12.07.2015 Views

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~obdob jih holo ce na, <strong>ka</strong>r Kuna ver (1983, 254) ime nu je »po jav suk ce siv ne ga vklju ~e va nja s<strong>ka</strong>l ne pod la -ge v pro ces zakra se va nja«.Dru ga zna ~il nost viso ko gor ske ga kra sa je raz li~ na obstoj nost povr {in skih relief nih oblik. Ne le,da pole de ni tve ozi ro ma mo~ ne ohla di tve uni ~i jo ve~i no manj {ih, ob~ut lji vej {ih oblik, ampak so te lah -ko razli~ no obstoj ne tudi v ~a su nasta ja nja. Pra vi lo ma so obstoj nej {e ve~ je povr {in ske obli ke, ker sopoli ge net ske. Manj {e koro zij ske obli ke pa nasta ja jo ve~i no ma le v do lo ~e nih raz me rah, zato so zeloob~ut lji ve za spre mem be. ^im bolj je namre~ ne<strong>ka</strong> obli <strong>ka</strong> ~ista, tem manj je poli ge net s<strong>ka</strong>, tem boljje izpo stav lje na spre mem bam v raz vo ju, tem bolj je pre hod na v sme ri dru ge, bolj poli ge net ske in manjob~ut lji ve relief ne obli ke. Ta hie rar hi~ ni red je v pre cej{ nji meri skla den z ve li kost jo oblik, saj so manj -{e obli ke bolj spre men lji ve od ve~ jih. To zna ~il nost Kuna ver (1983, 254) ime nu je »prin cip rela tiv nesta bil no sti«.Tret ja zna ~il nost je raz li~ na dina mi <strong>ka</strong> raz vo ja povr{ ja, <strong>ka</strong>r delo ma pov zro ~a nje go vo zapo red no vklju -~e va nje v pro ces raz ~le nje va nja. V {e ve~ ji meri na to vpli va relief sam z raz li~ ni ma naklo nom in eks po zi ci joposa mez nih delov povr{ ja, pri ~emer je razum lji vo, da je plo skov no raz tap lja nje in zni `e va nje povr{ ja,~emur pra vi mo kra{ <strong>ka</strong> denu da ci ja (Gams 1974, 60), v vbo ~e nih delih povr{ ja zara di kon cen tra ci je odto -<strong>ka</strong> pada vin ske vode, pred vsem v ob li ki sne` ni ce, mo~ nej {a od tiste na izbo ~e nih delih povr{ ja. Medobe ma »<strong>ka</strong> te go ri ja ma« povr{ ja namre~ obsta ja jo veli ke raz li ke v in ten ziv no sti zakra se va nja, <strong>ka</strong>r je Kuna -ver (1983, 255) ozna ~il kot »di fe ren ci ra no dina mi ko«.V vi so ko gor ju pre vla du je nav pi~ no pre ta <strong>ka</strong> nje vode, zato tudi za Doli no Tri glav skih <strong>jezer</strong> velja jo nasled -nje zako ni to sti ([u {ter {i~ 1982; ^ar 1986):• masa odha ja v raz to pi ni,• trans port je nav pi ~en,• aku mu la ci ja je nez nat na.Te melj ni pro ces kemij ske ga raz tap lja nja in denu da ci je apnen ~a ste ga povr{ ja je plo skov na koro zija,za <strong>ka</strong>te ro ni nuj no, da v za ~et ni fazi pov zro ~a nasta nek dolo ~e nih povr {in skih relief nih oblik (Ku na -ver 1983, 256). Koro zi ja je odvi sna pred vsem od vrste <strong>ka</strong>m ni ne, vod ne ga odto <strong>ka</strong>, bio lo{ ke aktiv no stiprsti in tem pe ra tu re zra <strong>ka</strong> (Gams 1957 in 1963). Drob ne kra{ ke povr {in ske obli ke so posle di ca korozi -je de`ev ni ce, pri viso ko gor skem kra su je pomemb na tudi koro zi ja sne` ni ce (Gams 2003). Po Kuna ver ju(1983) so od drob nih s<strong>ka</strong>l nih oblik na Kanin skih podih zasto pa ne {<strong>ka</strong>v ni ce, koro zij ske poli ce, koro zij -ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i, la{ti, `le bi ~i (ma kro-, mean dr ski, kori ta sti, zaob lje ni), {krap lje (os tre, zaob lje ne,mre `a ste, poklin ske, luk nja ste, okna ste, {krap lja ste po~i, {krap lja sti vod nja ki), kot li ~i, vrta ~e in kra{ kijar ki.Za ugo tav lja nje inten ziv no sti koro zi je obsta ja ve~ metod. V geo graf ski lite ra tu ri je naj bolj uve ljav -lje no izra ~u na va nje s po mo~ jo vod ne ga odto <strong>ka</strong> in vod ne trdo te (Gams 1967; Mrak 2003). Teren ske meri tvekra{ ke denu da ci je na Kanin skih podih je z mi kroe ro zij skim metrom opra vil Kuna ver (1976 in 1979). Meri -tve so bile izve de ne na golih s<strong>ka</strong>l nih povr {i nah, kjer je bilo mogo ~e nepo sred no mer je nje povr {in skekra{ ke denu da ci je. Rezul ta ti so raz kri li, da je stop nja zni `e va nja povr{ ja 0,035 mm na leto ozi ro ma 35 cmv 10.000 le tih. Tak {na hitrost pred stav lja prib li` no tret ji no celot ne kra{ ke denu da ci je, ki je na tem obmo~ -ju 0,094 mm/leto (Ku na ver 1976 in 1979). Avtor je skup no kra{ ko denu da ci jo izra ~u nal po raz li~ nih,uve ljav lje nih for mu lah, pri ~emer so bile raz li ke v re zul ta tih zane mar lji ve (Ku na ver 1976 in 1979). Kuna -ver (1984, 15) doda ja, da se je golo lede ni{ ko obru {e no s<strong>ka</strong>l no povr{ je lah ko na eni stra ni zni `a lo zapre cej manj, kot nava ja jo ne<strong>ka</strong> te ri avtor ji, po dru gi pa tudi za pre cej ve~.Ku na ver (1961, 321) v Ju lij skih Alpah ozi ro ma v Ka nin skem pogor ju raz li ku je {ti ri vi{in ske paso veviso ko gor ske ga kra sa, ki jim lah ko poi{ ~e mo ana lo gi jo tudi v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>:• pas gozd ne ga gor ske ga kra sa pod zgor njo gozd no mejo,• spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in dre ve sno mejo,• pas pra ve ga gole ga gla cio kra sa nad zgor njo gozd no mejo, ime no van tudi sub ni val ni pas,• zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` no lo~ ni co, ime no vantudi spod nji nival ni pas.98

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!