mal ne ga raz vo ja {kav nicvi{in ski pas med 1900 in 2000m. Podob no velja za Doli no Tri glav skih jezer, le da je tre ba spod njo mejo pasuzni `a ti za okrog 100m, saj je o~it no, da se {kav ni ce pojav lja jo zla sti na nad mor ski vi{i ni med 1800 in 2000m.Raz log za to je dejs tvo, da zla sti v za hod nem delu Doli ne v pas la{tov na nad mor ski vi{i ni med 1800in 2000 m rast lins tvo tudi v naj to plej {ih delih holo ce na ni sega lo v ve~ jem obse gu, v teh vi{i nah pa tudi{e ni mo~ nej {e ga mehan ske ga raz pa da nja.S te ren skim delom smo ugo to vi li, da so naj ve~ je {kav ni ce nasta le na lede ni{ ko obru {e nem povr{ju,kar doka zu je nji hov nasta nek po pole de ni tvi. Te` je ali celo nemo go ~e pa je ugo to vi ti, kdaj so te grbi nedejan sko pogle da le izpod moren ske ode je. Zdi se, da je bil vsaj pod Pre ho dav ci in v ve~ jem delu dna Doli -ne Tri glav skih jezer velik del povr{ ja vsaj na tan ko pokrit z mo ren skim gra di vom, ~eprav je mogo~e, da soposa mez ne grbi ne bile gole od za~et ka sub bo real ne ga post plei sto cen ske ga raz vo ja (Ku na ver 1983, 261).Po seb no opri jem lji vih podat kov o sta ro sti {kav nic ni (Ga vri lo vi} 1968, 36). ^e pred po sta vi mo, daso za~e le nasta ja ti `e kma lu po umi ku ledu, potem so lah ko neka te re med nji mi sta re nekaj tiso~ let.Kuna ver (1983, 261) nava ja tuje avtor je, ki so v raz li~ nih pod la gah v de se tih letih ugo to vi li pove ~a nje{kav nic za od nekaj mili me trov do kar 5 cm.101
- Page 51 and 52: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 236 JULIJ SKE
- Page 53 and 54: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 55 and 56: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pred lo gov
- Page 57 and 58: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 59 and 60: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja
- Page 61 and 62: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Geološka ka
- Page 63 and 64: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 65 and 66: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3 HIDRO GE
- Page 67 and 68: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3.1.1 Jeze
- Page 69 and 70: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23voda v Je ze
- Page 71 and 72: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dejav nik te
- Page 73 and 74: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23231456121178
- Page 75 and 76: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• Mo~i vec
- Page 77 and 78: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 79 and 80: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23v ter ciar j
- Page 81 and 82: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Goriški rob
- Page 83 and 84: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23laštimeja D
- Page 85 and 86: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23tem pe ra tu
- Page 87 and 88: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• krni ce,
- Page 89 and 90: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 91 and 92: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23morenski nas
- Page 93 and 94: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 95 and 96: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 97 and 98: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 99 and 100: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 101: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 105 and 106: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
- Page 119 and 120: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 121 and 122: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go st
- Page 123 and 124: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE
- Page 125 and 126: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417
- Page 127 and 128: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 129 and 130: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske
- Page 131 and 132: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 133 and 134: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 135 and 136: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje
- Page 137 and 138: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim
- Page 139 and 140: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 141 and 142: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 143 and 144: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni
- Page 145 and 146: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izj
- Page 147 and 148: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne
- Page 149 and 150: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Gl
- Page 151 and 152: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, sa
Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~8.3.2.1 Kra{ <strong>ka</strong> mizaU~in ke koro zij ske ga delo va nja lah ko ugo tav lja mo tudi s po mo~ jo kra{ kih miz, to je lede ni{ kih alipodor nih bal va nov, ki so <strong>ka</strong>m nin sko pod la go za{ ~i ti li pred koro zij skim zni `e va njem, zato je nastal `ivo -s<strong>ka</strong>l ni pod sta vek (Ku na ver 1984, 15; Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005; Mon ba ron in Wild ber ger 2009, 297).Kra{ ke mize spa da jo med red kej {e viso ko gor ske lede ni{ ko-kra{ ke poja ve. Naj de mo jih tudi v oko -li ci Se`a ne na mati~ nem kra su (Rav bar 1977), ven dar tam ne gre niti za lede ni{ ko preob li ko va no pod -la go, niti za bal va ne, ki bi pod la go za{ ~i ti li pred koro zi jo. Gle de na defi ni ci jo v Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji(1973), po <strong>ka</strong>te ri je kra{ <strong>ka</strong> miza »le de ni{ ki bal van, podor na ali dru ga aloh to na s<strong>ka</strong> la, ki je za{ ~i ti laapne ni{ ko pod la go pred zni `e va njem in zato le`i na pod stav ku«, obli ke v oko li ci Se`a ne niso pra vekra{ ke mize. Rav bar (1977, 58–59) gle de na izvor aloh to ne s<strong>ka</strong> le pred la ga ~le ni tev kra{ kih miz nakra{ ke mize bal van ske ga, kra{ ke mize podor ne ga in kra{ ke mize skla dov ne ga tipa. Zato je smi -selno razli ko va ti med kra{ ki mi miza mi, ki so bodi si lede ni{ ke ga bodi si podor ne ga izvo ra, in skla dov -ni mi miza mi, kjer so s<strong>ka</strong> le odpor nej {i ostan ki nek da njih skle nje nih pla sti in ima jo ve~i no ma goba stoobliko.Sli <strong>ka</strong> 43: She mat ski pri <strong>ka</strong>z nastan <strong>ka</strong> bal van ske kra{ ke mize.MARIJAN PE^AR100