geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
12.07.2015 Views

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~obdob jih holo ce na, kar Kuna ver (1983, 254) ime nu je »po jav suk ce siv ne ga vklju ~e va nja skal ne pod la -ge v pro ces zakra se va nja«.Dru ga zna ~il nost viso ko gor ske ga kra sa je raz li~ na obstoj nost povr {in skih relief nih oblik. Ne le,da pole de ni tve ozi ro ma mo~ ne ohla di tve uni ~i jo ve~i no manj {ih, ob~ut lji vej {ih oblik, ampak so te lah -ko razli~ no obstoj ne tudi v ~a su nasta ja nja. Pra vi lo ma so obstoj nej {e ve~ je povr {in ske obli ke, ker sopoli ge net ske. Manj {e koro zij ske obli ke pa nasta ja jo ve~i no ma le v do lo ~e nih raz me rah, zato so zeloob~ut lji ve za spre mem be. ^im bolj je namre~ neka obli ka ~ista, tem manj je poli ge net ska, tem boljje izpo stav lje na spre mem bam v raz vo ju, tem bolj je pre hod na v sme ri dru ge, bolj poli ge net ske in manjob~ut lji ve relief ne obli ke. Ta hie rar hi~ ni red je v pre cej{ nji meri skla den z ve li kost jo oblik, saj so manj -{e obli ke bolj spre men lji ve od ve~ jih. To zna ~il nost Kuna ver (1983, 254) ime nu je »prin cip rela tiv nesta bil no sti«.Tret ja zna ~il nost je raz li~ na dina mi ka raz vo ja povr{ ja, kar delo ma pov zro ~a nje go vo zapo red no vklju -~e va nje v pro ces raz ~le nje va nja. V {e ve~ ji meri na to vpli va relief sam z raz li~ ni ma naklo nom in eks po zi ci joposa mez nih delov povr{ ja, pri ~emer je razum lji vo, da je plo skov no raz tap lja nje in zni `e va nje povr{ ja,~emur pra vi mo kra{ ka denu da ci ja (Gams 1974, 60), v vbo ~e nih delih povr{ ja zara di kon cen tra ci je odto -ka pada vin ske vode, pred vsem v ob li ki sne` ni ce, mo~ nej {a od tiste na izbo ~e nih delih povr{ ja. Medobe ma »ka te go ri ja ma« povr{ ja namre~ obsta ja jo veli ke raz li ke v in ten ziv no sti zakra se va nja, kar je Kuna -ver (1983, 255) ozna ~il kot »di fe ren ci ra no dina mi ko«.V vi so ko gor ju pre vla du je nav pi~ no pre ta ka nje vode, zato tudi za Doli no Tri glav skih jezer velja jo nasled -nje zako ni to sti ([u {ter {i~ 1982; ^ar 1986):• masa odha ja v raz to pi ni,• trans port je nav pi ~en,• aku mu la ci ja je nez nat na.Te melj ni pro ces kemij ske ga raz tap lja nja in denu da ci je apnen ~a ste ga povr{ ja je plo skov na koro zija,za kate ro ni nuj no, da v za ~et ni fazi pov zro ~a nasta nek dolo ~e nih povr {in skih relief nih oblik (Ku na -ver 1983, 256). Koro zi ja je odvi sna pred vsem od vrste kam ni ne, vod ne ga odto ka, bio lo{ ke aktiv no stiprsti in tem pe ra tu re zra ka (Gams 1957 in 1963). Drob ne kra{ ke povr {in ske obli ke so posle di ca korozi -je de`ev ni ce, pri viso ko gor skem kra su je pomemb na tudi koro zi ja sne` ni ce (Gams 2003). Po Kuna ver ju(1983) so od drob nih skal nih oblik na Kanin skih podih zasto pa ne {kav ni ce, koro zij ske poli ce, koro zij -ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i, la{ti, `le bi ~i (ma kro-, mean dr ski, kori ta sti, zaob lje ni), {krap lje (os tre, zaob lje ne,mre `a ste, poklin ske, luk nja ste, okna ste, {krap lja ste po~i, {krap lja sti vod nja ki), kot li ~i, vrta ~e in kra{ kijar ki.Za ugo tav lja nje inten ziv no sti koro zi je obsta ja ve~ metod. V geo graf ski lite ra tu ri je naj bolj uve ljav -lje no izra ~u na va nje s po mo~ jo vod ne ga odto ka in vod ne trdo te (Gams 1967; Mrak 2003). Teren ske meri tvekra{ ke denu da ci je na Kanin skih podih je z mi kroe ro zij skim metrom opra vil Kuna ver (1976 in 1979). Meri -tve so bile izve de ne na golih skal nih povr {i nah, kjer je bilo mogo ~e nepo sred no mer je nje povr {in skekra{ ke denu da ci je. Rezul ta ti so raz kri li, da je stop nja zni `e va nja povr{ ja 0,035 mm na leto ozi ro ma 35 cmv 10.000 le tih. Tak {na hitrost pred stav lja prib li` no tret ji no celot ne kra{ ke denu da ci je, ki je na tem obmo~ -ju 0,094 mm/leto (Ku na ver 1976 in 1979). Avtor je skup no kra{ ko denu da ci jo izra ~u nal po raz li~ nih,uve ljav lje nih for mu lah, pri ~emer so bile raz li ke v re zul ta tih zane mar lji ve (Ku na ver 1976 in 1979). Kuna -ver (1984, 15) doda ja, da se je golo lede ni{ ko obru {e no skal no povr{ je lah ko na eni stra ni zni `a lo zapre cej manj, kot nava ja jo neka te ri avtor ji, po dru gi pa tudi za pre cej ve~.Ku na ver (1961, 321) v Ju lij skih Alpah ozi ro ma v Ka nin skem pogor ju raz li ku je {ti ri vi{in ske paso veviso ko gor ske ga kra sa, ki jim lah ko poi{ ~e mo ana lo gi jo tudi v Do li ni Tri glav skih jezer:• pas gozd ne ga gor ske ga kra sa pod zgor njo gozd no mejo,• spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in dre ve sno mejo,• pas pra ve ga gole ga gla cio kra sa nad zgor njo gozd no mejo, ime no van tudi sub ni val ni pas,• zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` no lo~ ni co, ime no vantudi spod nji nival ni pas.98

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te lah ko neko li ko poe no stav lje no opre de li mo tudi kot kras pod goz dom, del no pokri ti kraster goli viso ko gor ski kras ozi ro ma gla cio kras.V Do li ni Tri glav skih jezer pre vla du je pas gole ga viso ko gor ske ga kra sa na nad mor ski vi{i ni nad okrog1800 ozi ro ma 1850 m, ki smo mu, ~eprav se pojav lja jo vsi {tir je paso vi, name ni li naj ve~ pozor no sti. Pre -cej{ nji dele` ozem lja zav ze ma spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in zgor njo dre ve sno mejo,na nad mor ski vi{i ni med okrog 1700 in 1850 m. Ker gre za pre te` no ru{ev na to, izred no te` ko pre hod -no povr{ je, mu name nja mo manj pozor no sti.Kras pod goz dom obse ga velik del ozem lja, sko raj celot no Lopu~ ni co, ki sicer ni zaje ta v ana li zo,ter spod nji del Doli ne Tri glav skih jezer. Pro ti seve ru se postop no izkli ni. Povr{ je je pre pre de no z vr ta -~a mi in je te` ko pre hod no. Poleg vrta~ so mesto ma vid ne {te vil ne pod tal ne kra{ ke obli ke, pre poz nav nepo glad ki povr {i ni in zaob lje nih robo vih. Obli ke so lah ko nasta le pod pre pe ri no ali pa so se raz vi le kotpovr {in ske kra{ ke obli ke in jih je pre pe rin ska ode ja pre kri la ter preob li ko va la poz ne je (Gams 1971). Poumi ku lede ni kov je bilo povr{ je nekaj ~asa zago to vo brez rast li nja, kar je omo go ~i lo nasta nek ostro ro -bih oblik, ki so se poz ne je pod prst jo zaob li le.Naj bolj raz {ir je na pod tal na kra{ ka obli ka v Do li ni Tri glav skih jezer so vdolb ki, do meter {iro ke indo 20 cm glo bo ke dola ste jami ce. Sre ~u je mo jih na nag nje nih, tudi nav pi~ nih skal nih povr {i nah. Naj -de mo jih tudi v goz du zahod no in jugo za hod no od Dvoj ne ga jeze ra, pa tudi na lede ni{ ki grbi ni, kjer sto jimanj {a ko~a Tri glav ske ga narod ne ga par ka.S prst jo zapol nje ne {krap lje ima jo v pre~ nem pro fi lu glad ke ste ne in so {iro ke ter zaob lje ne, kerkoro zi ja pod vsa ko drob no zr na to pre pe ri no, sko zi kate ro voda ne cur lja, ampak pro ni ca, ustvar ja glad -ke plosk ve (Gams 1962, 10).Med red kej {e obli ke spa da pokri ta psev do{ kav ni ca (Gams 1971, 32). V goz du nale ti mo samo nabolj ali manj pokri te psev do{ kav ni ce zapr te ga tipa, v ka te rih se na dnu zadr `u je prst. V nas prot ju s pra -vo {kav ni co ima psev do{ kav ni ca po{ev ne ste ne, ki se ob postop ni ero zi ji prsti zara di pos pe {e ne koro zi jepreob li ku je jo v nav pi~ ne in pre vi sne (Gams 1971, 33). V vi{ jih legah je v {kav ni cah ved no manj prsti;na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m so `e vse {kav ni ce praz ne ali napol nje ne z vodo. Mno ge med nji miso v zad nji raz voj ni fazi, saj ima jo pre dr te ste ne.Del no pokri ti kras obse ga obmo~ je ena ko mer no nag nje nih pla sti jur ske ga apnen ca med Dvoj nimjeze rom in Led vi co. Zgla je na pod la ga je mo~ no lede ni{ ko preob li ko va na, pre pre de na s {krap lja mi ter`le bi ~i in del no pora sla z rast li njem, ki se red ~i z na ra{ ~a njem nad mor ske vi{i ne, v sme ri pro ti seve ru.Posa mez ne sku pi ne dre ves pora{ ~a jo tudi naj vi{ je dele la{tov. [krap lje in `le bi ~e del no zapol nju je prstin pora{ ~a trav no ter grmov no rast li nje. Kra{ ki jar ki s ko ta nja mi Pri utah deli jo obmo~ je na bolj gozd -nat ju` ni del in slab {e pora{ ~en sever ni del.Se ver ni del je lede ni{ ko bolj zgla jen, dobro so vid ne lede ni{ ke grbi ne. [krap lje so bolj ostre in manjzapol nje ne s prst jo. Golo povr{ je pre kri va jo more ne in zapla te lede ni{ ke ga dro bir ja. V ju` nem delu imalede ni{ ko zgla je no povr{ je manj izra zi te grbi ne, manj je tudi lede ni{ ke ga gra di va. Ve~i na {kra pelj je zaob -lje nih in del no zapol nje nih s prst jo.Naj vi{ ji deli Doli ne, torej gre be ni in vrho vi, so le malo zakra se li, saj pre vla du je str mo povr{ je, zara -di veli ke nad mor ske vi{i ne pa so mo~ nej {i tudi u~in ki mehan ske ga pre pe re va nja, ki zakri je jo u~in ke koro zi je.To je tako ime no va ni zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` nomejo, ime no van tudi spod nji nival ni pas.8.3.2 RELIEF NE OBLI KE VISO KO GOR SKE GA KRA SAGoli viso ko gor ski kras zav ze ma osred nje in zgor nje dele Doli ne Tri glav skih jezer. Kra{ ki poja vi sonaj bolj zasto pa ni na obmo~ ju podov pod Pre ho dav ci, la{tov pod gre be nom [pi~ je–Vo gel in v {ir{i oko -li ci Veli kih vrat. Naj bolj izra zi ti so na nad mor ski vi{i ni med 1900 in 2100 m, na obmo~ ju la{tov na zaho dudo 2100 m, na obmo~ ju Veli kih vrat pa tudi neko li ko ni` je, do nad mor ske vi{i ne 1850 m. V teh vi{i nahje namre~ pre cej urav na ne ga povr{ ja, ki je izdat no zakra se lo.99

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te lah ko neko li ko poe no stav lje no opre de li mo tudi kot kras pod goz dom, del no pokri ti kraster goli viso ko gor ski kras ozi ro ma gla cio kras.V Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> pre vla du je pas gole ga viso ko gor ske ga kra sa na nad mor ski vi{i ni nad okrog1800 ozi ro ma 1850 m, ki smo mu, ~eprav se pojav lja jo vsi {tir je paso vi, name ni li naj ve~ pozor no sti. Pre -cej{ nji dele` ozem lja zav ze ma spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in zgor njo dre ve sno mejo,na nad mor ski vi{i ni med okrog 1700 in 1850 m. Ker gre za pre te` no ru{ev na to, izred no te` ko pre hod -no povr{ je, mu name nja mo manj pozor no sti.Kras pod goz dom obse ga velik del ozem lja, sko raj celot no Lopu~ ni co, ki sicer ni zaje ta v ana li zo,ter spod nji del Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong>. Pro ti seve ru se postop no izkli ni. Povr{ je je pre pre de no z vr ta -~a mi in je te` ko pre hod no. Poleg vrta~ so mesto ma vid ne {te vil ne pod tal ne kra{ ke obli ke, pre poz nav nepo glad ki povr {i ni in zaob lje nih robo vih. Obli ke so lah ko nasta le pod pre pe ri no ali pa so se raz vi le kotpovr {in ske kra{ ke obli ke in jih je pre pe rin s<strong>ka</strong> ode ja pre kri la ter preob li ko va la poz ne je (Gams 1971). Poumi ku lede ni kov je bilo povr{ je ne<strong>ka</strong>j ~asa zago to vo brez rast li nja, <strong>ka</strong>r je omo go ~i lo nasta nek ostro ro -bih oblik, ki so se poz ne je pod prst jo zaob li le.Naj bolj raz {ir je na pod tal na kra{ <strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong> v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> so vdolb ki, do meter {iro ke indo 20 cm glo bo ke dola ste jami ce. Sre ~u je mo jih na nag nje nih, tudi nav pi~ nih s<strong>ka</strong>l nih povr {i nah. Naj -de mo jih tudi v goz du zahod no in jugo za hod no od Dvoj ne ga jeze ra, pa tudi na lede ni{ ki grbi ni, kjer sto jimanj {a ko~a Tri glav ske ga narod ne ga par <strong>ka</strong>.S prst jo zapol nje ne {krap lje ima jo v pre~ nem pro fi lu glad ke ste ne in so {iro ke ter zaob lje ne, kerkoro zi ja pod vsa ko drob no zr na to pre pe ri no, sko zi <strong>ka</strong>te ro voda ne cur lja, ampak pro ni ca, ustvar ja glad -ke plosk ve (Gams 1962, 10).Med red kej {e obli ke spa da pokri ta psev do{ <strong>ka</strong>v ni ca (Gams 1971, 32). V goz du nale ti mo samo nabolj ali manj pokri te psev do{ <strong>ka</strong>v ni ce zapr te ga tipa, v <strong>ka</strong> te rih se na dnu zadr `u je prst. V nas prot ju s pra -vo {<strong>ka</strong>v ni co ima psev do{ <strong>ka</strong>v ni ca po{ev ne ste ne, ki se ob postop ni ero zi ji prsti zara di pos pe {e ne koro zi jepreob li ku je jo v nav pi~ ne in pre vi sne (Gams 1971, 33). V vi{ jih legah je v {<strong>ka</strong>v ni cah ved no manj prsti;na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m so `e vse {<strong>ka</strong>v ni ce praz ne ali napol nje ne z vodo. Mno ge med nji miso v zad nji raz voj ni fazi, saj ima jo pre dr te ste ne.Del no pokri ti kras obse ga obmo~ je ena ko mer no nag nje nih pla sti jur ske ga apnen ca med Dvoj nimjeze rom in Led vi co. Zgla je na pod la ga je mo~ no lede ni{ ko preob li ko va na, pre pre de na s {krap lja mi ter`le bi ~i in del no pora sla z rast li njem, ki se red ~i z na ra{ ~a njem nad mor ske vi{i ne, v sme ri pro ti seve ru.Posa mez ne sku pi ne dre ves pora{ ~a jo tudi naj vi{ je dele la{tov. [krap lje in `le bi ~e del no zapol nju je prstin pora{ ~a trav no ter grmov no rast li nje. Kra{ ki jar ki s ko ta nja mi Pri utah deli jo obmo~ je na bolj gozd -nat ju` ni del in slab {e pora{ ~en sever ni del.Se ver ni del je lede ni{ ko bolj zgla jen, dobro so vid ne lede ni{ ke grbi ne. [krap lje so bolj ostre in manjzapol nje ne s prst jo. Golo povr{ je pre kri va jo more ne in zapla te lede ni{ ke ga dro bir ja. V ju` nem delu imalede ni{ ko zgla je no povr{ je manj izra zi te grbi ne, manj je tudi lede ni{ ke ga gra di va. Ve~i na {kra pelj je zaob -lje nih in del no zapol nje nih s prst jo.Naj vi{ ji deli Doli ne, torej gre be ni in vrho vi, so le malo zakra se li, saj pre vla du je str mo povr{ je, zara -di veli ke nad mor ske vi{i ne pa so mo~ nej {i tudi u~in ki mehan ske ga pre pe re va nja, ki zakri je jo u~in ke koro zi je.To je tako ime no va ni zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` nomejo, ime no van tudi spod nji nival ni pas.8.3.2 RELIEF NE OBLI KE VISO KO GOR SKE GA KRA SAGoli viso ko gor ski kras zav ze ma osred nje in zgor nje dele Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong>. Kra{ ki poja vi sonaj bolj zasto pa ni na obmo~ ju podov pod Pre ho dav ci, la{tov pod gre be nom [pi~ je–Vo gel in v {ir{i oko -li ci Veli kih vrat. Naj bolj izra zi ti so na nad mor ski vi{i ni med 1900 in 2100 m, na obmo~ ju la{tov na zaho dudo 2100 m, na obmo~ ju Veli kih vrat pa tudi neko li ko ni` je, do nad mor ske vi{i ne 1850 m. V teh vi{i nahje namre~ pre cej urav na ne ga povr{ ja, ki je izdat no zakra se lo.99

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!