geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23GEOMORFOLO[KADEDI[^INA V DOLINITRIGLAVSKIH JEZERBOJAN ERHARTI^

Bo jan Erhar ti~Na ziv: dr., diplo mi ra ni geo graf, znans tve ni sode la vecNa slov: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13,Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: bojan.er har ticazrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si/er har ticRo dil se je leta 1979 v Ma ri bo ru. Po matu ri na II. gim na zi ji Mari bor je {tu -di ral geo gra fi jo na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je diplo mi ralleta 2004. Nekaj ~asa je oprav ljal poklic turi sti~ ne ga vod ni ka. Leta 2006se je kot mla di razi sko va lec zapo slil na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na MelikaZnans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet -no sti. Podi plom sko izo bra `e va nje je nada lje val na inter dis ci pli nar nem {tu di juVars tva narav ne dedi{ ~i ne na Bio teh ni{ ki fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni in galeta 2011 skle nil z za go vo rom diser ta ci je Nara vo vars tve no vred no te nje geo -mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne v Do li ni Tri glav skih jezer z me to do geo mor fo lo{ ke gakar ti ra nja.Ra zi sko val no delu je pred vsem na podro~ ju vars tva oko lja, vars tva narave,zava ro va nih obmo ~ij, geo di ver zi te te in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne. Na podro~jugeo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne se je za kraj {i ~as izpo pol nje val na In{ti tu tu zageo gra fi jo Fakul te te za geoz na no sti in oko lje Uni ver ze v Lo za ni v [vi ci terv Sre di{ ~u za geoz na no sti Uni ver ze v Min hu v Bra gi na Por tu gal skem.

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZERBo jan Erhar ti~

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23GEOMORFOLO[KA DEDI[^INAV DOLINI TRIGLAVSKIH JEZERBo jan Erhar ti~LJUBLJANA 2012

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZERBo jan Erhar ti~UDC: 911.2:551.4(497.4Dolina Triglavskih jezer)COBISS: 2.01ABSTRACTGeo morp ho si tes in the Tri glav Lakes Val leyThis volu me analy zes the relief of the Tri glav Lakes Val ley and eva lua tes the land forms in terms of envi -ron men tal pro tec tion. This val ley is extre mely diver se and rug ged in geo morp ho lo gi cal terms. It has beentrans for med through a num ber of fac tors and pro ces ses, espe cially the thru sting of the Slat na Klip peduring the Oli go ce ne and Lower Mio ce ne, and Neo ge ne tec to nics, as well as the effects of Plei sto ce -ne gla cia tion and Holo ce ne karst for ma tion and slo pe pro ces ses during the Qua ter nary. The cen tralpart of the study con sists of two parts: a re lief analy sis and land form eva lua tion. The geo morp ho lo gi -cal map ping met hod is used to com pre hen si vely col lect mate rial on geo di ver sity through field work anddesk work, espe cially mate rial on relief and land forms, their clas si fi ca tion accor ding to their crea tion andori gin (ge ne sis), as well as the pro ces ses that crea te and res ha pe the se forms. Geo di ver sity com pri -ses the enti re diver sity of the ina ni ma te com po nents of the natu ral world, whe reas heri ta ge is the partof the natu ral world that has a cer tain value. Expe rien ce shows that areas with a great den sity and diver -sity of land forms have grea ter envi ron men tal-pro tec tion impor tan ce becau se indi vi dual forms may bein vari ous deve lop men tal sta ges. The re fo re, the ter rain in the Tri glav Lakes Val ley is divi ded into unitsor geo morp ho lo gi cal com ple xes in terms of morp ho ge ne tic lands ca pe-land form fac tors. A sim ple Swissmet hod that does not requi re spe ci fic data on indi vi dual units was used to eva lua te seven teen geo morp -ho lo gi cal units. It is com pri sed of major or scien ti fic-eva lua tion cri te ria (ra rity, typi ca lity, com pre hen si ve ness,paleo geo grap hi cal value), which were com ple men ted by addi tio nal cri te ria (eco lo gi cal, est he tic, cul tu -ral, and eco no mic value). The total value, which sums up the main and addi tio nal cri te ria, is pre sen teddes crip ti vely becau se this pre ser ves grea ter trans pa rency of the pro ce du re. The result of the relief analy -sis and the eva lua tion of land forms or geo morp ho lo gi cal units is the car to grap hic, tabu lar, grap hic, pic to rial,and des crip ti ve pre sen ta tion of geo morp ho si tes in the Tri glav Lakes Val ley. Eva lua tion of the relief sho -wed that the hig hest geo morp ho lo gi cal value can be ascri bed to qui te varied parts of the val ley. Thelakes and the area around Veli ka Vra ta are eva lua ted as the most impor tant in terms of envi ron men -tal pro tec tion. The latter is impor tant due to a num ber of cor ro sion and gla cial ero sion forms at vari ousdeve lop ment sta ges. This is fol lo wed by the high rocky pla te aus below the Pre ho dav ci Sadd le, espe -cially thanks to its com ple te ness and rare typi cal high-moun tain karst fea tu res, as well as the roc hemou tonnée south of Lake Led vi ca, and area of Glad ki La{t. In addi tion, two pro po sals are pre sen tedfor con fer ring the sta tus of natu ral value and pro tec tion.KEY WORDSgeo graphy, geo morp ho logy, natu re con ser va tion, geo morp ho si te, asses sment, Tri glav Natio nal Park,Tri glav Lakes Val ley6

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8 GEOMORFOLO[KA ANALIZA DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ............................................................................................ 748.1 STRUKTURNI (TEKTONSKO POGOJENI) RELIEF .................................................................................................................... 768.2 LEDENI[KI RELIEF ................................................................................................................................................................................................................ 828.2.1 LEDENI[KA EROZIJA ...................................................................................................................................................................................... 848.2.2 LEDENI[KA AKUMULACIJA .................................................................................................................................................................... 908.3 VISOKOGORSKI KRAS ...................................................................................................................................................................................................... 948.3.1 TEMELJNE ZNA^ILNOSTI IN DEJAVNIKI RAZVOJA .......................................................................................... 968.3.2 RELIEFNE OBLIKE VISOKOGORSKEGA KRASA .................................................................................................... 998.3.2.1 KRA[KA MIZA ................................................................................................................................................................................ 1008.3.2.2 [KAVNICA ............................................................................................................................................................................................ 1018.3.2.3 KOROZIJSKE STOPNI^KE .......................................................................................................................................... 1028.3.2.4 KOROZIJSKE POLICE ........................................................................................................................................................ 1048.3.2.5 MIKRO@LEBI^I .............................................................................................................................................................................. 1048.3.2.6 @LEBI^I IN MAKRO@LEBI^I ........................................................................................................................................ 1068.3.2.7 [KRAPLJE ............................................................................................................................................................................................ 1098.3.2.8 KOTLI^I .................................................................................................................................................................................................... 1128.3.2.9 VRTA^E .................................................................................................................................................................................................... 1138.3.2.10 KRA[KI JARKI ............................................................................................................................................................................ 1168.3.2.11 VE^JE KRA[KE KOTANJE ...................................................................................................................................... 1168.4 RECENTNO NEKRA[KO PREOBLIKOVANJE .............................................................................................................................. 1189 VREDNOTENJE GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ............................ 1219.1 VREDNOTENJE PO GEOMORFOLO[KIH ENOTAH ............................................................................................................ 1229.1.1 KANJAVEC .................................................................................................................................................................................................................... 1269.1.2 HRIBARICE .................................................................................................................................................................................................................. 1279.1.3 ZGORNJI DEL DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ........................................................................................................ 1289.1.4 PODI JU@NO POD PREHODAVCI .............................................................................................................................................. 1309.1.5 MORENE NA VZHOD NI STRANI DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ................................................ 1339.1.6 JEZERSKI GREBEN ........................................................................................................................................................................................ 1359.1.7 MELI[^A POD JEZERSKIM GREBENOM ...................................................................................................................... 1369.1.8 GREBEN LEPO [PI^JE–PLASKI VOGEL–^ELO .................................................................................................. 1389.1.9 TEKTONSKO PRETRTO OBMO^JE POD GREBENOM LEPEGA [PI^JA ...................... 1399.1.10 LA[TI IN MUTONIRANO POVR[JE MED LEDVICO IN PLANINO PRI UTAH ............ 1409.1.11 LA[TI POD GOZDOM Z VMESNIMI KRA[KIMI KOTANJAMI ............................................................ 1439.1.12 DEBELI LA[T ........................................................................................................................................................................................................ 1459.1.13 GLADKI LA[T ........................................................................................................................................................................................................ 1479.1.14 PODI ZA DOLINO IN PRI BAJTI .................................................................................................................................................. 1499.1.15 VELIKA VRATA .................................................................................................................................................................................................... 1509.1.16 KOSMATA LA[TA .............................................................................................................................................................................................. 1549.1.17 JEZERA .......................................................................................................................................................................................................................... 15510 RAZPRAVA IN SKLEPI .............................................................................................................................................................................................................. 15810.1 UGOTOVITVE .......................................................................................................................................................................................................................... 15810.2 NOV PREDLOG GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER .......... 16910.3 SKLEPI .............................................................................................................................................................................................................................................. 17211 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................................................................................................ 17512 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................................................................................................................................ 18413 SEZNAM PREGLEDNIC .......................................................................................................................................................................................................... 1878

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 231 UVODTri glav ski narod ni park je med naj sta rej {i mi in naj bolj obi ska ni mi zava ro va ni mi obmo~ ji v Slo ve niji.Doma ~i ni in nje go vi obi sko val ci kot naj ve~ jo vred nost ozem lja narod ne ga par ka pre poz na va jo narav -no dedi{ ~i no in z njo pove za ne zna ~il no sti obmo~ ja. Lepa nara va ter mir no in ~isto oko lje sta za obo jenajvi{ ja ovred no te na atri bu ta par ka in raz log za obisk. Obi sko val cem Tri glav ske ga narod ne ga par kase zdi jo naj bolj pri vla~ na obmo~ ja Bohinj, Tren ta, Doli na Tri glav skih jezer in Lepe na (Ti ran in sode lav -ci 2008, 184).Do li na Tri glav skih jezer je bila med prvi mi zava ro va ni mi obmo~ ji nara ve pri nas, `e leta 1924 so jozava ro va li kot Alp ski vars tve ni park. [e sta rej {i pred log za nje no zava ro va nje je podal seiz mo log AlbinBelar leta 1906 ali 1908 (Mi he li~ in Vidrih 2001, 395), saj doli na v slo ven ski zave sti po lepo ti in pome -nu spa da ob bok same mu Tri gla vu (Zde {ar 2009).Ob usta no vi tvi Tri glav ske ga narod ne ga par ka so sno val ci zapi sa li, da bi moral park posta ti obmo~ -je inten ziv ne ga znans tve no ra zi sko val ne ga dela, da bi bilo mogo ~e obi sko val cem ponu di ti {e ve~ infor ma cij.Ven dar neka te ra naj po memb nej {a znans tve na podro~ ja par ka, vklju~ no z re lief ni mi zna ~il nost mi in nji -ho vi mi naj vred nej {i mi deli – geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no, {e ved no niso ustrez no razi ska na, kar bi senepo sred no odra zi lo v us trez nem re`i mu (za)va ro va nja in inter pre ta ci ji teh izjem nih poja vov (Ku na ver 2007).Relief ne obli ke so namre~ ena naj bolj raz {ir je nih, zlah ka opaz nih in pri vla~ nih narav nih ne`i vih sesta -vin pokra ji ne (Er har ti~ 2007). Naj gre za gor ski gre ben, doli no, sote sko, skal ni osa me lec ali narav ni most,ved no v ~lo ve ku vzpod bu ja jo zani ma nje zara di pri vla~ ne ga vide za. Tudi Haf ner (1925) je v enem odprvih stro kov nih ~lan kov po usta no vi tvi Alp ske ga vars tve ne ga par ka zapi sal, da je bil ta usta nov ljen »v kra -jev no naj lep {em delu na{e dr`a ve«. Estet ski vidik pa ni edi no meri lo, po kate rem lah ko dolo ~e no pokra jin skoprvi no, na pri mer relief no obli ko, ozna ~i mo za pomemb no, torej kot narav no vred no to.V na ra vi je sicer vse pove za no in ena ko pomemb no, ljud je pa v njej vidi mo mate rial ne in nema te -rial ne vred no te. Vred no te nje je oseb no in odvi sno od zave sti ter zna nja posa mez ni ka in celot ne dru` be(Hlad 2002). ^lo vek torej pode li delom nara ve nek sta tus, ne pa tudi kako vo sti. Deli nara ve pri do bi jopose ben pomen za ~lo ve ka in dru` bo {ele z vred no te njem; posta ne jo vred no te, ker jih nek do tako ovred -no ti (Kirn 2004). Neka relief na obli ka posta ne geo mor fo lo{ ki vir ozi ro ma geo mor fo lo{ ka narav na vred no tale, ~e ima tudi social no kom po nen to, ~e ji geo mor fo lo{ ka stro ka in nara vo vars tve na slu` ba pode li ta sta -tus vred no te.Prva nara vo vars tve na misel pri nas je sta ra `e ve~ kot 170 let. Nana {a se na bla ga jev vol ~in, saj jesa{ ki kralj Fri de rik Avgust II. ob ogle du te niz ke grmov ni ce izra zil `eljo, da naj ga Kranj ci varu je jo in pre -pre ~i jo nje go vo izu mrt je pre pro sto zato, »… ker je lep …« (Pra prot nik 2004; Sko ber ne 2007). Prva pobu daza varo va nje narav nih zna me ni to sti se torej nana {a na estet sko do`iv lja nje nara ve. ^eprav je vsa starej{anara vo vars tve na zako no da ja izpo stav lja la narav no lepo to ozi ro ma estet ski vidik, tre nut no veljav ni Zakono ohra nja nju nara ve estet skih meril vred no te nja nara ve ne ome nja. Zakon iz leta 1999 je dejan sko izklju -~il vsa meri la, ki vse bu je jo ~lo ve kov odnos do nara ve, vklju~ no z es tet skim in do`iv ljaj skim, (po)kra ji nopa obrav na va le v po ve za vi z bio lo{ ko raz no vrst nost jo. S {ir je njem véde nja in ve~a njem potre be po ohra -nja nju nara ve se pojav lja potre ba po celo vi tem vred no te nju nara ve. Za ta namen se je raz vil celo tenniz vred not: kul tur nih, znans tve nih, izo bra `e val nih, social no-eko nom skih ter intrin zi~ nih. Vred nost poda -ja jo atri bu ti, ki dolo ~e ni relief ni obli ki omo go ~i jo, da jo ozna ~i mo kot geo mor fo lo{ ko narav no vred no to.Ker ima geo gra fi ja kot zna nost zelo {irok pogled na pro stor, lah ko pomemb no pris pe va k ce lo vi te -mu in mul ti dis ci pli nar ne mu siste mu vars tva nara ve, pred vsem s preu ~e va njem nje nih ne`i vih sesta vin,torej geo di ver zi te te. Pose bej velja izpo sta vi ti velik pomen geo mor fo lo gi je pri dolo ~a nju atri bu tov, zla stiznans tve no ra zi sko val nih. Geo mor fo lo{ ki pri stop zaje ma odkri va nje in vred no te nje geo di ver zi te te,uprav lja nje ter nena zad nje izo bra `e va nje, oza ve{ ~a nje in inter pre ta ci jo pestro sti ne`i ve nara ve.Naj ve~ ja pestrost pojav nih oblik je zago to vo pri povr {in skih geo mor fo lo{ kih narav nih vred no tah, kiso »… del nara ve, ki je z vi di ka zemelj ske ga povr{ ja izje men, tipi ~en, kom plek sno pove zan, ohra njen,redek, znans tve no ra zi sko val no ali pri ~e val no pomem ben in se v na ra vi pojav lja zla sti kot kra{ ka povr -9

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~{in ska obli ka (`le bi~, {krap lja, vrta ~a, uva la, kot li~, udor ni ca, dra ga, kra{ ko polje, kra{ ki rav nik, kra{ -ka pla no ta), lede ni{ ka relief na obli ka (le de ni{ ka more na, krni ca, bal van, lede ni{ ka doli na, grbi na, prag),re~ no-de nu da cij ska obli ka (ko ri to, sote ska, re~ na tera sa, poplav na rav ni ca, vr{aj), poli ge net ska relief -na obli ka (vrh, gor ski gre ben, sle me, otok, skal ne obli ke, kot so narav ni most/okno, ste na, skal ni osa me lec)ali obal na relief na obli ka (klif, abra zij ski spod mol, tera sa) …« (Ured ba o zvr steh … 2002).Raz log za veli ko pestrost relie fa in relief nih oblik je v dejs tvu, da zemelj sko povr{ je pod vpli vom mno -gih dejav ni kov preob li ku je jo raz li~ ni geo morf ni pro ce si, zato nasta ja jo tudi zelo raz li~ ne relief ne obli ke.Relief preu ~u je geo mor fo lo gi ja, ki pa se ne ukvar ja zgolj s preu ~e va njem veli ko sti in raz {ir je no sti relief -nih oblik, ampak raz la ga tudi vzro ke in pro ce se nastan ka, raz voj, sta rost ter fizi kal ne in kemij ske pro ce se,ki obli ke ustvar ja jo in jih preob li ku je jo (Na tek 1981, 102). Poseb no pozor nost name nja endo ge nim inekso ge nim silam ter pro ce som, ki nepre ne ho ma, isto ~a sno in v stal ni med se boj ni sood vi sno sti obli ku -je jo relief. Med tem ko endo ge ne ali notra nje sile ustvar ja jo vi{in ske raz li ke, ekso ge ne ali zuna nje silete`i jo k nji ho ve mu izrav na va nju. Za pra vil no tol ma ~e nje geo morf nih pro ce sov je tre ba poz na ti tudi kam -nin sko sesta vo, nasta nek, raz voj in pre mi ke zemelj skih pla sti ter u~in ke zuna njih pro ce sov (Vri {er 1998, 14).Geo mor fo lo{ ke meto de preu ~e va nja zah te va jo raz ~le ni tev zemelj ske ga povr{ ja na posa mez ne relief -ne obli ke. Pre cej {en prob lem lah ko pred stav lja `e ome je va nje teh oblik. Stan dard no vpra {a nje, kje sekon ~u je sle me in kje za~ ne doli na, nam nazor no ka`e, kako kljub upo {te va nju vseh pogla vit nih relief -nih zna ~il no sti med dolo ~e ni mi obli ka mi ne more mo posta vi ti natan~ nih meja (Na tek 1983, 16).Vseh relief nih oblik seve da ni tre ba varo va ti, saj bi lah ko zara di potreb dru` be po upo rab lja nju nekate -rih virov vznik ni le povsem prag ma ti~ ne te`a ve. Zago to vo pa je tre ba opre de li ti in z us trez ni mi ukre piza{ ~i ti ti naj po memb nej {e ozi ro ma naj vred nej {e dele ne`i ve nara ve. Temu v prid govo ri dejs tvo, da vpliviin pri ti ski ~lo ve ko vih dejav no sti na geo di ver zi te to in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no nara{ ~a jo. Zato se pojavljapotre ba po obse` nej {em poz na va nju vars tva ne`i ve nara ve, tako na znans tve ni kot na uprav ljav ski ravni.^e prav je celot na Doli na Tri glav skih jezer geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta, so lah ko narav na vred -no ta tudi nje ni posa mez ni deli. V njej so regi stri ra ne {te vil ne narav ne vred no te, med kate ri mi je dale~naj ve~ jam ozi ro ma bre zen. Dru ge vred no te so skrom no zasto pa ne, kar pri pi su je mo pred vsem sla be -mu poz na va nju relie fa in relief nih oblik v Do li ni.V mo no gra fi ji se ukvar ja mo z re lief ni mi obli ka mi, ki vsaj delo ma `e spa da jo med geo mor fo lo{ ko dedi{ -~i no, in tisti mi, ki ima jo poten cial, da to posta ne jo. V tre nut no veljav nih zako nih kri te ri ji za uvr{ ~a nje nisopodrob ne je opre de lje ni, zato se ve~ krat sub jek tiv no inter pre ti ra jo ali pa jih pri stoj ne usta no ve niti neupo rab lja jo. Zago var ja mo sta li{ ~e, da so za uspe {no varo va nje potreb ni celo vi ta inven ta ri za ci ja, jasensistem kri te ri jev vred no te nja in reden moni to ring.V re gi stru narav nih vred not ima pre cej relief nih oblik sta tus povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav ne vred -no te, ven dar za to zvrst podrob na meri la vred no te nja niso izde la na. Splo {na meri la vred no te nja delovnara ve, kot so izjem nost, tipi~ nost, kom plek snost, ohra nje nost, red kost, znans tve no ra zi sko val na ali pri -~e val na pomemb nost (In ven tar naj po memb nej {e … 1991), dopu{ ~a jo pre cej{ njo mero sub jek tiv no sti.Za neka te re zvr sti narav nih vred not so bila v pre te klih letih podrob na meri la vred no te nja `e opre de lje -na. Tako je bil natan~ nej {i sistem vred no te nja izob li ko van za izjem na dre ve sa (Ha bi~ 2008a; Danev insode lav ci 2008; [mid Hri bar 2008) in eko si stem ske narav ne vred no te na pri me ru gozd nih rezer va tov(Ari mas pu 2006). Vzpo stav lje na so bila tudi izho di{ ~a za nara vo vars tve no vred no te nje mean drov namajh nih vodo to kih (Straj nar 2010).Po mne nju Paniz ze (2003) je glav ni raz log za ponov no defi ni ra nje neka te rih kon cep tov geo mor fo -lo{ kih narav nih vred not, nji ho ve ga evi den ti ra nja in vred no te nja obsto je ~e meto do lo gi je, pred vsem ~eda ljeve~ je zani ma nje jav no sti za geo lo{ ko in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no, s ~i mer se pove ~u je tudi nje na poten -cial na ogro `e nost. Gre za tako ime no va ni geo tu ri zem.Po sto pek vred no te nja geo mor fo lo{ kih vse bin naj bi bil nasled nji (pri re je no po Paniz zi 2003, 23–25):• izde la va geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da,• pri pi so va nje kva li ta tiv ne vred no sti izbra nim relief nim obli kam gle de na stop njo pomemb no sti (znan -s tve na, kul tur na, social no-eko nom ska),10

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 2: Prvi zem lje vid zava ro va ne ga obmo~ ja v Do li ni Tri glav skih jezer (Haf ner 1925, 63).13

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Melik (1928) celo sedem, ki naj bi bili ostan ki nek daj enot ne ga povr{ ja. V dru gi polo vi ci 20. sto let ja sotovrst ne {tu di je zamr le. Sre di tega sto let ja sta v Do li ni razi sko va la in o njej pisa la zla sti Grim {i ~ar (1961in 1962) in Ramov{ (1974, 1985 in 2000), poz ne je tudi Buser (1986a in 1986b). V zad njem deset let juso na podro~ ju geo lo gi je naj vid nej {a dela Her le ca (2009a in 2009b; Celarc in Her lec 2007), [mu ca inRo`i ~a (2009; [muc 2004 in 2005). Med prvi mi stro kov ni mi raz pra va mi o Tri glav skih jeze rih velja ome -ni ti Gam sa (1962), v no vej {em ~asu pa Fir ba sa (2001) in Branc lja (2002) s so de lav ci.Prvi zem lje vid zava ro va ne ga obmo~ ja je bil objav ljen v Geo graf skem vest ni ku leta 1925. Nje govavtor je Bohi nec, prvi ured nik tega osred nje ga geo graf ske ga gla si la. Avtor pris pev ka Haf ner ome nja,da je »… vars tve ni park poseb no zani miv v rast lin sko geo graf skem in bota ni~ nem ozi ru …« (Haf -ner 1925, 62), med tem ko geo mor fo lo{ kim vse bi nam ne name nja poseb ne pozor no sti. »… Po pol nej {iopis bodo poda li na{i znans tve ni ki, ko bo ozem lje prei ska no in pre pri ~an sem, da bo ta nesel slo vesna{e ga vars tve ne ga par ka pre ko mej na{e dr`a ve …« (Haf ner 1925, 65). Kljub zgod njim pozi vom jeDoli na Tri glav skih jezer pre se net lji vo dol go osta la geo mor fo lo{ ko sla bo razi ska na, zato pri manj ku je podat -kov tudi o geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni in narav nih vred no tah nas ploh. @e Melik je pred ve~ kot 80 leti opo zar jal,da so potreb na siste ma ti~ na razi sko va nja, ki bodo pojas nje va la podro ben mor fo ge net ski raz voj pokra -ji ne, podrob ne je preu ~i la sle do ve plei sto cen ske pole de ni tve in raz lo `i la kra{ ke poja ve (Me lik 1928, 93).S plei sto cen sko pole de ni tvi jo v Do li ni so se delo ma ukvar ja li Gams (1962), Pavel Kuna ver (1956), JurijKuna ver (1961 in 1985) in Seli ~e va (1997).Bo lje so bili razi ska ni kra{ ki poja vi. Zani ma nje za {krap lje ozi ro ma {krap lji{ ~a sega v dru go polo -vi co 19. sto let ja, naj ver jet ne je zara di roman ti~ ne ga zani ma nja za div ji no in estet ske vred no te alp skepokra ji ne (Gi nes 2009, 15). Na splo {no lah ko trdi mo, da je zani ma nje za kra{ ke poja ve tesno pove za -no s tu riz mom, baje slov jem in estet skim do`iv lja njem nara ve (Zorn, Erhar ti~ in Komac 2009).Drob ne kra{ ke obli ke je `e leta 1867 kot prvi ome nil Favre in jih ime no val lapiés (Toth 2009a, 6).Izraz je pone kod {e ved no v rabi, tako kot nem{ ko poi me no va nje Kar ren, saj so se z mi kro kra{ ki mi poja -vi spr va naj ve~ ukvar ja li nem{ ki razi sko val ci, zla sti Sach in Eckert (Toth 2009a). Sle di la sta Cvi ji} (1893in 1924) in Bögli (1951, 1960 in 1976), ~igar mor fo lo{ ke {tu di je mikro kra{ kih oblik so med naj ve~ kratciti ra ni mi. V so dob no sti so vid nej {a dela New Direc tions in Karst (Pa ter son in Swee ting 1986), Kar renLand forms (For nos in Gines 1996) in Karst Rock Fea tu res (Gi nes in sode lav ci 2009). Ome ni ti velja {edela Jen ning sa (1985) ter For da in Wil liam sa (1992).Vi so ko gor ski kras so za~e li razi sko va ti Avstrij ci, tako da so bile na{e gore eno prvih alp skih obmo -~ij, kjer so bile opi sa ne neka te re viso ko gor ske kra{ ke obli ke, na pri mer kon te. Die ner je `e leta 1884odkril na{ viso ko gor ski svet tudi v znans tve nem smi slu. Med dru gim je zapi sal, da si pokra ji na sever -no in seve ro za hod no od Bohinj ske ga jeze ra zaslu `i ime »ka me ni to mor je« in da so {krap lja sti podi naKom ni med bolj div ji mi v Al pah (Ku na ver 1961, 96).V Slo ve ni ji je pri preu ~e va nju viso ko gor ske ga kra sa ledi no oral Pavel Kuna ver, zla sti s {tu di jo Krasv Kam ni{ kih pla ni nah (1957); pred nje go vim razi sko val nim delom v slo ven ski lite ra tu ri kras v alp skemsve tu ni bil podrob ne je obrav na van. Naj bolj obse` no in siste ma ti~ no je viso ko gor ski kras preu ~e val JurijKuna ver (1961, 1972, 1973, 1978, 1983, 1986, 1988a in 1988b). Izpo sta vi ti velja {tu di jo Viso ko gor skikras vzhod nih Julij skih in Kam ni{ kih Alp (Ku na ver 1961), s ka te ro se je prav za prav za~e lo siste ma ti~ -no razi sko va nje viso ko gor ske ga kra sa v Slo ve ni ji.Li te ra tu re o geo mor fo lo{ kem kar ti ra nju kot meto di iden ti fi ka ci je, inven ta ri za ci je in kla si fi ka ci je relief -nih oblik v po kra ji ni je veli ko, ~eprav je meto da raz me ro ma mla da. Izred na pestrost relie fa in raz li~ nipri sto pi geo mor fo lo gov k nje go ve mu preu ~e va nju sta pogla vit na raz lo ga, da so prvi geo mor fo lo{ ki zem -lje vi di za~e li nasta ja ti {ele v ~a su, ko so ime li geo lo{ ki zem lje vi di `e sto let no tra di ci jo. Prvi kom plek snigeo mor fo lo{ ki zem lje vi di so {ele iz pet de se tih letih 20. sto let ja (Na tek 1981, 102).Na jin ten ziv nej {i raz voj geo mor fo lo{ ke ga kar ti ra nja je bil v dru gi polo vi ci {est de se tih let, v se demde -se tih letih in na za~et ku osem de se tih let prej{ nje ga sto let ja, nato pa se je v dru gi polo vi ci osem de se tihSli ka 3: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid Kanin ske ga pogor ja v me ri lu 1 : 20.000 (Ku na ver 1983). P14

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2315

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~let za~e lo zani ma nje za kom plek sne geo mor fo lo{ ke zem lje vi de zmanj {e va ti. Gustavs son, Kol strup inSeij mons ber gen (2006, 90–91) vidi jo raz lo ge v za mud no sti kar ti ra nja, viso kih stro{ kih, spe cia li za ci ji geo -mor fo lo gi je v re {e va nje posa mez nih prob le mov in zmanj {a nju zani ma nja za holi sti~ ni pri stoph geo mor fo lo{ ke mu razi sko va nju. Isti avtor ji (2008) so na pri me ru [ved ske pred la ga li neka te re meto -do lo{ ke in kar to graf ske izbolj {a ve za pri ka zo va nje relief nih oblik.V Slo ve ni ji je geo mor fo lo{ ko kar ti ra nje `e deset let ja uve ljav lje na znans tve no ra zi sko val na meto da.Z njo sta se naj ve~ ukvar ja la Gams (1968, sku paj z Nat kom 1981) in Natek (1981, 1983 in 1993), delo -ma tudi Frid lo va (1995), Kume lje va (2002) in dru gi.S prob le ma ti ko geo mor fo lo{ ke ga kar ti ra nja v vi so ko gor ju so se v no vej {em ~asu ukvar ja li Veress,Toth in Szun yogh, ki so sku {a li skar ti ra ti drob ne kra{ ke obli ke v av strij skem gorov ju Totes Gebir ge(Toth 2009a), Otto in Dikau (2004) pa v [vi ci. Sau ro (1975) je za pri ka zo va nje kra{ kih oblik na la{tihupo ra bil zelo veli ki meri li 1 : 50 in 1 : 200. Toth (2009a, 6) za kar ti ra nje posa mez nih drob nih oblik predla -ga celo meri la 1 : 5 ali 1 : 10, za neko li ko ve~ je obli ke pa meri la 1 : 20, 1 : 50 in 1 : 100. Po nje go vem mne njunaj bi se le tako lah ko vero do stoj no kar ti ra le tudi naj manj {e obli ke.S kar ti ra njem in na splo {no z geo mor fo lo gi jo Julij skih Alp, kjer pre vla du je jo lede ni{ ke in kra{ ke relief -ne obli ke ter pro ce si, se je naj ve~ ukvar jal Jurij Kuna ver (1983 in 1986), zla sti na obmo~ ju Kanin skihpodov, za kate re je izde lal pre gled ni geo mor fo lo{ ki zem lje vid v me ri lu 1 : 20.000. Za pri kaz manj {ih koro -zij skih oblik je posku sno izde lal dva geo mor fo lo{ ka zem lje vi da v me ri lu 1 : 500, saj je le v njem mogo ~edokaj natan~ no pred sta vi ti tudi manj {e obli ke. Kuna ver doda ja, da se tudi tako ne da povsem vero do -stoj no pri ka za ti veli kost {kav nic, {iri no `le bi ~a stih zevi in dru gih drob nih oblik. Sim bo li za te obli ke mora jobiti torej tudi v tem meri lu ve~ ji, kot pa je nji ho va dejan ska pomanj {a na podo ba.Z geo mor fo lo{ kim kar ti ra njem in {e zla sti vred no te njem relief nih oblik so se {ele pred krat kim za~e liukvar ja ti ita li jan ski ter {vi car ski geo gra fi in geo mor fo lo gi, zla sti Paniz za (2001, 2003, sku paj z Rey nar -dom 2005) ter Rey nard s so de lav ci (2007), ki pou dar ja jo pomen kar ti ra nja in vred no te nja za raz li~ nerazi ska ve, geo tu ri sti~ ne pro duk te (pa no ji, bro {u re) in inven ta ri za ci jo dedi{ ~i ne. Med na rod na zve za geo -mor fo lo gov (IAG) je za vred no te nje, pred stav lja nje in pri ka zo va nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne izra zi la potre bepo teme lji tih razi ska vah metod kar ti ra nja »geo de di{ ~i ne«, raz vo ju spe ci fi~ nih legend ter upo ra bi novihteh nik in geo graf skih infor ma cij skih siste mov.V zad njih letih so se raz vi le {te vil ne meto de vred no te nja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne (Rey nard in sode -lav ci 2007; Pau lo Perei ra, Dia man ti no Perei ra in Cae ta no Alves 2007; Corat za in Giu sti 2005; Ser ra noin Gonzáles-True ba 2005), kate rih namen je zmanj {a ti sub jek tiv ni vpliv ter omo go ~i ti med se boj no pri -mer ja vo. Z vred no te njem geo mor fo lo{ kih narav nih vred not se ukvar ja Erhar ti~ (2007). Izpo stav lja ohlap nastro kov na meri la vred no te nja, ki te` ko zado sti jo potre bam po vred no te nju ne`i ve nara ve. Prob lem vred -no te nja je sub jek tiv nost, ki jo je ob upo {te va nju meril prak ti~ no nemo go ~e izklju ~i ti. Erhar ti~ (2010a)je pri mer jal {ti ri raz li~ ne tuje meto de vred no te nja in jih soo ~il s slo ven ski mi meri li.O teo re ti~ nih izho di{ ~ih vars tva narav ne dedi{ ~i ne in upo rab no sti geo graf skih metod pri evi den ti -ra nju in razi sko va nju narav ne dedi{ ~i ne raz glab lja Roj {ek (1991, 1994a), ki je na pri me ru [koc jan ske gajam ske ga sple ta z oko li co geo graf sko ovred no til narav no dedi{ ~i no (Roj {ek 1994b). V no vej {em ~asuje o in ter pre ta ci ji geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pisal tudi Kuna ver (2007), ki ugo tav lja, da, ~eprav je reliefv Tri glav skem narod nem par ku ena od domi nant nih prvin, ki pri vla ~i {te vil ne obi sko val ce, geo mor fo -lo{ ke narav ne vred no te v par ku niso niti ustrez no razi ska ne niti ustrez no inter pre ti ra ne.16

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 233 OME JI TEV PRED ME TA IN OBMO^ JA PREU ^E VA NJANa rav na dedi{ ~i na je del nara ve, ki ga »… dru` ba dolo ~e ne ga kra ja in ~asa spoz na za vred no to …«(In ven tar naj po memb nej {e … 1988). Ker se vred nost ne last no sti nana {a jo na raz li~ ne sesta vi ne nara -ve, so na pod la gi zna ~il no sti narav nih poja vov in oblik vred no te opre de lje ne po zvr steh (Ured bao zvr steh … 2002). Med dese ti mi zvrst mi narav nih vred not {ti ri obse ga jo ne`i vo nara vo: povr {in ska geo -mor fo lo{ ka narav na vred no ta, pod ze melj ska geo mor fo lo{ ka, geo lo{ ka in hidro lo{ ka narav na vred no ta.Gle da no {ir {e, ne`i va nara va ali geo di ver zi te ta obse ga tudi preo sta le narav ne vred no te, saj daje pod -la go za bio di ver zi te to.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je, ki zaje ma vso Slo ve ni jo in je iz{el leta 1976,je ponu dil prvi pra vi nabor vred nej {ih narav nih obmo ~ij in objek tov, ki bi lah ko bili pred met vars tva naraveali pa so v ti stem ~asu `e bili zava ro va ni z re pub li{ ki mi pred pi si. Med 1100 pred lo gi evi den ti ra nih objektovin obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne je bilo s po seb ni mi meri li (znans tve na vred nost, izjem nost ali red kost,zna ~il nost (ti pi~ nost), kul tur no-vzgoj na vred nost, eko lo{ ka vred nost, kra jin ska obli kov na vred nost, rekreacij -ska vred nost in ogro `e nost) izbra nih 367 ob jek tov in obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne (In ven tar naj po memb -nej {e … 1976). Ob tej pri lo` no sti so bili v pre gled no obli ko str nje ni tudi dose` ki na meto do lo{ kem podro~ ju(ti po lo gi ja, vred no te nje, vars tve ne sku pi ne, okvir ni vars tve ni re`i mi) (In ven tar naj po memb nej {e …).Po men siste ma vars tva narav nih vred not in namen tipo lo{ ke deli tve oblik in poja vov je v tem, danaj bi jasno odgo vo ril na vpra {a nja, kaj je narav na vred no ta, zakaj je nekaj narav na vred no ta in kakoto, kar smo spoz na li za vred no to, varo va ti (Klop ~i~ 2000). Tipo lo gi ja, zasno va na zara di pre gled no stisiste ma vars tva nara ve, je seve da podre je na ciljem ohra nja nja nara ve. Na pod la gi temelj nih in a pli ka -tiv nih (bolj ali manj nara vo slov nih) strok je bila dedi{ ~i na raz de lje na na prve temat sko zao kro `e ne sku pi ne,iz kate rih je iz{ la dana{ nja meto do lo gi ja. Sku pi ne se ~le ni jo na ve~ vrst narav nih objek tov, ki so lah kopred met vars tva nara ve.V in ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976) je bil v prvi fazi opre de lje ni sez -nam mo` nih vrst narav nih objek tov poslan stro kov nja kom dolo ~e nih znans tve nih podro ~ij, da pred la ga jokon kret ne loka li te te. Na ta na~in je nastal zame tek sez na ma, ki je vklju ~e val osem strok ozi ro ma podro~ijpo posa mez nih temat sko zao kro `e nih sku pi nah. Med nji mi je bil tudi nabor geo mo ro fo lo{ ke dedi{ ~ine.V mo no gra fi ji obrav na va mo geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no ozi ro ma povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav nevred no te. Izra za vred no ta in dedi{ ~i na upo rab lja mo ena ko vred no, saj ju tudi zako no da ja jasno ne lo~i:»…Na rav ne vred no te obse ga jo vso narav no dedi{ ~i no na obmo~ ju Repub li ke Slo ve ni je…« (Za kon o ohra -nja nju … 2004). Na nek na~in se star izraz »de di{ ~i na« zdi celo ustrez nej {i, saj bolj pou dar ja ~asov nokom po nen to, nekaj, »… kar je prev ze to iz pre te klo sti …« (Slo var slo ven ske ga … 1994), med tem ko sevred no te s~a so ma spre mi nja jo.Preu ~i li in vred no ti li smo tudi jeze ra, ki sicer spa da jo med hidro lo{ ko narav no dedi{ ~i no, ~eprav lah -ko trdi mo, da so prav tako geo mor fo lo{ ka obli ka, zato so bila zaje ta v re lief no ana li zo. Jeze ro namre~ni le voda, ampak tudi pod la ga in relief na obli ka, »ko ta nja, napol nje na z vodo« (Slo var slo ven ske ga…1994)ozi ro ma »stal na ali ob~a sna, narav na ali umet na sto je ~a voda v kot li ni, kota nji, brez nepo sred ne ga sti -ka z mor jem, s po ~a sno menja vo vod ne gmo te ali brez nje« (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005).Kot vidi mo, gre zla sti pri ne`i vih narav nih vred no tah pogo sto za pre ple ta nje zvr sti, zato v na lo gi obrav -na va mo povr {in sko ter hidro lo{ ko narav no vred no to sku paj, kot celo to, in jo ime nu je mo geo mor fo lo{ -ka dedi{ ~i na ozi ro ma vred no ta. Med geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no spa da jo tudi kra{ ke jame in brez na, ven darniso pred met preu ~e va nja, saj lah ko »… ra zi sko va nje jam ali delov jam oprav lja jo le za to uspo sob lje -ne fizi~ ne ose be …« (Za kon o vars tvu … 2004).Zelo nei zra zi ta je tudi meja med geo lo{ ko in geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no. Sodob ni videz povr{ ja je posle -di ca {te vil nih dejav ni kov, med kate ri mi so naj po memb nej {i tek ton ska zgrad ba in lito lo{ ka sesta va, raz vojrelie fa v plio ce nu in kvar tar ju ter pod neb ni vpli vi na ta raz voj v plei sto ce nu in holo ce nu. V na vi dez nepre -gled nem skal na tem sve tu »ka me ni te ga mor ja«, kakor so zgod nji avtor ji ime no va li Doli no Tri glav skihjezer, je bilo tre ba naj prej ugo to vi ti vlo go geo lo{ kih dejav ni kov ter siste ma ti~ no preu ~i ti posa mez ne reliefne17

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 4: V Do li ni Tri glav skih jezer je tudi okrog 150 kra{ kih jam in bre zen.BOJAN ERHARTI^obli ke in poja ve. Geo lo{ ki vpli vi v Do li ni Tri glav skih jezer so zelo pomemb ni za raz la go dana{ nje ga relie -fa. Zato se je (bilo) tre ba mar sik je naslo ni ti na ustrez ne podat ke ter pri tem raz me ji ti in teh ta ti pomenposa mez nih dejav ni kov. To velja tako za veli ke kot tudi drob ne relief ne obli ke. Geo lo{ ke obli ke ozi ro -ma pro ce se smo pri relief ni ana li zi in vred no te nju geo mor fo lo{ kih oblik upo {te va li le, ~e se nji hov vplivnepo sred no odra `a v re lie fu. Pre lo mi so na pri mer lah ko izjem ne ga pome na za raz voj povr{ ja, med -tem ko boga ta naha ja li{ ~a fosi lov z vi di ka relief ne ana li ze niso bis tve na, ~eprav pred stav lja jo izjem nogeo lo{ ko dedi{ ~i no.Med pogla vit ni mi geo mor fo lo{ ki mi preob li ko val ni mi dejav ni ki so dan da nes na povr{ ju naj bolj opaz -ni u~in ki pole de ni tve, holo cen ske ga zakra se va nja in pobo~ nih pro ce sov. Poleg na {iro ko zasto pa nezaob lje no sti skal ne ga povr{ ja so naj bolj pogo sta posle di ca lede ni{ ke ero zi je glad ke skal ne plo{ ~e, kiso nasta le z lu{ ~e njem apnen ~e vih skla dov. To so la{ti ali la{te (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005, 197),ki so v de lih Doli ne celo pre vla du jo~ tip povr{ ja. Raz li~ nost raz me rij med nag nje nost jo skla dov in splo -{ni mi zna ~il nost mi povr{ ja se ka`e v si ste mu la{tov, ki se med seboj raz li ku je jo po veli ko sti, nag nje no stiin dru gih last no stih (Ku na ver 1983, 6). La{ti opo zar ja jo nase tudi kot naj bolj pogo sta pod la ga drob nihkoro zij skih kra{ kih oblik. Tako je torej povr{ je Doli ne Tri glav skih jezer v zna me nju pre ple ta nja lede ni{ -kih ter kra{ kih pro ce sov, poja vov in oblik. To velja {e zla sti za mikro- in mezo re lief no raven. V isti dimen zij skiin vzro~ no-po sle di~ ni okvir spa da tudi raz po ka nost apnen ~e vih skla dov, kate re vpliv na vrsto in u~in -ko vi tost kra{ ke ga raz ~le nje va nja povr{ ja je mogo ~e zaz na ti na sko raj vsa kem kora ku.Kot ene ga pomemb nej {ih preob li ko val cev povr{ ja apne ni{ kih gor skih masi vov je mogo ~e opre de -li ti recent no koro zij sko delo va nje. Izra zi ti so tudi dru gi pro ce si, ki sode lu je jo pri preo braz bi povr{ ja, pred vsemmehan sko raz pa da nje, gra vi kla sti~ ni pro ce si (me li{ ~a), denu da cij ski pro ce si (dro bir ski toko vi, ero zij skijar ki, `le bo vi) ter denu da ci ja drob ne ga gra di va z vo da mi v kra{ ko pod zem lje (Ku na ver 1983, 255).Sli ka 5: Preu ~e va no obmo~ je. P18

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23obravnavano območjemeja Doline Triglavskih jezer0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201219

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Vi so ko gor ski (le de ni{ ki) kras ali gla cio kras je naj bo ga tej {i mi z drob ni mi kra{ ki mi obli ka mi, ~epravne manj ka niti ve~ jih kra{ kih poja vov. Naji zra zi tej {i je v pasu nad gozd no mejo, kjer ni ve~ mo~ nej {ihvpli vov prsti in rast lins tva, prav tako pa tam {e ni mo~ nej {e ga mehan ske ga pre pe re va nja. V Ju lij skihAlpah so to nad mor ske vi{i ne med 1800 in 2100 m. Tam je lede ni{ ko delo va nje zapu sti lo obi lo zgla je -nih skal nih povr {in, zla sti la{tov v vo do rav nih ali malo nag nje nih debe los kla do vi tih apnen cih, ki so naj bolj {apod la ga za nasta nek in obli ko va nje drob nih kra{ kih oblik (Ku na ver 1988a, 103).Ku na ver (1972 in 1975) v Ju lij skih Alpah raz li ku je nasled nje nav pi~ ne pod neb no-ge net ske paso veviso ko gor ske ga kra sa:• kras pod goz dom,• del no pokri ti kras, to je pre hod ni pas med goz dom in dre ve sno mejo na nad mor ski vi{i ni od 1500do 1800 m,• goli viso ko gor ski kras na nad mor ski vi{i ni od 1800 do 2300 m in• zgor nji pre hod ni pas med nad mor sko vi{i no 2300 m in sne` no mejo, kjer je mehan sko pre pe re va njemo~ nej {e od kemij ske ga.Na {te te paso ve smo delo ma upo ra bi li pri vred no te nju relie fa v Do li ni Tri glav skih jezer, ko smo relief~le ni li v eno te. Nav pi~ na paso vi tost je {e pomemb nej {a pri ome je va nju preu ~e va ne ga obmo~ ja. Ker jeobmo~ je Doli ne veli ko – povr {i na narav ne vred no te meri sko raj 20 km 2 – smo ga ome ji li tako, da smov ana li zo zaje li le zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer ozi ro ma Doli no v o` jem pome nu, ter dele Zgor -nje Kom ne. Lopu~ ni ca in svet ju` no od nje v ana li zo nista bila zaje ta. Naj ni` ji deli preu ~e va ne ga obmo~ jaso na nad mor ski vi{i ni prib li` no 1680 m, to je v oko li ci Dvoj ne ga jeze ra. Sle me zahod no od Dvoj ne gajeze ra, na nad mor ski vi{i ni okrog 1700 do 1750 m, pora{ ~a redek gozd. To je naj ve~ je obmo~ je (delno)pokri te ga kra sa, ki je bilo zaje to v ana li zo. Dru god pre vla du je goli viso ko gor ski kras v vi {i nah med 1800in 2050 m. Na zahod ni stra ni doli ne, na obmo~ ju Zgor nje Kom ne, je v ana li zo vklju ~en le svet na nadmor -ski vi{i ni ve~ kot 1850 m, kar prib li` no ustre za povr{ ju nad zgor njo dre ve sno mejo. K tak {ni odlo ~i tvinas je vodi lo zla sti prag ma ti~ no dejs tvo, da je pas ru{ ja, ki je naj bolj obse `en na nad mor ski vi{i ni od1750 do 1850 m, sko raj da nepre ho den. Tudi ni` je, v goz du, ozi ro ma na pokri tem kra su, je pred vsemmanj {e relief ne obli ke sko raj nemo go ~e pre poz na ti. Vred nost tako te` ko dostop nih oblik je obi ~aj no manj -{a kot na obmo~ ju gole ga kra sa vzdol` glav nih poti v Do li ni.Ve~ ji del povr{ ja pred stav lja goli viso ko gor ski kras, ~eprav so z geo mor fo lo{ ke ga in nara vo vars tve -ne ga vidi ka ena ko pomemb na obmo~ ja, ki niso zakra se la. To so zla sti oste nja, meli{ ~a in delo ma povr{ je,pre kri to z le de ni{ kim dro bir jem. Zgor nji pre hod ni pas je zasto pan s pla no to Hri ba ri ce. ^eprav je urav -na va okrog 300 m nad dnom Doli ne Tri glav skih jezer, je bila zaje ta v ana li zo, saj je mor fo lo{ ko ozi ro marelief no njen sestav ni del. Na pla no ti je plei sto cen ski lede nik za~e njal svo jo pot po doli ni, zato so Hri -ba ri ce prav goto vo sestav ni del Doli ne Tri glav skih jezer.20

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 234 METO DE DELAPreu ~e va nje relie fa in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne je pote ka lo v na sled njih kora kih:1. evi den ti ra nje relief nih oblik,2. ana li za relief nih oblik,3. vred no te nje relief nih oblik,4. opre de li tev geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne,5. kar to graf ski pri kaz obmo ~ij geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.Preu ~e va nje relie fa, relief nih oblik in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne v Do li ni Tri glav skih jezer smo izved litako s ka bi net nim kot teren skim delom.V ok vi ru kabi net ne ga dela smo opra vi li:• opre de li tev metod dela in obrav na va ne ga obmo~ ja,• {tu dij lite ra tu re in kar to graf ske ga gra di va,• ana li zo digi tal nih letal skih posnet kov (DOF),• obde la vo na tere nu pri dob lje nih podat kov,• vred no te nje relief nih oblik,• izde la vo kar to graf ske ga gra di va.[tu dij lite ra tu re in zem lje vi dov smo opra vi li na za~et ku preu ~e va nja, pri ~emer smo upo ra bi li tudipla nin ska zem lje vi da Pla nin ske zve ze Slo ve ni je in Sidar te v me ri lu 1 : 25.000, temelj ne topo graf ske na~rtev me ri lu 1 : 10.000 ter geo lo{ ke zem lje vi de obmo~ ja v me ri lu 1 : 100.000. Na pod la gi ana li ze zem lje vi -dov smo pred vi de li, v ka te rih delih doli ne lah ko pri ~a ku je mo dolo ~e ne tipe relie fa in relief ne obli ke.Ana li zo digi tal nih letal skih posnet kov (DOF) smo ome ji li gle de na potre be dela. Osre do to ~i li smose na pre gled ve~ jih relief nih oblik in na te` je dostop ne dele Doli ne Tri glav skih jezer. Natek meni, daje ana li za digi tal nih letal skih posnet kov naj po memb nej {i in naj pri klad nej {i na~in iden ti fi ka ci je ve~i nerelief nih oblik, saj je ugo to vil, da lah ko na ta na~in iden ti fi ci ra kar od 80 do 90 % vseh relief nih oblik,pri ka za nih na zem lje vi du v me ri lu 1 : 25.000 (Na tek 1983, 169). Pri ugo tav lja nju in pri ka zo va nju relief -nih oblik v ve~ jem meri lu je dele` mno go manj {i, pred vsem na ra~un drob nih kra{ kih oblik. V na {empri me ru se digi tal ni orto fo to posnet ki pri ugo tav lja nju drob nih relief nih oblik niso izka za li za pri mer ne.Tudi pri preu ~e va nju sred nje veli kih in veli kih oblik so bili le delo ma upo rab ni. V spod njem delu Doli neTri glav skih jezer je dodat na te`a va gosto rast li nje, ki se je poka za lo kot ovi ra pri pre poz na va nju ve~i -ne relief nih oblik, razen ve~ jih, kak {ni so na pri mer kra{ ki jar ki. Dobro so se letal ski posnet ki obne slipri pre poz na va nju in loci ra nju sred nje veli kih in ve~ jih oblik nad gozd no mejo, zla sti pri dolo ~a nju obse -ga lede ni{ ke aku mu la ci je in ome je va nju la{tov.Sle di lo je teren sko delo, s ka te rim smo sku {a li iden ti fi ci ra ti ~im ve~ relief nih oblik vseh veli ko sti injim dolo ~i ti na~in nastan ka. Veli ko oblik smo foto gra fi ra li ter jim dolo ~i li lego (koor di na te). Pri delu smoupo rab lja li GPS napra vo Gar min Colo ra do 300. Glav ne podat ke o ob li kah smo sku paj z atri bu ti spro tivna {a li na temelj ne topo graf ske na~r te ter natis nje ne digi tal ne letal ske posnet ke. V po mo~ nam je biltudi dlan~ nik Trimb le Juno s pro gra mom Arc PAD 8.0.Te ren sko preu ~e va nje smo za~e li leta 2008 s splo {nim pre gle dom Doli ne Tri glav skih jezer. Ker veli -kost doli ne in nje na pora{ ~e nost ne dopu{ ~a ta podrob nej {e ga teren ske ga preu ~e va nja, smo se ome ji lina Doli no Tri glav skih jezer v o` jem pome nu in na obmo~ je la{tov okrog Veli kih vrat, ki so `e del Zgor -nje Kom ne. Glav no teren sko delo je bilo oprav lje no juli ja in avgu sta 2009, dodat no juni ja in avgu sta 2010.Ob de la va na tere nu pri dob lje nih podat kov je vklju ~e va la kar to graf sko ana li zo podat kov, zbra nih s kar -ti ra njem in meri tva mi na tere nu. Geo mor fo lo{ ka ana li za mora ved no izha ja ti iz kon kret ne ga relie fa inne iz hipo tez. S tega zor ne ga kota je izjem no pomemb na meto da geo mor fo lo{ ke ga kar ti ra nja, ki odrazi sko val ca zah te va povsem kon kret ne inter pre ta ci je vsa ke relief ne obli ke, tudi nepo pol no raz vi te alile del no ohra nje ne; nari sa ti jih mora na papir (Na tek 1993, 10).Na pod la gi teren skih ugo to vi tev smo izde la li osnu tek geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da Doli ne Tri glav -skih jezer. Upo rab ljen je bil pro gram Arc GIS 9.3. Sle di ti smo sku {a li genet skim tipom povr{ ja, ven dar21

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~smo nale te li na nere{ ljiv prob lem pri ka zo va nja dolo ~e nih objek tov ozi ro ma povr{ ja, saj je bilo v mno -gih pri me rih nemo go ~e dolo ~i ti pre vla du jo~ pro ces nastan ka. La{ti, na pri mer, so genet sko tako struk tur nirelief, kot lede ni{ ko in kra{ ko povr{ je. [e ve~ ji prob lem je izred no velik raz pon veli ko sti relief nih oblik.Neka te re drob ne kra{ ke obli ke meri jo le nekaj cen ti me trov, med tem ko je moren ski nasip dolg ve~ stometrov. Nena zad nje je relief na obli ka – lede ni{ ka doli na – tudi celot na Doli na Tri glav skih jezer. ^epravje pri vsa kem geo mor fo lo{ kem kar ti ra nju potreb na dolo ~e na stop nja pos plo {e va nja, je pri kar ti ra nju viso -ko gor ske ga kra sa v raz me ro ma majh nih meri lih tre ba izpu sti ti celo vrsto zna ~il nih oblik. Tako na pri merv me ri lu 1 : 5000 ni mogo ~e v so raz mer ni veli ko sti nepo sred no pri ka za ti nobe ne obli ke s pre me rom,manj {im od 10 m. Te`a ve se poja vi jo `e pri pri ka zo va nju kot li ~ev, kaj {ele {kra pelj in veli ko manj {ih oblik.Zato smo opu sti li izde la vo podrob ne ga geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da v me ri lu 1 : 5000 ali 1 : 10.000 inse osre do to ~i li na pri ka zo va nje ter vred no te nje bolj ali manj eno vi tih »geo mor fo lo{ kih enot«, na pri mergre be nov, la{tov, moren.Toth (2009a, 6) sicer za kar ti ra nje posa mez nih drob nih oblik pred la ga celo meri la 1 : 5 ali 1 : 10, zaneko li ko ve~ je obli ke pa meri la 1 : 20, 1 : 50 in 1 : 100. Po nje go vem mne nju naj bi se le tako lah ko vero -do stoj no kar ti ra le tudi naj manj {e obli ke. Za razi sko va nje gene ze mikro kra{ kih oblik se zdi upo ra ba izjem noveli ke ga meri la smi sel na, z vi di ka vars tva nara ve pa ne. Meni mo namre~, da zla sti na viso ko gor skemkra su, ki pre vla du je v Do li ni Tri glav skih jezer, za ohra nja nje nara ve ni bis tve na posa mez na obli ka, ampakje odlo ~i len sku pek relief nih oblik, tako ime no va ni geo mor fo lo{ ki kom pleks (Ku na ver 1986) ali zao kro -`e ne geo mor fo lo{ ke eno te. Tudi po mne nju Straj nar je ve (2010) vsa ke majh ne geo mor fo lo{ ke obli ke nemore mo opre de li ti za narav no vred no to, ker bi jih bilo pre ve~. S tem se stri nja Sko ber ne (2010), za kate -re ga je pomemb na vsa nara va. Ker pa vse ga ne more mo varo va ti, izbe re mo naj vred nej {e (Sko ber ne 1988).^e prav smo zara di zgo raj naved nih argu men tov izde la vo podrob ne ga geo mor fo lo{ ke ga zem lje vidaopu sti li, smo meto do kar ti ra nja ven dar le upo ra bi li, saj gre za celo vi to »… te ren sko in kabi net no meto -do iden ti fi ka ci je relief nih oblik, nji ho vih zna ~il no sti in pro stor ske raz po re di tve, sta ro sti in na~i na nastan ka…«(Mrak 2003, 8). Splo {ni geo mor fo lo{ ki zem lje vid je znans tve na inter pre ta ci ja relief nih oblik (Na tek 1983, 4).Na enem samem zem lje vi du ni mogo ~e pri ka za ti niti vseh relief nih oblik niti ena ko vred no vseh nji -ho vih zna ~il no sti, zato je vse lej potre ben dolo ~en kom pro mis (De mek 1972). Od last ne pre so je, pred vsempa od name na upo ra be geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da, je odvi sno, kate rim vidi kom bo na zem lje vi dunamenje na ve~ ja pozor nost, ozi ro ma, kate ri vse bin ski vidi ki bodo zapo stav lje ni. Pri sno va nju geo mor -fo lo{ ke vse bi ne lah ko izbi ra mo med raz li~ ni mi vse bin ski pou dar ki (Fridl 1995, 6–7; Natek 1983, 43–48;Demek 1972; Gams 1968, 69):• Mor fo gra fi ja zaje ma natan ~en pri kaz loka ci je geo mor fo lo{ kih oblik, oris nji ho vih temelj nih zna ~il no -sti in nji ho vo pro stor sko pre ple ta nje, ne upo {te va pa na~i na nastan ka oblik.• Mor fo me tri ja pou dar ja pri ka zo va nje {te vil~ nih vred no sti relief nih zna ~il no sti.• Mor fo ge ne za raz vr{ ~a relief ne obli ke gle de na nji ho ve zna ~il no sti v tako ime no va ne genet ske sku -pi ne. Naj po memb nej {o vlo go pri tem ima jo pre vla du jo ~i geo morf ni pro ce si, ki so obli ki dali osnov nopodo bo. ^eprav pri nasta ja nju ve~i ne relief nih oblik sode lu je ve~ endo ge nih in ekso ge nih pro ce sov,je z mor fo ge net sko ana li zo mogo ~e ugo to vi ti, kate ri pro ces (ali nji ho va kom bi na ci ja) je bil pre vla dujo~.• Mor fo struk tu ra obrav na va vpliv geo lo{ ke sesta ve na izob li ko va nost relie fa. Mor fo struk tur ni podat ki,kot so lito lo{ ka, tek ton ska in stra ti graf ska zgrad ba preu ~e va ne ga obmo~ ja, obi ~aj no pojas nju je jo izob -li ko va nost relief nih oblik in so pod la ga mor fo ge ne zi.• Mor fo di na mi ka naka zu je vlo go recent nih geo morf nih pro ce sov, ki preob li ku je jo relief v se da njo sti inso odraz sodob nih pod neb nih, vod nih, pedo lo{ kih in tudi dru` be no geo graf skih raz mer.• Mor fo kro no lo gi ja opre de lju je relief ne obli ke gle de na ~as nji ho ve ga nastan ka. Ker se je veli ko reliefnihoblik raz vi ja lo sko zi dalj {a ~asov na obdob ja in je nji ho vo sta rost te` ko ugo to vi ti, so na geo mor fo lo{ -kih zem lje vi dih mor fo kro no lo{ ke vse bi ne raz me ro ma red ko pri ka za ne.Na tek (1983) meni, da je naj po memb nej {a nalo ga splo {ne ga geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da inven -ta ri za ci ja in kla si fi ka ci ja relief nih oblik, zato smo veli ko pozor no sti name ni li mor fo graf ski in mor fo ge net skirelief ni ana li zi. Z vi di ka geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne in nje ne ga vred no te nja je naj po memb nej {i nasta nek22

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 6: Neka te re reliefne obli ke so veli ke ve~ kilo me trov …BOJAN ERHARTI^Sli ka 7: … dru ge pa le nekaj cen ti me trov.23

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~relief nih oblik, zato na{ zem lje vid geo mor fo lo{ kih enot teme lji zla sti na mor fo ge ne zi ter z njo tesno pove -za ni ma mor fo di na mi ko in mor fo kro no lo gi jo.Kar ti ra nju je sle di lo vred no te nje relief nih oblik po bolj ali manj zao kro `e nih geo mor fo lo{ kih eno tah.Nava ja mo kon cept vred no te nja geo mor fo lo{ kih in neka te rih dru gih narav nih vred not, kot ga dolo ~a taZakon o ohra nja nju nara ve (2004) ter Ured ba o zvr steh narav nih vred not (2002). Meri la za dolo ~i tevgeo mor fo lo{ kih vred not v za ko no daj nih aktih niso natan~ no dolo ~e na, niti niso v ce lo ti sklad na medseboj. V tre nut no veljav nih zako nih niso meri la nik jer podrob ne je opre de lje na, zato so ve~ krat pod vr -`e na sub jek tiv nim raz la gam in inter pre ta ci jam ali pa jih za to pri stoj ne nara vo vars tve ne usta no ve splohne upo rab lja jo.Po Ured bi o zvr steh narav nih vred not (2002) so povr {in ske geo mor fo lo{ ke narav ne vred no te delinara ve, ki so z vi di ka zemelj ske ga povr{ ja izjem ni, tipi~ ni, kom plek sno pove za ni, ohra nje ni, red ki ozi -ro ma znans tve no ra zi sko val no ali pri ~e val no pomemb ni.Manj ka jo usta lje na meri la, s ka te ri mi bi lah ko koli kor mogo ~e objek tiv no ovred no ti li tako posa mez -ne narav ne zna me ni to sti kot tudi prvo bit no in kul tur no pokra ji no. Valo ri za ci jo narav nih zna me ni to sti indelov pokra ji ne je mogo ~e izve sti {ele na pod la gi izde la nih in enot nih meril (Pe ter lin in Sedej 1965).Zave da mo se, da je siste ma ti zi ra nje tako {iro ke ga poj ma, kot je geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na, zelo te`av -no in v mno gih pogle dih sub jek tiv no. Ker zla sti geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na izka zu je naj ve~ jo pestrost oblik,so potreb na podrob nej {a meri la vred no te nja. Zasno va na mora jo biti spe ci fi~ no, upo {te va je svoj ske pote -ze posa mez ne zvr sti. ^e so pri dre ve sni dedi{ ~i ni klju~ na meri la dimen zi je objek ta ([mid Hri bar 2008),so pri geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni to lah ko mor fo lo gi ja (ob li ko va nost), sli ko vi tost ali red kost pojav lja nja. ^epravje podro~ je te` ko izmer lji vo in pri mer lji vo, je za vars tvo nara ve pomemb no, saj se lah ko le tako izvi jeiz ozkih okvi rov lju bi teljs tva in (iz bru hov) ~ustev.Pred lo gov, kako pri pi sa ti vred nost raz li~ nim prvi nam geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, je veli ko. Meto de,ki jih je upo ra bil in pri mer jal Erhar ti~ (2010a), teme lji jo na raz li~ nih meri lih. Vsem so skup ne red kost,tipi~ nost in celo vi tost ozi ro ma ohra nje nost poja va. Osta la meri la, na pri mer eko lo{ ka, znans tve na, izo -bra `e val na, kul tur na vred nost, se raz li ku je jo od meto de do meto de in so odvi sna od name na ozi ro macilja razi ska ve (Rey nard in sode lav ci 2007). Spr va so meto de za vred no te nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i -ne teme lji le zla sti na znans tve nih kri te ri jih (Ri vas in sode lav ci 1997; Brusc hi in Cen dre ro 2005; Corat zain Giu sti 2005; Ser ra no in Gonzáles-True ba 2005), saj so bile zgolj pod po ra inven ta ri za ci ji dedi{ ~i nein pre so ji vpli vov na oko lje (Rey nard in sode lav ci 2007). Z no vi mi pri sto pi v zna no sti, zave da njem pomenane`i ve nara ve, oza ve{ ~a njem pre bi vals tva in pre vred no te njem turiz ma, se je pove ~a lo tudi pov pra {e -va nje po tako ime no va nem geo tu riz mu (Zorn, Erhar ti~ in Komac 2009), turiz mu, ki teme lji na geo lo{ kiin geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni ozi ro ma na nje nem obi sko va nju, spoz na va nju in razu me va nju. Zato natan~ -na ana li za geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne zah te va celo sten pri stop, v ka te re ga mora jo biti poleg nara vo slov nihvklju ~e ni tudi dru` be ni in uprav ljav ski vidi ki.Er har ti~ (2010a) ugo tav lja, da je izbor meto de vred no te nja odvi sen od ciljev razi ska ve. Prav takoje od njih odvi sna more bit na obte `i tev posa mez nih meril vred no te nja. ^eprav je za vars tvo nara ve trebave~ jo te`o pri pi sa ti znans tve nim in uprav ljav skim vidi kom, se pri obte `e va nju sre ~a mo tudi s sub jek -tiv ni mi odlo ~i tva mi posa mez ni ka, stro kov nja ka, ki posa mez na meri la vred no te nja obte `i gle de na last nodoje ma nje tema ti ke. Za celo vi to obrav na vo je nuj no doda ti {e dru` be no kom po nen to ozi ro ma kul turnovred nost. Izku{ nje ka`e jo, da so objek ti geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pogo sto brez poseb ne kul tur ne vred -no sti ali pa je le-ta majh na, zato je tre ba to meri lo vred no te nja obrav na va ti dru ga ~e in ga obte `i ti, ~eje kul tur na kom po nen ta poja va pomemb na za razi ska vo. Dober pri mer je vred no te nje za ugo tav lja njeturi sti~ ne ga poten cia la, med tem ko na dru gi stra ni meni mo, da kul tur na vred nost pri nara vo vars tve nemvred no te nju relief nih oblik ozi ro ma geo mor fo lo{ kih enot nepo se lje ne ga viso ko gor ske ga sve ta ni bis -tve na. Stri nja mo se s tr di tvi jo Nat ka (2011), da je kul tur na vred nost poja vov odvi sna od bli `i ne pose li tvein infra struk tu re ter vid no sti poja va.Sli ka 8: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid dela Kanin ske ga pogor ja v me ri lu 1 : 500 (Ku na ver 1983). P24

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2325

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Na ve de na meri la je pogo sto te` ko kvan ti fi ci ra ti, saj ima mo oprav ka tudi z no tra nji mi (in trin zi~ ni mi),neo tip lji vi mi, duhov ni mi in dru gi mi vred no ta mi (Er har ti~ 2007), ki ne teme lji jo le na stro kov nem poz na -va nju in iz tega izha ja jo ~i pre so ji stro kov nja ka. Na~e lo ma velja, da je objekt toli ko bolj pomem ben, koli korve~ to~k dose `e gle de na postav lje na meri la.Za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri glav skih jezer smo izbra li {vi car sko meto do (Rey nard insode lav ci 2007), ki je med vse mi naj pre pro stej {a, saj je name nje na tako {tu den tom in razi sko val cemkot nara vo vars tve ni stro ki. Nje na pred nost so poe no stav lje na meri la vred no te nja, ki ne zah te va jo spe -ci fi~ nih podat kov o po sa mez nih obli kah, kot je to pri por tu gal ski meto di in meto di mer je nja turi sti~ ne gapoten cia la.[vi car ska meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na meri la vred no te nja in jih kom bi ni ra z do -dat ni mi meri li. Znans tve na meri la vred no te nja teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti inpaleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2). Zad nje meri lo je doda no, da se pou da ri nave za nost poja vaali obli ke na Zem ljo in pod neb je v pre te klih obdob jih.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostpoja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril ta del vred no te nja teme lji na poe -no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no,`ivo nara vo in dru` bo. V eko lo{ ko vred nost so vklju ~e na tudi obsto je ~a varo va na in zava ro va na obmo~ -ja. Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra ji ne,pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo. Kulturnameri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in »geoz go do vin -ska« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko nom sko meri loso v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek ta dedi{ ~i ne. Kerpred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom ska vred nost posa mez nih relief nih enot v Do li ni Tri glav skihjezer izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, ki je lah ko pomem -ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob nem. Skup na vred nost,ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e no ji sle di izo bra `e valnavred nost, ki je prav tako poda na opi sno, saj ima lah ko objekt veli ko izo bra `e valno vred nost ne gle de nato, ali je dobro viden ali pa so ga geo morf ni pro ce si `e spre me ni li ozi ro ma odstranili.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di ka mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti (Sko ber ne 2010). Med ana li zi ra ni mi meto da mi pred vi de -va izra ~un skup ne vred no sti poja va le por tu gal ska meto da. [vi car ska meril vred no te nja ne me{a medseboj, saj je tako zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e -va nja meril {vi car ska meto da ne pred vi de va niti obte `e va nja posa mez nih meril s pon der ji.Vi so ko gor ski lede ni{ ko-kra{ ki relief, ki pre vla du je v Do li ni Tri glav skih jezer, z za sto pa nost jo drob -nih kra{ kih pa tudi lede ni{ kih in peri gla cial nih oblik, sku paj z ve li ki mi mezo- in makro re lief ni mi obli ka mipred stav lja pre cej{ njo te`a vo, ~e ga `eli mo ustrez no kar to graf sko pri ka za ti (Ku na ver 1986). Pri tem sezastav lja ta vpra {a nji, kaj je za geo mor fo lo{ ko podo bo neke ga obmo~ ja pomemb no in kate re obli ke sopomemb ne za vars tvo nara ve. Izku{ nje ka`e jo, da so bolj kot posa mez ne obli ke pomemb na obmo~ ja,kjer naj de mo izjem ne, tipi~ ne, red ke ali kom plek sne relief ne obli ke in ima jo te velik eko lo{ ki ali kul tur -ni pomen. Zato in zara di nere{ lji ve zaga te, kako kar to graf sko pri ka za ti vse obli ke raz li~ nih veli ko sti, smose odlo ~i li za vred no te nje po pro stor skih eno tah. Kuna ver (1986) jih ime nu je geo mor fo lo{ ki pojav ni kom -plek si. Preu ~e va no obmo~ je smo gle de na mor fo ge net ske pokra jin sko-re lief ne dejav ni ke raz de li li na17 enot. Ene od njih, to je Kosma te la{te, nismo podrob ne je pre gle da li, saj je nedo stop na. Kljub temuje zaje to v ana li zo, saj `e ima sta tus narav ne vred no te. Ni dvo ma, da bi bilo lah ko {te vi lo enot {e ve~je,~e bi `ele li tipe povr{ ja pri ka za ti v ve~ jem meri lu. Nastal je izra zi to sin te ti~ ni zem lje vid, ki pri ka zu je geo -mor fo lo{ ke pokra jin ske (po kra jin skoe ko lo{ ke) eno te.Za vsa ko eno to smo pri pra vi li »vi zit ko ovred no te nih enot« (eva lua tion card; Rey nard in sode lav -ci 2007), raz de lje no na {est pode not. Dejan sko (nu me ri~ no) vred no te nje je v tret jem in ~etr tem delu26

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 9: Kosma ta la{ta je zara di goste vege ta ci je sko raj da nedo stop na.vizit ke. Vsa ke mu meri lu vred no te nja smo nato pri pi sa li vred nost med 0 (brez vred no sti) in 1 (zelo visokavred nost).Vi zit ka ovred no te nih enot vse bu je nasled nje zvr sti podat kov:1. splo {ni podat ki: ime eno te, loka ci ja, povr {i na,2. opis relief nih oblik: domi nant na obli ka, dru ge obli ke,3. znans tve na vred nost: red kost, tipi~ nost, celo vi tost, paleo geo graf ska vred nost,4. dodat na vred nost: eko lo{ ka, estet ska, kul tur na in gos po dar ska vred nost, dostop nost,5. sin te za: skup na vred nost, izo bra `e val na vred nost, ogro `e nost, uprav ljav ski ukre pi,6. nara vo vars tve ni ukre pi: pred log za uvr sti tev med narav no vred no to ali zava ro va no obmo~ je.Z vred no te njem relief nih oblik ozi ro ma relief nih enot v Do li ni Tri glav skih jezer smo opre de li li geomor -fo lo{ ko naj vred nej {e dele nara ve ozi ro ma geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no. Vred no te nje je pri ka za no tabe la ri~ no,gra fi~ no in kar to graf sko, sled nje kot zem lje vid geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.27

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~5 GEO DI VER ZI TE TA IN GEO MOR FO LO[ KA DEDI[ ^I NA5.1 GEO DI VER ZI TE TAPo mne nju Sack sa (2002) v sve tu glo ba li za ci je ni dovolj zgolj strp nost do raz lik, ampak bi mora liraz li~ nost spo {to va ti, pa naj gre za ver sko, kul tur no ali narav no. V zad njih dveh deset let jih je bila te`njapo opi so va nju in vred no te nju pestro sti naj mo~ nej {a na podro~ ju bio lo gi je, kjer je nara{ ~a la zaskrb lje -nost zara di izu mi ra nja vrst in izgu be nji ho vih habi ta tov, kar je pri ved lo do neka te rih med na rod nihspo ra zu mov. Od kon fe ren ce v Rio de Janei ru in nastan ka Kon ven ci je o bio lo{ ki raz no vrst no sti leta 1992je bilo ohra nja nju bio di ver zi te te name nje ne pre cej pozor no sti na vseh rav neh ~lo ve{ ke dru` be (Er har -ti~ 2007).^e prav se varo va nje geo lo{ ke in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pone kod izva ja `e ve~ kot sto let je, sodanes {te vil ne nara vo vars tve ne orga ni za ci je {e ved no usmer je ne pred vsem v vars tvo `ival skih in rast -lin skih vrst ter nji ho vih habi ta tov. Izraz »vars tvo nara ve« se pogo sto upo rab lja kot sopo men ka za vars tvo`iva li in rast lin. Ready je tovrst no doga ja nje pov zel s tr di tvi jo: »… Di ver zi te ta v na ra vi je pogo sto vze takot diver zi te ta `ive nara ve …« (Hri bar 2009). Pri stoj ne slu` be pou dar ja jo potre bo po varo va nju bio di -ver zi te te, ob tem pa zapo stav lja jo relief in mati~ no pod la go, torej geo lo{ ke, geo mor fo lo{ ke in hidro lo{ kepoja ve, ki so temelj `iv lje nja na Zem lji (Er har ti~ 2007).V vars tvo nara ve vpe ti geo lo gi in geo mor fo lo gi so v de vet de se tih letih prej{ nje ga sto let ja za opi so -va nje pestro sti ne`i ve nara ve za~e li upo rab lja ti izraz geo di ver zi te ta. Kdo ga je upo ra bil prvi, ni zna no.Zelo ver jet no je, da ga je ve~ znans tve ni kov sko va lo neod vi sno, kot nekak {no dvoj ni co izra za »bio di -ver zi te ta«. Prvi pri me ri nje go ve rabe so bili zabe le `e ni na Tasma ni ji v Av stra li ji. Dan da nes je izraz napodro~ ju ohra nja nja nara ve na Tasma ni ji dobro uve ljav ljen (Gray 2004). Poro ~i lo Avstral ske komi si jeza dedi{ ~i no (Au stra lian Heri ta ge Com mis sion) iz leta 2002 geo di ver zi te to defi ni ra kot »… na rav ni raz -pon (pe strost) geo lo{ kih (kam ni ne, mine ra li, fosi li), geo mor fo lo{ kih (re lief ne obli ke, pro ce si) in pedo lo{ kihzna ~il no sti. Geo di ver zi te ta zaje ma nji ho vo zbi ra nje, (so)od vi snost, last ni{ tvo, inter pre ta ci jo in siste ma -ti za ci jo …« (med mre` je 1).Po dob na je defi ni ci ja angle{ kih stro kov nja kov, le da vklju ~u je tudi lju di in kul tu ro: »… Je pove za vamed ljud mi, pokra ji no in kul tu ro; je raz no li kost geo lo{ kih in geo mor fo lo{ kih oko lij, poja vov in pro ce sov,ki so obli ko va li (neko) pokra ji no, relief, kam ni ne, ska le, mine ra le, fosi le in prst, ki pred stav lja jo okvir za`iv lje nje na Zem lji …« (Gray 2004, 7). Pre pro stej {a defi ni ci ja bi se lah ko gla si la: »Geo di ver zi te ta je pestrostin kom plek sna pove za nost geo lo{ kih ter geo mor fo lo{ kih poja vov in pro ce sov ter prsti na dolo ~e nemobmo~ ju …« (Er har ti~ 2007, 60). [e eno stav ne je jo lah ko opre de li mo kot pestrost ne`i ve nara ve.biodiverzitetageodiverzitetagenskaprstihidrološkavrstna ekosistemska geološka geomorfološkaSli ka 10: Rav ni bio di ver zi te te in geo di ver zi te te.28

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ne `i vi deli nara ve ima jo znat no vred nost v ve~ pogle dih, pri ~emer je geo di ver zi te ta na mot nje vsajtako ob~ut lji va kot bio di ver zi te ta. [e ve~, »… bio di ver zi te ta je odvi sna od geo di ver zi te te …« (Shar -ples 2002, 1), tako da uspe {no ohra nja nje nara ve zah te va zdru `i tev vars tva `ive in ne`i ve nara ve.Stan ley (2000 in 2002, citi ra no po Gra yu 2004) gre celo tako dale~, da trdi, da je bio di ver zi te ta delgeo di ver zi te te. V Ve li ki Bri ta ni ji name sto izra za geo di ver zi te ta upo rab lja jo izraz geo con ser va tion(šohra nja nje zemelj ske dedi{ ~i ne’), ki pa je manj natan ~en in prak ti ~en, saj ga je mo` no razu me ti {ir -{e, kot da vklju ~u je tudi bio lo{ ke sesta vi ne Zem lje.V skan di nav skih de`e lah so izraz geo di ver zi te ta spre je li v po li ti ko ohra nja nja nara ve `e leta 1996.Opre de lju je jo ga kot »… kom plek sne obli ke trd ne pod la ge, nekom pakt ne ga povr{ ja, zemelj skih oblikin pro ce sov, ki sestav lja jo zemelj sko povr{ je … Geo di ver zi te ta je lah ko poj mo va na kot diver zi te ta geo -lo{ kih in geo mor fo lo{ kih poja vov na dolo ~e nem obmo~ ju …« (Gray 2004).Kljub mno gim posku som je izraz geo di ver zi te ta v {te vil nih dr`a vah, tudi Slo ve ni ji, {e neu ve ljav ljen,tako v izo bra `e va nju, med splo {no jav nost jo kot tudi na uprav ljav ski rav ni. »Pre vla do« bio di ver zi te tegle de na geo di ver zi te to lah ko pona zo ri mo tudi s po mo~ jo splet ne ga brskal ni ka. ^e v Goo gle vtip ka mobese do »bio di ver sity«, dobi mo kar 33 mi li jo nov zadet kov, med tem ko se za bese do »geo di ver sity« izpi -{e le okrog 38.800 za det kov (med mre` je 2, sta nje 22. 11. 2010).Stop nja geo di ver zi te te je odvi sna od vrste, {te vil~ no sti in inten ziv no sti pro ce sov v no tra njo sti Zem -lje (Jer {ek in Vidrih 2009) ter zuna njih, ekso ge nih sil: jako sti Son ca, te` no sti in vode.Slo ve ni ja ima viso ko stop njo geo di ver zi te te, saj je na majh nem obmo~ ju zbra nih izjem no veli ko {te -vi lo geo lo{ kih in geo mor fo lo{ kih poja vov. Glav ni dejav nik pestro sti je lega na sti ku veli kih evrop skihmakro re gij: Alp, Dinar ske ga gors tva, Panon ske ni`i ne in Sre do zem lja. Na povr{ ju so zelo raz no li ke kam -ni ne. Sedi ment ne kam ni ne so iz raz li~ nih geo lo{ kih obdo bij in zato izjem no pestre, zato so raz no vrst netudi prsti (Jer {ek in Vidrih 2009). Zelo raz li~ ne in pestre so tudi pod neb ne raz me re, pogo je ne zla sti z odda -lje nost jo od mor ja, nad mor sko vi{i no in eks po zi ci jo. Vsi na{te ti dejav ni ki se odra `a jo v ve li ki geo di ver zi te tiobmo~ ja.Za ra di veli ke ga dele `a kar bo nat nih kam nin je geo di ver zi te ta v Slo ve ni ji mor da naj bo ga tej {a pravpri kra{ kih obli kah. Kra{ ki poja vi na slo ven skem Kra su so tako izra zi ti in zna ~il ni, da se je za tovrst naozem lja izraz kras uve lja vil tudi v med na rod ni stro kov ni ter mi no lo gi ji (Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja 1973).Geo di ver zi te ta kra{ kih oblik, tako na pri mor skem kra su, kot na kra su v vi so ko gor ju, je izjem na (Jer {ekin Vidrih 2009). »… Vred no te nje geo di ver zi te te ima izje men pomen za dr`a vo, ki naj bi usmer ja la traj -nost ni raz voj ozi ro ma pose ge v pro stor …« (Jer {ek in Vidrih 2009, 365). Pomemb na je tudi za zna nost,saj je u~il ni ca v na ra vi, ne sme mo pa spre gle da ti niti nje ne ga kul tur ne ga in eko lo{ ke ga pome na.Vse geo di ver zi te te seve da ni tre ba varo va ti, saj bi to zara di potreb dru` be po upo rab lja nju neka te -rih virov lah ko pov zro ~a lo pre cej{ nje prob le me. Zato pa je tre ba izpo sta vi ti, vred no ti ti ter (s prav ni miukre pi) zava ro va ti naj po memb nej {e ozi ro ma naj vred nej {e dele ne`i ve nara ve.Raz lo gov, zakaj vred no ti ti geo di ver zi te to, je veli ko; pov ze ma jih Gut hrie (2010):• ker nas oskr bu je s proi zvo di in sto ri tva mi;• ker mora jo vla de odlo ~i tve (zla sti za pose ge v pro stor) spre je ma ti sklad no s traj nost nim uprav lja njemgeo di ver zi te te;• ker daje lju dem zado voljs tvo, pri na {a bla gi njo;• ker nje no razi sko va nje pris pe va k na pred ku zna no sti in gos po dars tva;• ker je pomemb na za uspo sab lja nje nara vo slov cev (geo gra fov, geo mor fo lo gov, geo lo gov);• ker je nena do mest ljiv u~ni pri po mo ~ek pri izo bra `e va nju (u~il ni ca v na ra vi);• ker kot dedi{ ~i na nima le estet ske, kul tur ne, zgo do vin ske vred no sti za ~lo ve ka, ampak za vsa `iva bitja.5.2 VARS TVO NARA VEIde je o va ro va nju nara ve so se poja vi le, ko so se za~e li kaza ti prvi resni nega tiv ni u~in ki ~lo ve ko -ve ga delo va nja, pove za ni s hi trim gos po dar skim raz vo jem v dobi indu stria li za ci je. Prve vars tve ne kora ke29

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~so pre ho di li napred ni posa mez ni ki, ki so z opi so va njem narav nih lepot, opo zar ja njem na nji ho vo ogro -`e nost in jav ni mi pobu da mi za nji ho vo varo va nje posku {a li obva ro va ti posa mez ne, pose bej pri vla~ nedele nara ve (Ber ginc 2006).V do brih sto letih se je prvot no nepo ve za na, na raz gle da ne posa mez ni ke veza na ide ja za~e la {iri tiin pove zo va ti, naj prej na rav ni posa mez nih dr`av, poz ne je tudi na glo bal ni rav ni. Zna ~il no in po svo jepara dok sal no je dejs tvo, da je nara vo vars tvo svo je za~et ke in poz ne je naj ve~ je vpli ve ime lo prav tam,kjer je bila nara va zara di gos po dar ske ga raz vo ja naj bolj pri za de ta. Gos po dar ska raz vi tost dru` be in raz -vi tost nara vo vars tve ne ide je sta se poka za li kot pre mo soraz mer no pove za ni (Ber ginc 2006): ve~ ja kotje degra da ci ja oko lja, odziv nej {a je jav na zavest.5.2.1 ZAKO NO DAJ NI OKVIR VARS TVA NARA VEMed na rod na pri za de va nja za ohra nja nje nara ve so se str ni la leta 1992 s pod pi som Kon ven ci je o bio -lo{ ki raz no vrst no sti. Ber ginc (2006, 8) nava ja, da je kon ven ci ja na glo bal ni rav ni »… pri ne sla takopomemb ne obvez no sti, da je s tem dozo rel ~as za kasnej {o pre no vi tev in u~vr sti tev ide je in ciljev var -s tva nara ve …«.V ~as po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je so bila vklju ~e na tudi slo ven ska pri za de va nja za pre no vo vars tvanara ve in vzpo sta vi tev nove ga siste ma, tako na vse bin skem kot orga ni za cij skem podro~ ju. Kot rezul -tat teh pri za de vanj je nastal Zakon o ohra nja nju nara ve, ki je bil spre jet leta 1999 in obse` ne je dopol njenleta 2004.Pr vot ni Zakon o vars tvu nara ve (1970) je ure jal vars tvo nara ve kot celo te z na me nom zago tav lja -nja ustrez nih narav nih raz mer za `iv lje nje in kul tur no raz ve dri lo ~lo ve ka. Vars tvo nara ve se je izva ja losklad no z re gio nal ni mi pro stor ski mi in urba ni sti~ ni mi na~r ti ter ukre pi, ki jih je dolo ~al zakon. Zakon skodolo ~e ni name ni vars tva nara ve so bili:• vzdr `e va nje narav ne ga rav no ves ja ter smo tr no izko ri{ ~a nje nara ve in narav nih dobrin,• ohra nja nje zna ~il nih podob posa mez nih pokra jin skih pre de lov ter• zava ro va nje narav nih zna me ni to sti in red ko sti, ki ima jo zara di znans tve ne in kul tur noizobra `e val ne vred no sti ali poseb nih lepot in rekrea cij ske vred no sti pose ben dru` be nipomen.Gle de na namen in pred vi de ni prav ni instru men ta rij je ute me lje na ugo to vi tev, da je bil to prvi nor -ma tiv ni poskus celo vi te ga varo va nja nara ve, ki ni teme ljil le na kon zer va tor skem na~e lu vars tva, tem ve~je vars tvo teme lji lo tudi na meha niz mih ure ja nja pro sto ra (Ber ginc 2006). Narav ne raz me re za `iv lje -nje in kul tur no raz ve dri lo ~lo ve ka naj bi se zago tav lja le z vzdr `e va njem narav ne ga rav no te` ja ter smo tr nimizko ri{ ~a njem nara ve in narav nih dobrin. Zna ~il no je, da Zakon o vars tvu nara ve ni za`i vel rav no v delu,ki celo vi to ure ja vars tvo nara ve.Leta 1981 je Zakon o vars tvu nara ve nado me stil Zakon o na rav ni in kul tur ni dedi{ ~i ni, s ~i gar uve -lja vi tvi jo je pod vpli vom Kon ven ci je o vars tvu sve tov ne kul tur ne in narav ne dedi{ ~i ne pri{ lo do splo {neafir ma ci je izra za narav na dedi{ ~i na ter do celo vi te obrav na ve narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne v skup -nem zako nu (Ber ginc 2006, 10). Gle de na to, da pojem narav na dedi{ ~i na zaje ma le tiste nepre mi~ ni ne,pre mi~ ni ne in nji ho ve sku pi ne, obmo~ ja ali posa mez ne dele nara ve, ki ima jo kul tur no, znans tve no, zgo -do vin sko ali estet sko vred nost za Slo ve ni jo ali nje na o`ja obmo~ ja, je bil to korak nazaj od celo vi te gavars tva nara ve, ki ga je uza ko njal Zakon o vars tvu nara ve (Ber ginc 2006). S ta kim pri sto pom je bil izprav ne ga in poli ti~ ne ga ter posred no tudi iz gos po dar ske ga in dru gih siste mov izlo ~en pojem nara vev nje ni sistem ski in poj mov ni celo vi to sti.V Za ko nu o na rav ni in kul tur ni dedi{ ~i ni (1981) je bila narav na dedi{ ~i na opre de lje na kot prvi na, kijo sestav lja jo geo lo{ ke tvor be, naha ja li{ ~a mine ra lov in fosi lov, geo mor fo lo{ ke obli ke, povr {in ski in pod -zem ski kra{ ki poja vi, sote ske in tesni, lede ni ki in obli ke zara di lede ni{ ke ga delo va nja, izvi ri, sla po vi,brzi ce, jeze ra, mo~ vir ja in bar ja, poto ki in reke z obre` ji, mor ska oba la … pa tudi kot kra jin sko obmo~je,raz gle di{ ~e, gor ski vrh in podob no.30

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Za ra di neu strez ne ure di tve v pro stor ski zako no da ji se je vars tvo narav ne dedi{ ~i ne v prak si ure -sni ~e va lo v glav nem le z us me ri tva mi za varo va nje v pro stor skih plan skih in izved be nih aktih.Ti ste dele narav ne dedi{ ~i ne, ki so ime li poseb no kul tur no, znans tve no, zgo do vin sko ali estet skovred nost, so po poseb nem postop ku raz gla {a li za narav ne zna me ni to sti. Po name nu in obli ki so to lah -ko bili narav ni spo me ni ki, narav ni rezer va ti, narod ni, regij ski in kra jin ski par ki, zava ro va ne rast lin ske in`ival ske vrste ter spo me ni ki obli ko va ne nara ve. Z ak tom o raz gla si tvi narav ne dedi{ ~i ne za narav no zna -me ni tost se je na dolo ~e nem obmo~ ju nara ve vzpo sta vil pose ben vars tve ni sta tus, pra vi lo ma z na me nomohra ni tve obmo~ ja v ob sto je ~em sta nju ozi ro ma omo go ~a nja narav nih pro ce sov brez pose ga nja ~lo -ve ka. Obseg vars tve ne ga sta tu sa je bil dolo ~en z vars tve ni mi re`i mi, ki so se vzpo sta vi li na zava ro va nemobmo~ ju.Leta 1993 je bil z Za ko nom o vars tvu oko lja vzpo stav ljen nov celo vit krov ni sistem vars tva oko ljain tudi nara ve. Z njim so bila postav lje na izho di{ ~a in na~e la, ki posle di~ no pose ga jo v ure ja nje okolj -skih prob le mov, izha ja jo~ iz dejs tva, da je sestav ni del nara ve tudi ~lo vek. Krov nost siste ma se izra `av tem, da zakon poleg vars tva ~lo ve ko ve ga oko lja pred one sna `e va njem vseh vrst ure ja tudi traj nost -no rabo in vars tvo narav nih dobrin, kamor spa da jo tudi narav ne vred no te in biot ska raz no vrst nost(Ber ginc 2006). S tem je bil za~r tan tudi okvir za sistem sko ure di tev podro~ ja vars tva nara ve, ki je bilpostav ljen z Za ko nom o ohra nja nju nara ve iz leta 1999.Za kon dolo ~a ukre pe ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti in sistem vars tva narav nih vred not z na me -nom ohra nja nja nara ve. Ukre pi ohra nja nja biot ske raz no vrst no sti so ukre pi, s ka te ri mi se ure ja vars tvopro sto `ive ~ih rast lin skih in `ival skih vrst, vklju~ no z nji ho vim gen skim mate ria lom ter nji ho vi mi habi ta tiin eko si ste mi. Omo go ~a traj nost no rabo sesta vin biot ske raz no vrst no sti in zago tav lja ohra nja njenarav ne ga rav no ves ja. Sistem vars tva narav nih vred not je sistem, ki dolo ~a postop ke in na~i ne pode -lje va nja sta tu sa narav nih vred not ter izva ja nje nji ho ve ga vars tva (Za kon o ohra nja nju … 1999).Mne nja o us trez no sti zako na so delje na. Med tem ko eni trdi jo, da je Zakon o ohra nja nju nara ve»… v prav ni red vne sel naj {ir {o mo` no prav no regu la ci jo tega podro~ ja, kar jih je Slo ve ni ja kdaj ko li ime -la …« (Ber ginc 2006, 8), mu dru gi o~i ta jo {te vil ne pomanj klji vo sti. Po mne nju Gro{ lje ve (2008) je ana li zaZako na o ohra nja nju nara ve (1999 in 2004) poka za la, da je zastav ljen izra zi to eko cen tri~ no in ne obrav -na va dveh klju~ nih vlog ~lo ve ka v po ve za vi z vars tvom nara ve, to je ~lo ve ka kot obli ko val ca vred not, kidolo ~a jo kaj in zakaj varu je mo, in ~lo ve ka kot soob li ko val ca kako vo sti pro sto ra, ki ga varu je mo. Po nje -nem mne nju je zakon dejan sko izklju ~il vsa meri la, ki opre de lju je jo ~lo ve kov odnos do nara ve, vklju~ noz es tet skim in do`iv ljaj skim, (po)kra ji no pa obrav na va le v po ve za vi z biot sko raz no vrst nost jo. Ustrez -na opre de li tev ~lo ve ko ve vlo ge v vars tvu nara ve je klju~ na za nje go vo uspe {nost pri usta nav lja nju narav nihpar kov in dru gih varo va nih obmo ~ij in nji ho vem u~in ko vi tem uprav lja nju (Gro {elj 2008).5.2.2 PODRO^ JA VARS TVA NARA VEV gro bem rav ni vars tva nara ve vse bin sko deli mo na tri dele (Sko ber ne 2005; Miku{ 2006):• narav ne zna me ni to sti (na rav na dedi{ ~i na),• rast lin ske in `ival ske vrste,• eko lo{ ki siste mi (eko si ste mi, habi tat ni tipi, (po)kra ji na).Za vse na{te te sku pi ne – podro~ ja vars tva nara ve – obsta ja jo ukre pi, s ka te ri mi sku {a mo dose ~ivars tvo poseb nih delov nara ve. V pre gled ni ci 1 so pri ka za ni kora ki, kako neka narav na zna me ni tost,eko lo{ ki sistem, rast lin ska ali `ival ska vrsta posta ne pre poz nav na, kako jo vred no ti mo, kako pri do bi prav -ni sta tus in je varo va na z na ju strez nej {im ukre pom varo va nja. Naj bolj raz {ir jen ukrep vars tva nara veje zava ro va nje.Pred stav lje na zasno va vars tva nara ve izha ja iz varo val nih potreb in z nji mi pove za ne ga varo val ne -ga vred no te nja ob pomo ~i nara vo vars tve nih kri te ri jev. Name nje na je pre poz na va nju in stro kov ne muovred no te nju vred nih delov nara ve do pri do bi tve prav ne ga sta tu sa in nji ho ve ga varo va nja z us trez nimivars tve ni mi ukre pi.31

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Pre gled ni ca 1: Podro~ ja vars tva nara ve: od pre poz na va nja vred nih delov nara ve do ukre pov nji ho vegavars tva (pri re je no po Sko ber ne 2005; Miku{ 2006).Predmet varovanja Prepoznavanje Vrednotenje Pravni status Pravni ukrepna rav ne zna me ni to sti evi den ti ra nje me ri la vred no te nja: na rav ne vred no te za va ro va nje:• izjem nostzava ro va na obmo~ ja:• tipi~ nost• narod ni park,• kom plek sna• regij ski park,pove za nost• kra jin ski park,• ohra nje nost• stro gi narav ni rezer vat,• red kost• narav ni rezer vat,• eko si stem ska• narav ni spo me nikpomemb nostpo god be no vars tvo,• znans tve no ra zi sko -skrb ni{ tvo, za~a snoval na pomemb nostzava ro va nje, obno vi tev• pri ~e val napomemb nostrast lin ske in `ival ske sez na mi vrst, opre de li tev ogro `e no sti: ogro `e ne vrste • pre po ved uni ~e va njavrste po dat ki o po jav lja nju, • ran ljiv tak son, • zava ro va ne vrste • ome ji tev trgo va njaraz {ir je no sti izu mrl, … • eko lo{ ko pomemb na • ome je no izko ri{ ~a njeobmo~ ja• poseb na vars tve naobmo~ ja (Na tu ra 2000)eko lo{ ki siste mi kar ti ra nje habi tat nih me ri la vred no te nja ha bi tat ni tipi za va ro va nje:(eko si ste mi, habi tat ni tipov habi tat nih tipov • eko lo{ ko pomemb na zava ro va na obmo~ ja:tipi, kra ji na …) obmo~ ja • narod ni park,• po seb na vars tve na • regij ski park,obmo~ ja (Na tu ra 2000) • kra jin ski park,• stro gi narav ni rezer vat,• narav ni rezer vat,• narav ni spo me nikpo god be no vars tvo,skrb ni{ tvo, za~a snozava ro va nje, obno vi tev5.3 NARAV NE VRED NO TESlo var slo ven ske ga knji` ne ga jezi ka (1994) bese do vred no ta raz la ga kot nekaj, »~e mur priz na -va kdo veli ko na~el no vred nost in mu zato daje pred nost …«. Vred no to dolo ~a mo z vred no te njem, pri~emer raz li~ nim stva rem pri pi {e mo dolo ~e no vred nost. S tem neka te re stva ri posta ne jo vred nej {e,pomemb nej {e in bolj `ele ne od dru gih. Re~e mo lah ko torej, da je vred no ta nekaj, kar v do lo ~e nem~asu zara di poseb nih last no sti pre poz na mo kot pomemb nej {e in zara di tega vred nej {e. Ker pa se dru` -ba s~a soma raz vi ja in spre mi nja, z njo pa se spre mi nja jo tudi meri la, se spre mi nja jo tudi vred no te ([midHri bar 2008).Na rav na dedi{ ~i na je tisti del nara ve, »… ka te re ga dru` ba dolo ~e ne ga kra ja in ~asa spoz na za vred -no to …« (In ven tar naj po memb nej {e … 1988). Zakon o ohra nja nju nara ve iz leta 1999 je odpra vil izraznarav na dedi{ ~i na in vpe ljal nove ga, narav na vred no ta. Po tem zako nu »… na rav ne vred no te obse ga -jo vso narav no dedi{ ~i no na obmo~ ju Repub li ke Slo ve ni je …« (Za kon o ohra nja nju … 2004) in so poleg32

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23»… red kih, dra go ce nih ali zna me ni tih narav nih poja vov tudi dru gi vred ni poja vi, sesta vi ne ozi ro ma deli`ive ali ne`i ve nara ve, narav na obmo~ ja ali deli narav nih obmo ~ij, eko si ste mi, kra ji na ali obli ko va na nara -va …« (Za kon o ohra nja nju … 2004).V tu ji ni se je za geo mor fo lo{ ko dedi{ ~i no uve lja vil izraz geo morp ho si te, ki ga Paniz za (2001, 4) defini -ra kot »geo mor fo lo{ ko obli ko, kate ri lah ko pri pi {e mo vred nost«. Ne gle de na to, da se izra zi spre mi nja jo,deli nara ve, ki so bili kot taki pre poz na ni, osta ja jo isti. Bis tve no je, da vse bu je jo poseb ne vred nost nelast no sti (Ber ginc 2006).Ker se vred nost ne last no sti nana {a jo na raz li~ ne sesta vi ne nara ve, so vred no te na pod la gi zna ~il -no sti narav nih poja vov in oblik opre de lje ne po zvr steh (Ured ba o zvr steh … 2002):• povr {in ska geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta,• pod ze melj ska geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta,• geo lo{ ka narav na vred no ta,• hidro lo{ ka narav na vred no ta,• bota ni~ na narav na vred no ta,• zoo lo{ ka narav na vred no ta,• eko si stem ska narav na vred no ta,• dre ve sna narav na vred no ta,• obli ko va na narav na vred no ta in• kra jin ska vred no ta.Ured ba obrav na va mine ra le in fosi le kot lo~e ni zvr sti ter dolo ~a na~in opre de lje va nja narav nih vred -not po zvr steh, meri la vred no te nja, podrob nej {e kri te ri je za raz vr sti tev narav nih vred not na narav nevred no te dr`av ne ga ali lokal ne ga pome na, vars tve ne in raz voj ne usme ri tve ter dru ga pra vi la rav na njaza vars tvo narav nih vred not (Ured ba o zvr steh … 2002).Med dese ti mi zvrst mi narav nih vred not, ki jih opre de lju je zako no da ja, prve {ti ri, del no pa tudi zad -nja, ustre za jo poj mu geo di ver zi te ta: povr {in ska geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta, pod ze melj skageo mor fo lo{ ka, geo lo{ ka in hidro lo{ ka narav na vred no ta ter kra jin ska vred no ta. V na da lje va nju je kotposeb na zvrst doda na {e kate go ri ja mine ra li in fosi li, ki je vklju ~e na kot del pestro sti ne`i ve nara ve. Gleda -no {ir {e geo di ver zi te ta obse ga tudi preo sta le narav ne vred no te, saj pred stav lja pod la go za bio di ver zi te to.Ker gre zla sti pri ne`i vih narav nih vred no tah pogo sto za me{a nje zvr sti, v pub li ka ci ji povr {in sko inpod ze melj sko geo mor fo lo{ ko ter hidro lo{ ko narav no vred no to obrav na va mo sku paj, kot celo to, in jo ime -nu je mo geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na ozi ro ma vred no ta. Zako no da ja jo defi ni ra pre cej ohlap no, kot z vi di kadrevesne14 %ekosistemske6% oblikovanezoolo{ke 1%2%botani~ne4%hidrolo{ke10 %geolo{ke4%povr{inskegeomorfolo{ke10 %podzemeljskegeomorfolo{ke49 %Sli ka 11: Narav ne vred no te v Slo ve ni ji po zvr steh(med mre` je 3).33

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~zemelj ske ga povr{ ja izje men, tipi ~en, kom plek sno pove zan, ohra njen, redek, znans tve no ra zi sko val noali pri ~e val no pomem ben del nara ve, ki se »… v na ra vi pojav lja zla sti kot kra{ ka povr {in ska obli ka, jama,brez no, lede ni{ ka relief na obli ka, re~ no-de nu da cij ska obli ka, poli ge net ska relief na obli ka, obal na relief -na obli ka, reka, potok, jeze ro, mor je, del reke, poto ka, jeze ra ali mor ja, lede nik, izvir, sla pi{ ~e ali slap …«(Ured ba o zvr steh … 2002).V Slo ve ni ji je okrog 19.000 na rav nih vred not (med mre` je 3). Iz sli ke 11 je raz vid no, da je med njimidale~ naj ve~ (po lo vi ca) jam (pod ze melj ska geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta), saj so po Zako nu o var -s tvu pod zem nih jam (2004) vse kra{ ke jame narav ne vred no te dr`av ne ga pome na. Zara di raz me ro madobro ohra nje nih goz dov in nji ho ve pro stor ske raz pro stra nje no sti v Slo ve ni ji je razum lji vo tudi veli ko{te vi lo dre ve snih narav nih vred not.5.4 VRED NO TE NJE NARA VEV na ra vi je vse pove za no in ena ko pomemb no, ljud je pa v njej zaz na va mo mate rial ne ali nema te -rial ne vred no te. Vred no te nje je oseb no in odvi sno od zave sti ter zna nja posa mez ni ka in celot ne dru` be(Hlad 2002), zato se pogled na vred no te, tudi v na ra vi, vse sko zi spre mi nja (Sko ber ne 1988).Prob lem vred no te nja nara ve in narav nih vred not je v tem, da je, ob upo {te va nju vseh meril, skorajdanemo go ~e izklju ~i ti sub jek tiv no kom po nen to.Zmot no je tudi pre pri ~a nje neka te rih nara vo vars tve nih gibanj, da je dobro vse, kar je narav no. Narav -ni poja vi, kot so narav ne nesre ~e, po ~lo ve ko vi pre so ji zago to vo niso nekaj dobre ga. ^lo ve ko va odlo ~i tevje, ali so narav ni poja vi zanj indi fe rent ne, intrin zi~ ne ali instru men tal ne vred no te. ^lo vek jim torej pode lista tus (vred no te), ne pa tudi kako vo sti. Z vred no te njem dolo ~e ni poja vi pri do bi jo pose ben pomen za~lo ve ka in dru` bo; posta ne jo vred no te, ker jih nek do tako vred no ti (Kirn 2004, 174–175). Dolo ~e na relief -na obli ka posta ne geo mor fo lo{ ki vir ozi ro ma geo mor fo lo{ ka narav na vred no ta le, ~e ima tudi social nokom po nen to, ~e jo geo mor fo lo{ ka in/ali nara vo vars tve na stro ka pre poz na ta kot vred no to in ji sled njapode li sta tus vred no te.[te vil ni avtor ji so narav ne vred no te gle de na izho di{ ~a in prob le ma ti ko raz li~ no opre de lje va li. Vred -no te so vse tisto, ~emur priz na va mo veli ko na~el no vred nost in posle di~ no tudi dolo ~e no pred nost. PoKir nu (2004) lah ko narav nim raz me ram ozi ro ma obli kam dolo ~e ne vred no sti dode li {ele ~lo vek. Na na{erav na nje z na ra vo in oko ljem vpli va okolj ska zavest in vzpo stav ljen sistem vred not – kate re vred no tevidi mo, pre poz na mo v na ra vi, ozi ro ma {ir{e, v oko lju (Kirn 2004).De li tev na intrin zi~ ne in instru men tal ne vred no te je splo {na in {ir{e upo rab na, ~eprav je tre ba upo -{te va ti dejs tvo, da se v real nem sve tu pre ple ta jo. Med instru men tal ne vred no te uvr{ ~a mo kul tur ne, estet ske,funk cij ske, razi sko val ne in izo bra `e val ne ter eko nom ske, med tem ko so intrin zi~ ne vred no ta sama posebi in ne zara di svo je nepo sred ne upo rab ne vred no sti (Gray 2004).Pre poz na va nje social no-eko nom skih (in stru men tal nih) vred not varo va nih obmo ~ij pome ni, da vars -tvo narav nih vred not, bio lo{ ke raz no vrst no sti ni samo stro {ek, ampak tudi nova raz voj na pri lo` nost(Er har ti~ 2007). Pri vred no te nju narav ne dedi{ ~i ne se sicer poja vi jo {te vil ne te`a ve, ker ta ni pred metkla si~ nih tr` nih odno sov, torej ponud be in pov pra {e va nja, saj se na trgu ne pojav lja kot bla go. Ker paima jo narav na dedi{ ~i na, narav ne vred no te, bio lo{ ka raz no vrst nost, eko si stem ske sto ri tve svo jo ceno,je pri mer no vred no te nje po kori stih, ki jih nara va nudi. V tr `e nju turi sti~ ne, rekrea cij ske vlo ge varo va -nih obmo ~ij se raz kri va pri lo` nost za pre bi val ce (za)va ro va nih obmo ~ij. Ven dar je turi sti~ no-re krea cij ska,torej instru men tal na (so cial no-eko nom ska) vred no ta neke ga poja va omo go ~e na in pove za na z in trin -zi~ no vred no to celot ne ga obmo~ ja, okolj ske ga vira. Pri sona rav no zasno va nem pri sto pu uprav lja njavaro va nih obmo ~ij in okolj skih virov je tre ba neneh no ohra nja ti rav no ves je, da sama dejav nost,povezana z in stru men tal no vred no to, ne ogro zi intrin zi~ ne vred no te (Kirn 2004). Pri sona rav nem uprav -lja nju torej intrin zi~ no pogo sto (ne pa v vseh pri me rih!) ne izklju ~u je instru men tal ne ga. Ohra nja njenaravnih vred not in nji ho va sona rav na raba omo go ~a dolo ~en pri ho dek, zapo sli tev lokal ne ga pre bi -vals tva.34

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 235.4.1 VRED NO TEVred nost nara ve so sku {a li opre de li ti mno gi avtor ji; tako je s~a so ma nasta la kla si fi ka ci ja, ki deli vred -no sti nara ve na nasled nje sestav ne dele:• intrin zi~ ne (ek si sten~ ne) vred no te,• kul tur ne vred no te,• estet ske vred no te,• social no-eko nom ske vred no te,• funk cij ske vred no te,• geo si stem ske vred no te,• znans tve no ra zi sko val ne in izo bra `e val ne vred no te.5.4.1.1 Intrin zi~ ne vred no teIn trin zi~ ne vred no te se nana {a jo na eti~ no pre pri ~a nje, da so neka te re stva ri (na pri mer geo di -ver zi te ta) vred no te same po sebi in ne zara di ne~e sa ali neko ga (Gray 2004; Kirn 2004). Intrin zi~ nevred no te je naj te` je dolo ~i ti in opi sa ti, saj vse bu je jo eti~ ne in filo zof ske raz se` no sti odno sa med naravoin dru`bo.Geo di ver zi te ta je tako kot bio lo{ ka raz no li kost intrin zi~ na vred no ta, ven dar ima lah ko za ~lo ve -ka tudi zdravs tve no, eko nom sko, spoz nav no, izo bra `e val no ali estet sko (in stru men tal no) vred nost.Velja pa seve da tudi obrat no: kar je instru men tal no vred no, je lah ko, ne pa nuj no, vred no tudi intrin -zi~ no.Po ve za nost intrin zi~ ne in instru men tal ne vred no te lah ko pona zo ri mo na pri me ru zava ro va nih obmo~ij.Turi sti~ na in rekrea cij ska funk ci ja (in stru men tal na vred no ta) je sicer pri lo` nost za pre bi val ce zava ro -va ne ga obmo~ ja, a ne sme ogro zi ti narav ne, kul tur ne, estet ske in eko lo{ ke vred no sti zava ro va ne gaobmo~ ja (in trin zi~ ne vred no te). Zna ~i len pri mer je masov ni turi zem v Tri glav skem narod nem par ku (Vr-{i~, Poklju ka, Bohinj). ^lo ve ko va odlo ~i tev je, kak {ne vred no te bo pode lil posa mez ne mu delu nara veozi ro ma geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni. ^e narav nim dano stim priz na mo intrin zi~ no vred nost, pome ni, da jihne sme mo izrab lja ti (med »izra bo« spa da tudi turi zem, ne le golo fizi~ no izko ri{ ~a nje v ob li ki kam no -lo ma grad be ne ga kam na ali hidroe lek trar ne) brez ustrez ne ga moral ne ga raz lo ga, ki odteh ta sla bostdeja nja. Ker `ivi mo od nara ve, jo mora mo nuj no tudi stro kov no instru men tal no vred no ti ti.5.4.1.2 Kul tur ne vred no tePri me rov kul tur nih vred not ni te` ko naj ti kjer ko li po sve tu, naj gre za sodob ne ali pre te kle dru` be.Ker so ne`i ve fizi~ ne sesta vi ne oko lja tako ovred no te ne, je seve da smo tr no zava ro va ti celot no pokra -ji no. Sem lah ko spa da jo tudi mito lo{ ke raz la ge relief nih oblik in narav nih poja vov (Po ljan ska baba),arheo lo{ ka naha ja li{ ~a (Po to~ ka zijal ka, Ljub ljan sko bar je), zgo do vin ski kra ji (slap Savi ca) in duhovnevred no te (Tri glav), saj so narav ne dano sti tiste, ki so pogo je va le ozi ro ma omo go ~i le raz voj ~lo ve ka.Re lief ne obli ke daje jo pro sto ru pe~at, iden ti te to, ga torej osmi{ lja jo. ^lo vek se nave `e na ta pro -stor, na pokra ji no in se z njo poi sto ve ti. Umest no se zdi vpra {a nje, zakaj se mno gi slo ven ski klu bi indru{ tva po sve tu ime nu je jo Tri glav, Pla ni ca in podob no, pa tudi, zakaj je v do ma la vsa ki dvo ra ni tovrst -nih usta nov na glav ni ste ni osred nje dvo ra ne upo dob lje no Blej sko jeze ro z oto kom in Tri gla vom v ozad ju?Geo mor fo lo{ ki poja vi (re lief ne obli ke) pred stav lja jo kuli so za na{e vsak da nje `iv lje nje in vpli va jo na splo -{no po~ut je ter emo ci je; nav da ja jo nas z ra dost jo in nav di hom. Dejs tvo je, da ima ta tako Tri glav kot Blej skojeze ro pomemb no vlo go pri iden ti te ti slo vens tva. Vsi ima mo aso cia ci je na pokra ji no, saj spro `i odzi ve,spo mi ne, ~us tva, ki so zelo oseb na. Vsa ka pokra ji na je neko mu pomemb na, naj gre za mest no sose -sko ali neo kr nje no nara vo. Prav zato je lokal na skup nost tista, ki ceni pokra ji no (re lief ne obli ke) in jozna tudi ohra nja ti (Gray 2004).35

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~5.4.1.3 Estet ske vred no teEs tet ske vred no te geo di ver zi te te so bolj o~it ne, saj se nana {a jo pre pro sto na videz ozi ro ma vizual -ni u~i nek (ter na dru ga ~uti la), ki ga daje fizi~ no oko lje, torej relief ne obli ke vseh vrst in dimen zij, odgor skih verig in sotesk do vrta~ in bal va nov. [te vil ni geo mor fo lo{ ki poja vi, ki pre bi vals tvu in popot nikomzago tav lja jo svo je vrst no do`i vet je, ima jo v sebi neko vred nost. ^lo ve ko vo zaz na va nje ceni raz no li kost,kom plek snost, vzor ce in lokal ni zna ~aj. Po mne nju Gra ya (2004, 82) je pris pe vek raz li~ nih tipov relief -nih oblik in bogas tva povr {in skih detaj lov k pri ljub lje no sti turi sti~ nih obmo ~ij mo~ no pod cenjen. Neka te riavtor ji govo ri jo o ame nity value (ljub ka, pri vla~ nost na vred no ta), kjer nav zo~ nost narav ne ga poja va (re -lief ne obli ke) izbolj {a kako vost `iv lje nja v ne ma te rial nem smi slu. Ta splo {na vrednost pokra jin ske lepo te(sli ko vi te pokra ji ne) je pogo sto glav ni turi sti~ ni adut in del ogla {e val ske kam pa nje nacio nal nih turi sti~ -nih orga ni za cij. Doz daj{ nji sta cio nar ni turi zem ved no bolj zame nju je aktiv no pre `iv lja nje pro ste ga ~asa(po hod ni{ tvo, kole sars tvo, vod ni {por ti). Za tak {ne rekrea tiv ne dejav no sti je potreb na svoj ska pokra ji -na ozi ro ma dolo ~en relief in relief ne obli ke (ste ne ali bal va ni za ple za nje, reke z za dost nim pad cem zaraf ta nje ali vo` njo s ka ja kom). Bri tan ska nara vo vars tve na vlad na agen ci ja English Natu re nava ja, datako na psi hi~ no kot fizi~ no zdrav je ugod no vpli va bli `i na ozi ro ma mo` nost dosto pa do zanimivih inpestrih narav nih obmo ~ij ter relief nih oblik (Gray 2004, 81–82), na pri mer [mar ne gore, Mari bor skegaPohor ja. Na pestrost vpli va tudi gozd ni rob. Pri tem ni nuj no, da gre za izje men ali redek pojav, eno odstro kov nih meril vred no te nja je tudi tipi~ nost. Od tod izha ja pobu da za ohra nja nje pogo stih, tipi~ nih relief -nih oblik, na pri mer {oti{~ na [kot skem, Fin skem ali Polj skem, kra sa v Slo ve ni ji ali na Kitaj skem, kotsplo {ne vred no te, ki pogo sto izha ja iz lokal ne in oseb ne oce ne nje ne znans tve ne in estet ske vred nosti.Re lief ne obli ke kot pokra jin ska prvi na so ned vom no zapo stav lje ne. Neneh no spre mi nja jo ~a se nara -va je tista, ki pri na {a veli ko vizual no pestrost, zani mi vost in estet sko vred nost. Estet ska vred nost poja vovozi ro ma oblik pri na {a tudi eko nom sko vred nost in dolo ~a dru` be ni sta tus. Zna ~il ne pri me re naj de mov mno gih dru` bah, kjer je ~lo vek za dolo ~e ne pokra jin ske atri bu te pri prav ljen pla ~a ti vrto gla ve zne ske,na pri mer za pogled iz hotel ske sobe na mor je. Loka ci ja na vrhu hri ba pogo sto pome ni ve~ kot samotopo graf sko oko li{ ~i no, saj je mar sik je pove za na z vi{ jim polo `a jem na dru` be ni les tvi ci.5.4.1.4 Social no-eko nom ske (in stru men tal ne) vred no teEko nom sko na~e lo pred po stav lja, da vars tvo narav nih vred not niso le stro{ ki in ome ji tve, ampaktudi nove pri lo` no sti, saj kako vost no oko lje je ozi ro ma posta ja ved no ve~ ja vred no ta, ki jo je mogo ~etudi tr`i ti.Gos po dar ska sfe ra je posku {a la izpo sta vi ti finan~ no vred nost vseh okolj skih prvin, ven dar ima obi -lje geo di ver zi te te ve~ kot samo teo re ti~ no eko nom sko vred nost.Obi ~aj na eko nom ska kla si fi ka ci ja se nana {a na naf to, pre mog, rud na bogas tva, dra ge kam ne ingrad be ni mate rial (vse je del geo di ver zi te te!), zane mar ja pa se pomen prsti, relief nih oblik in dru gih narav -nih virov. Pri vred no te nju narav ne dedi{ ~i ne se poja vi jo {te vil ne te`a ve, ker ni pred met kla si~ nih tr` nihodno sov, teme lje ~ih na ponud bi in pov pra {e va nju, saj se na trgu ne pojav lja kot bla go. Ker ima dedi{ -~i na kljub temu svo jo ceno, Win kler (2006) pred la ga vred no te nje po kori stih, ki jih dedi{ ~i na nudi. Govo ri moo tako ime no va nem »WTP-pri sto pu« (wil ling ness to pay), ki raz kri va, koli ko je upo rab nik pri prav ljen pla -~a ti za »upo ra bo« dedi{ ~i ne. Iz eko nom ske teo ri je se je raz vi la vrsta okolj skih teh nik vred no te nja, s ka te ri milah ko izme ri mo eko nom ske vred no sti, teme lje ~e na WTP-pri sto pu. Naj po memb nej {e med nji mi so meto -da poto val nih stro{ kov, ki teme lji na poto val nih in ~asov nih stro{ kih, hedo ni sti~ na in kon tin gen~ nameto da.V real nem sve tu pogo sto pri ha ja do pre ple ta nja intrin zi~ nih in instru men tal nih vred not. Dolo ~e nopokra ji no, bio top, relief no obli ko, rast lin sko ali `ival sko vrsto zava ru je mo zara di nje ne edins tve no sti, red -ko sti, ogro `e no sti, nje ne eko lo{ ke in estet ske vred no sti. Zava ro va na obmo~ ja so vars tve ni sta tus dobi la,ker se je v njih vide lo bodi si izklju~ no narav ne vred no sti bodi si pre ple ta nje narav nih in kul tur nih vred -36

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23no sti. Obi ~aj no nasta ne prob lem, kako naj ljud je na zava ro va nem obmo~ ju `ivi jo, ne da bi to za njihsame posta lo bre me in ovi ra. Pri lo` nost za nji ho ve pre bi val ce se je poka za la v tr `e nju turi sti~ ne, rekrea -cij ske vlo ge teh obmo ~ij. Ta instru men tal na vred no ta je omo go ~e na in pove za na prav z in trin zi~ no vred no tozava ro va ne ga obmo~ ja. Ven dar je tre ba stal no bde ti nad tem, da ohra nja mo krh ko rav no ves je, da dejav -nost, pove za na z in stru men tal no vred no to, ne ogro zi intrin zi~ ne vred no te (Kirn 2004, 175). Nekaj, karje intrin zi~ no, ne izklju ~u je mo` no sti, da je lah ko za ~lo ve ka hkra ti tudi korist no in instru men tal no. Nika -kor ne sme mo poza bi ti u~in kov na zapo slo va nje v lo kal ni skup no sti, ki jih pri na {a geo di ver zi te ta, zla stina podro~ ju turiz ma in rabe dru gih (ne `i vih) narav nih virov (grad be ni kamen, pre mog, padec reke zapri do bi va nje ener gi je). To raz kri va pomem ben pris pe vek geo di ver zi te te k lo kal ni eko no mi ji.5.4.1.5 Funk cij ske vred no teZno traj vars tva nara ve se o njih le red ko govo ri, ~etu di je vsem jasno, da ima jo relief ne obli ke, prst,sedi men ti, in kam ni ne pomemb no (funk cij sko) vlo go v si ste mu oko lja, tako fizi~ ne ga kot bio lo{ ke ga.Gray (2004, 114) raz li ku je dve pod sku pi ni funk cij skih vred not:• funk cij ska vred nost v smi slu zago tav lja nja nuj no potreb ne pod la ge, habi ta tov in abiot skih pro ce sov,ki omo go ~a jo fizi kal ne in eko lo{ ke siste me na povr{ ju Zem lje in zato pod pi ra jo bio di ver zi te to;• uti li ta ri sti~ ne (ko ri sto ljub ne) vred no sti geo di ver zi te te ~lo ve{ ki dru` bi. Zemelj sko povr{ je pred stav ljateme lje, na kate rih gra di mo raz voj in vse ~lo ve ko ve aktiv no sti. To daje povr{ ju funk cio nal no in eko -nom sko vred nost. Svoj ska kom bi na ci ja relief nih oblik, kam nin ske pod la ge in prsti nare ku je, da soneka te ra obmo~ ja pri mer na za kme tijs tvo, dru ga za izgrad njo leta li{ ~a ali smu ~i{~, tret ja za izko ri{~a -nje hidroe ner gi je …K uti li ta ri sti~ ni vred no sti geo di ver zi te te lah ko pri {te va mo tudi tla kot vir ozi ro ma zalo go pit ne vodeter nje no veli ko samo ~i stil no spo sob nost. ^eprav samo ~i{ ~e nje povsod po sve tu pote ka z is ti mi pro -ce si (ad sorb ci ja, ion ska izme nja va, mikrob na dekom po zi ci ja, raz red ~e va nje), je nji hov u~i nek zelo raz li ~en.Na ob~ut lji vost one sna `e va nja pod tal ni ce namre~ bis tve no vpli va debe li na krov ne pla sti (pr sti in sedi -men tov). Tan ka krov na plast zago tav lja malo za{ ~i te pred povr {in skim, zla sti kme tij skim one sna `e va njem,med tem ko je debe lej {a plast gli ne zelo u~in ko vi ta pri pre pre ~e va nju one sna `e va nja. Vred nost take pla -sti – dela pestro sti ne`i ve nara ve – pogo sto ni niti (po)zna na, kaj {ele cenje na (Gray 2004, 116). Nes por noje, da nas od sve tov ne lako te in pre `i vet ja nas ploh lo~i le nekaj deci me trov debe la prste na ode ja, ki je,tako kot voda, klju~ na za `iv lje nje na Zem lji.^e prav je funk cij ska vred nost geo di ver zi te te za `iv lje nje ~lo ve ka nes por na, osta ja mo pri funk cij skivred no sti posa mez ne geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne skep ti~ ni, saj so pri njih funk cij ske vred no te potis nje -ne v ozad je. Delo ma so izra `e ne v eko nom skih in estet skih vred no tah.5.4.1.6 Geo si stem ske vred no teFi zi kal no oko lje (geo si stem) ima pomemb no vlo go z za go tav lja njem raz no li kih oko lij, habi ta tov insub stra tov, ki so pod la ga bio di ver zi te te. Kljub temu so ne`i ve sesta vi ne oko lja med oko lje vars tve ni kipogo sto zapo stav lje ne. Abiot ske sesta vi ne doje ma jo kot nes pre men lji vo kuli so, na kate ri se raz vi ja joeko si ste mi. Na dru gi stra ni se del vred no sti geo mor fo lo{ kih vred not skri va rav no v hi tro sti ozi ro ma po~a -sno sti pro ce sov, s ka te ri mi nasta ja jo. Zade ve pa se po~a si ven dar le spre mi nja jo, saj se in`e nir ji in eko lo giza~e nja jo zave da ti potre be po razu me va nju pro ce sov in vzor cev fizi kal ne ga oko lja, ~e `eli jo uspe {nouprav lja ti pro ce se in habi ta te.Med fizi~ ni mi dejav ni ki, ki vpli va jo na bio di ver zi te to, sta poleg pod neb nih in pedo lo{ kih dejav ni kovnaj po memb nej {a nad mor ska vi{i na in eks po zi ci ja (na pri mer raz li~ no rast lins tvo na pri soj nih in osoj -nih pobo~ jih [mar ne gore). Izjem na pestrost `iv lje nja na Zem lji se je z evo lu ci jo pri la go di la fizi~ ne muoko lju. Zato ima ta raz no lik (geo)si stem funk cio nal no vred nost tako za bio lo{ ke siste me kot za bio diverzi -te to. Ob tem posta ja jasno, da veli ka geo di ver zi te ta pra vi lo ma vodi do veli ke bio di ver zi te te (Gray 2004, 126).37

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Dober pri mer je Slo ve ni ja, »vro ~a to~ ka« bio di ver zi te te, za kate ro lah ko trdi mo, da je nje na izjem na pestrost`ive ga sve ta posle di ca raz no li ke geo di ve ri ze te.5.4.1.7 Znans tve no ra zi sko val ne in izo bra `e val ne vred no teRa zi sko va nje geo lo{ kih pla sti je raz kri lo ve~ mili jard sta ro zgo do vi no Zem lje. Na pod la gi relief nihoblik lah ko spoz na mo pre te klo geo morf no doga ja nje, zato lah ko z go to vost jo trdi mo, da ima jo kam nin -ski skla di veli ko razi sko val no vred nost. Poja vi la se je potre ba po ohra nja nju geo lo{ kih in geo mor fo lo{ kih»za pi sov« za izo bra `e va nje in pri hod nje razi ska ve. Samo ohra nja nje seve da ni dovolj, klju~ na je ustrez -na inter pre ta ci ja geo di ver zi te te.V ~a su pod neb nih spre memb in ve~ je pogo sto sti ekstrem nih vre men skih poja vov tovrst ne razi ska -ve in izo bra `e va nje uteg ne jo posta ti {e bolj aktual ni in pomemb ni. S preu ~e va njem dina mi ke narav nihsiste mov, kot so na pri mer reke in oba le, bomo mor da lah ko napo ve da li, kako bodo pro ce si na kop -nem in na oba li u~in ko va li v pri hod no sti, in se na te spre mem be bolje pri pra vi li. Razi ska ve bodo v po mo~pri napo ve do va nju poplav in za{ ~i ti pred nji mi (Gray 2004). Za poz na va nje vpli vov dvi ga mor ske gla -di ne je bis tve no razu me va nje recent nih obal nih pro ce sov.De gra da ci ja povr{ ja in relief nih oblik zmanj {u je na{o spo sob nost razi sko va nja abiot skih sesta vinoko lja in izo bra `e va nja o njih, kar vpli va na slab {e mo` no sti poz na va nja raz mer v pri hod no sti in pri la -ga ja nja nanje. Pri hod nje razi ska ve lah ko poma ga jo raz re {i ti zdaj{ nje glo bal ne prob le me, pod pre ti noveteo ri je in raz vi ja ti ino va tiv ne teh ni ke ali ide je, ven dar le, ~e se bo ta geo di ver zi te ta ohra ni la.Se di men ti, pa naj gre za jeze ra, {oti{ ~a, jam ske sedi men te ali led(eni ke), nosi jo v sebi zapis pre -te klo sti, bodi si za narav ne pro ce se ali za ~lo ve ko ve aktiv no sti, ki so vpli va le na oko lje. Podat ki niso dra go ce nisamo za rekon struk ci jo pre te klo sti, deni mo pre te klih vpli vov ~lo ve ka na oko lje in nek da nje rabe tal, temve~tudi za oce nje va nje sodob nih in pri hod njih doga janj. Dolo ~e ne loka ci je ima jo lah ko tudi zgo do vin sko-ra -zi sko val no vred nost, saj je bil tam nek pojav prvi~ opi san, kot na pri mer v Slo ve ni ji na kra{ kem sve tu.5.4.2 VRED NO TE NJE NARA VE V SLO VE NI JIZa kon o vars tvu kul tur nih spo me ni kov in narav nih zna me ni to sti iz leta 1958 obrav na va vse zava -ro va ne objek te ena ko, ne gle de na nji ho vo pra vo vred nost ali pomemb nost. @e na prvi pogled je jasno,da slap na poto ku Pr{ jak ne more biti enak sla pu Savi ce, ~eprav po na{i kla si fi ka ci ji oba spa da ta v ka -te go ri jo narav nih vred not. Zato so bile v {est de se tih letih prej{ nje ga sto let ja narav ne zna me ni to sti gle dena vred nost ozi ro ma pomemb nost raz de lje ne v tri raz re de:• dr`av na ali med na rod na pomemb nost,• repub li{ ka pomemb nost in• lokal na pomemb nost.Kri te ri ji za uvr sti tev v ene ga od raz re dov so bili pri raz li~ nih kate go ri jah narav nih zna me ni to sti raz -li~ ni, saj so nepo sred no nave za ni na zna ~aj narav ne zna me ni to sti in vzrok nje ne ga zava ro va nja (Pe ter linin Sedej 1965).Eden prvih posku sov vred no te nja narav ne dedi{ ~i ne v Slo ve ni ji se je nana {al na reko So~o in pro -jekt grad nje hidroe lek trar ne Koba rid (Pe ter lin in Sedej 1965; Oro `en Ada mi~ 1970). Med tem ko sta Peter linin Sedej vred no ti la izklju~ no opi sno, je Oro `en Ada mi~ upo ra bil pre pro sto meto do, s ka te ro lah ko {te-vil~ no pona zo ri mo »vred nost« in s tem zmanj {a mo sub jek tiv ni vpliv vred no te nja nara ve. Nasta la je listadejav ni kov, ki jih je bilo mogo ~e oce ni ti z do lo ~e no mer sko eno to.Na sled nji poskus vred no te nja poda ja Inven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976,1988 in 1991). Spre je ta so bila nasled nja meri la:• znans tve na vred nost,• izjem nost ali red kost,• zna ~il nost (ti pi~ nost),38

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• kul tur no-vzgoj na vred nost,• eko lo{ ka vred nost,• kra jin sko-ob li kov na vred nost,• rekrea cij ska vred nost,• ogro `e nost.V do pol ni tvah inven tar ja so se izgu bi li znans tve na in rekrea cij ska vred nost ter ogro `e nost, dodanapa je bila kom plek snost poja vov (In ven tar naj po memb nej {e … 1988 in 1991).5.4.2.1 Meri la vred no te njaTudi po novej {i, zdaj veljav ni zako no da ji (Za kon o ohra nja nju … 2004) osta ja vred no te nje nara vein nje nih delov v Slo ve ni ji opi sno, zelo sub jek tiv no in pre pu{ ~e no posa mez ni ku. Meri la vred no te nja (po-ten cial nih narav nih vred not) so:• izjem nost,• tipi~ nost,• kom plek sna pove za nost,• ohra nje nost,• red kost,• eko si stem ska pomemb nost,• znans tve no ra zi sko val na pomemb nost,• pri ~e val na pomemb nost.Ome nje ni zakon ne poda ja natan~ nej {ih smer nic za vred no te nje, pa~ pa podrob nej {e opi se nek -da njih meril lah ko naj de mo v In ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1988, 23–26):Me ri lo izjem nost oce nju je mo pri mer jal no zno traj tipo lo{ ke sku pi ne, gle de na frek ven co pojav lja -nja, dimen zi je ali dru ge zna ~il no sti. Obi ~aj no pri mer ja mo zno traj Slo ve ni je, v po seb nih pri me rih tudi {ir{e.• Abso lut na red kost pojav lja nja: O ab so lut ni red ko sti govo ri mo, kadar je v Slo ve ni ji evi den ti ra nih do petobjek tov ozi ro ma obmo ~ij dolo ~e ne ga tipa. Ta {te vil~ na meja je dogo vor na. Kadar red kost pojav lja -nja pre se ga obmo~ je Slo ve ni je, mora mo pri vred no te nju vse lej nave sti {e geo graf sko eno to, na kate rose obmo~ je nana {a (na pri mer `ve ple ni izvir, naha ja li{ ~e ~iz la ki ta).• Rela tiv na red kost pojav lja nja: Rela tiv na red kost se nana {a na manj {o, narav no zao kro `e no regio nal -no eno to Slo ve ni je. Upo {te va mo jo pri objek tih ozi ro ma obmo~ jih narav ne dedi{ ~i ne, ki se pojav lja jo zunajobmo~ ja, na kate rem se mno `i~ no pojav lja jo in/ali so zanj zna ~il ni (na pri mer osa me li kras v Ha lo zah).• Izjem ne raz se` no sti: Ta vidik opre de lju je mer ske last no sti narav ne dedi{ ~i ne. Z njim opre de lju je monarav no dedi{ ~i no izjem nih raz se` no sti zno traj tipo lo{ ke sku pi ne. Sem spa da jo na pri mer naj ve~ javi{i na, glo bi na, dol `i na, pro stor ni na, naj vi{ ja tem pe ra tu ra … V ka te go ri ji izjem nost lah ko lo~i mo abso -lut no in rela tiv no izjem nost (na pri mer ^epo van ska doli na, Tri glav ska sever na ste na).• Izred na ali enkrat na obli ka: S tem meri lom vred no ti mo poseb ne obli ke narav ne dedi{ ~i ne, po kate -rih odsto pa jo od obi ~aj nih, ali pa je dolo ~e na obli ka poseb no lepo raz vi ta (na pri mer Veli ki narav nimost v Ra ko vem [koc ja nu).Me ri lo tipi~ nost ozi ro ma zna ~il nost pri de v po {tev za tiste objek te in/ali obmo~ ja narav ne dedi{ -~i ne, po kate rih so v li te ra tu ri opi sa ni dolo ~e ni narav ni poja vi, pojav ne obli ke, pro ce si ozi ro ma so zna ~il niali zelo nazor no obli ko va ni pri me ri za dolo ~en tip poja va ([koc jan ske jame so na pri mer {ol ski pri merpono ra na kon takt nem kra su, Kanin ski podi viso ko gor ske ga kra sa, Cerk ni{ ko jeze ro pre si ha jo ~e ga jezera).Me ri lo kom plek snost poja vov se nana {a ne splet objek tov ozi ro ma obmo ~ij narav ne dedi{ ~i ne,saj ti mno go krat nasto pa jo pove za no in sestav lja jo novo vred no to. Nekaj poseb ne ga je lah ko nji ho vopre ple ta nje na enem samem obmo~ ju (na pri mer v Re gij skem par ku [koc jan ske jame so udor ni ce, pono -ri, sla po vi, jame, mra zi{ ~a) ozi ro ma se objek ti ali obmo~ ja zdru `u je jo v ve~ je, med seboj pove za ne eno te.Vred nost take ga kom plek sne ga obmo~ ja je ve~ ja kot se{te vek posa mez nih vred not, zara di pri pad no -sti ve~ ji eno ti pa je vi{ je vred no ten tudi posa me zen objekt.39

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Raz li ku je mo nasled nje mo` no sti:• Kom plek sni objekt narav ne dedi{ ~i ne: Na manj {em, pro stor sko skle nje nem obmo~ ju je ve~ med sebojpove za nih narav nih poja vov ozi ro ma nji ho vih pojav nih oblik (Mu zej v na ra vi Div je jeze ro sestav lja jona pri mer jeze ro, pod ze melj ski izvir, pre lom, rasti{ ~e ogro `e nih rast lin skih vrst). Nobe ne ga od teh poja -vov ne more mo izv ze ti iz kom plek sa in ga lo~e no obrav na va ti.• Kom plek sno funk cio nal no narav no obmo~ je: Gre za ve~ je siste me, v ka te rih posa mez ne dele pove -zu je sku pen nasta nek (ge ne za). Naj bolj pogo sti so re~ ni siste mi. Mo` nih je ve~ sto penj kom plek snihfunk cio nal nih narav nih obmo ~ij. Lep pri mer za to je kra{ ka Ljub lja ni ca kot zaklju ~en sistem, saj zdru -`u je manj {e celo te (Pla nin sko polje, Rakov [koc jan), te pa posa mez ne objek te (jame, pono re, red karasti{ ~a). Posa mez ne narav ne poja ve lah ko obrav na va mo pose bej. Pri vred no te nju upo {te va mo funk -cio nal no pove za nost, pri pad nost vi{ je mu siste mu.• Kom plek sna geo graf ska narav na obmo~ ja: Narav no obmo~ je pove zu je neka geo graf ska eno ta, napri mer Pohor je, Julij ske Alpe. Objek ti ozi ro ma obmo~ ja narav ne dedi{ ~i ne med seboj ve~i no ma nisosood vi sni, skup na je le topo graf ska pri pad nost (na pri mer slap [umik, naha ja li{ ~e ~iz la ki ta, Lovren{ -ko bar je, Sger mo va smre ka). Tudi v tem pri me ru velja, da je Pohor je ve~ ja vred no ta, ker je na nje go vemobmo~ ju slap [umik, slap pa je pomemb nej {i, ker je na Pohor ju.• Deli kom plek snih narav nih obmo ~ij: Dele kom plek snih narav nih obmo ~ij lah ko obrav na va mo pose -bej, ven dar pri vred no te nju ne sme mo poza bi ti, da so del ve~ je celo te, kar jim pove ~a vred nost nooce no.Med meri la kom plek sno sti poja vov velja uvr sti ti tudi pove za nost med narav ni mi in kul tur ni mi vred -no ta mi (na pri mer [koc jan ske jame, Ajdov ska dekli ca), saj ima ta klju~ ni pomen pri (za)va ro va nju zla stiobse` nej {ih obmo ~ij (Tri glav ski narod ni park, Regij ski park [koc jan ske jame). Sicer pa kul tur ni vidikobrav na va mo kot poseb no meri lo vred no te nja.Na sled nje meri lo je eko lo{ ki vidik. Pri vred no te nju s tega vidi ka Inven tar upo {te va:• Eko si ste me z vi so ko stop njo ohra nje no sti: Nepo sred ne ga ~lo ve ko ve ga vpli va na eko si stem ni bilo alije ta vse sko zi maj hen (na pri mer pra gozd Raj he nav ski Rog).• Eko si ste me z ve li ko pestrost jo habi ta tov ozi ro ma z ve li ko pestrost jo vrst (sta bil ni eko si ste mi): Pri merje Kra kov ski gozd.• Red ke eko si ste me: Eko si ste mi, kate rih sestav na dela bio top in bio ce no za (bo di si zara di red kih rast -lin skih in `ival skih vrst bodi si zara di red ke sesta ve vrst ali obo je ga) sta v slo ven skem ali {ir {em meri lured ka. Eko si stem z red ko bio ce no zo je na pri mer ter mo fil ni gozd na Komar ~i (red ka sesta va vrst),pri me ra eko si ste ma z red kim bio to pom pa sta mrtvi ca Muri {a in ser pen ti nit pri Slo ven ski Bistri ci.• Eko si ste me, kate rih sestav ni del so rast lin ske in `ival ske vrste, ki so ogro `e ne, so relik ti ali ende miti,ima jo na varo va nem obmo~ ju kla si~ no naha ja li{ ~e, na varo va nem obmo~ ju `ivi jo v tu jem, azo nal nemali ekstra zo nal nem area lu ali na meji svo je ga area la.• Obmo~ ja z ve li ko pestrost jo eko si ste mov: Na raz me ro ma majh nem obmo~ ju je ve~ raz li~ nih eko si -ste mov, na pri mer na obmo~ ju Cerk ni{ ke ga jeze ra jeze ro, poto ki in reke, mo~ vir na tra vi{ ~a, trsti~ ja,gozd).Po memb no meri lo je tudi kul tur ni vidik. Med vse mi vidi ki vred no te nja so prav kul tur ni naj bolj sub -jek tiv ni, saj je v njih zaz na ven na{ odnos do dedi{ ~i ne. Sestav lja jo ga:• Pri ~e val nost: Meri lo upo ra bi mo, kadar sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne dedi{ ~i ne pove za na z ma -te rial ni mi ostan ki iz na{e pre te klo sti (na pri mer Poto~ ka zijal ka, sote ska Pasi ce, Krn sko jeze ro).• Sim bol na vred nost: Sko zi zgo do vi no sta objekt ozi ro ma obmo~ je narav ne dedi{ ~i ne posta la sim bolslo ven ske ga naro da (na pri mer Tri glav, So~a).• Sli ko vi tost: Meri lo obrav na va estet ski odnos posa mez ni ka do narav ne dedi{ ~i ne. Za oce nje va nje upo -rab lja mo pred vsem per cep cij ska izho di{ ~a (na pri mer Mar tulj ko va sku pi na v Ju lij skih Alpah, Mali narav nimost v Ra ko vem [koc ja nu).• Kra jin ski vidik: Meri lo opre de lju je estet ski odnos narav ne dedi{ ~i ne do oko li ce. Inven tar pri me ra nenava ja.40

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23V sklop meril vred no te nja spa da {e vidik rabe, ki je lah ko znans tve no ra zi sko val ni in u~no-vzgoj -ni. Upo rab ljen je bil pri vars tve ni namemb no sti dedi{ ~i ne in ne pri samem vred no te nju. Sno val ci she memeril vred no te nja so pred po sta vi li, da so vsi objek ti, ki jim lah ko pri pi {e mo vsaj ene ga od zgor njih meril,pomemb ni tudi za znans tve no preu ~e va nje.5.4.2.2 Namemb nostPred log namemb no sti – kaj je spre jem lji vo z vi di ka vars tva narav ne dedi{ ~i ne – izha ja iz nara vo -vars tve ne ga vred no te nja in s tem pove za ne rabe ali funk ci je. Vars tve na namemb nost se lah ko del noali v ce lo ti uje ma z dru gi mi raba mi pro sto ra, lah ko pa jih tudi izklju ~u je, kot je pri mer pri rezer vat ni namemb -no sti (In ven tar naj po memb nej {e … 1988, 48).Na isti loka ci ji se lah ko pojav lja ve~ vars tve nih namemb no sti, ~e se seve da med seboj ne izklju ~u -je jo. Lah ko pa se na obmo~ ju povr {in sko obse` nej {e narav ne dedi{ ~i ne dolo ~i jo cone, ki so name nje ne leeni od na{te tih namemb no sti, zla sti kadar ta ni sklad na z dru gi mi (In ven tar naj po memb nej {e … 1988, 48).Raz voj ne usme ri tve so dejav no sti, s ka te ri mi je mo` na ure sni ~i tev vars tve ne namemb no sti. Glav -ne zvr sti vars tve ne namemb no sti so:• Spo me ni{ ka ali pri ~e val na namemb nost: Loka li te ta, ki ima dolo ~e ne nara vo slov ne ali dru ge poseb -no sti, izjem no sti ali pri vla~ no sti, zara di kate rih na dolo ~en na~in odsto pa od oko li ce, naj osta jav av ten ti~ nem (na rav nem ali tudi ure je nem) sta nju, zara di kate re ga ima spo me ni{ ke (pri ~e val ne) last -no sti. Namemb nost se ude ja nja z og le di, obi ski, preu ~e va njem brez pose ga nja v nje no bis tvo. Kotsub stan cial ni ali pomo` ni del spo me ni{ ke last no sti so lah ko tudi nepo sred na oko li ca, zna ~il ni pogle -di, pri sto pi … Zna ~il ni pri me ri narav ne dedi{ ~i ne s pre vla du jo ~o spo me ni{ ko namemb nost jo so skal niosa mel ci, sla po vi, povr {in ski kra{ ki poja vi, na pri mer koli {ev ke, dre ve sa, jame.• Rezer vat na namemb nost: Loka li te ta, ki je pomemb na kot narav ni eko si stem, ran ljiv na ~lo ve ko vepose ge. Osta ja naj v pr vot nem sta nju, brez kakr {nih ko li pose gov in brez gos po dar ske ga izko ri{ ~a -nja. Pri stop naj bo zara di nad zo ra, opa zo va nja in doku men ti ra nja ome jen na naj manj {o mo` no mero.V pri me rih, da je potreb na aktiv na za{ ~i ta pred ne`e le ni mi tuji mi vpli vi ali pro ce si, je to tre ba natan~ -no preu ~i ti in dolo ~i ti. Zna ~il ni pri me ri so pra goz do vi, {ot na bar ja, mrtvi ce.• Znans tve no ra zi sko val na namemb nost: Loka li te ta naj ima vlo go narav ne ga (av ten ti~ ne ga) objek -ta, ki je lah ko pred met stro kov nih in znans tve nih razi sko vanj. Obseg razi sko vanj se gle de na nara voobjek ta dolo ~i tako, da se ohra nja jo nje go ve narav ne zna ~il no sti, da je kljub more bit nim pose gommogo ~e ponov no vzpo sta vi ti prvot no sta nje. Gos po dar ske rabe ni ali je ome je na na nebis tve ni delnarav ne dedi{ ~i ne. Pri me ri so neka te re kra{ ke jame, vod ni bio to pi, geo lo{ ka in geo mor fo lo{ ka narav -na dedi{ ~i na.• Bio top ska namemb nost: Loka li te ta, ki ima zara di narav ne ohra nje no sti ali kot sekun dar ni bio top dolo -~e no bio top sko vlo go (na pri mer habi tat ogro `e nih vrst, tip rast lins tva), naj ohra nja tak {no sta nje,gos po dar sko ali dru go rabo ozi ro ma tiste inter ven ci je, ki so sklad ne z vars tve ni mi cilji ali ohra nja jozna ~il nost bio to pa. Pri me ri tovrst ne namemb no sti so gor ska tra vi{ ~a, gozd na narav na dedi{ ~i na, ve~i -na jam, mokri{~.• Vzgoj no-izo bra `e val na namemb nost: Loka li te ta je pri mer na za obisk jav no sti z na me nom, da raz -li~ ni obi sko val ci (po sa mez ni ki, dru `i ne, sku pi ne, {olar ji) na kra ju samem spoz na va jo nara vo, nje nepoja ve in pro ce se, `ivi in ne`i vi svet ter med se boj ne pove za ve. Za la` je dose ga nje teh ciljev je mo` -no pred vi de ti tudi poseb ne ure di tve, na pri mer infor ma cij ske ozna ke, ka`i po te, raz gle di{ ~a, poti, klo pi.Tipi~ ni pri me ri so turi sti~ ne jame, alpi nu mi, nara vo slov ne poti, muze ji v na ra vi, za ogled ure je ne narav -ne zna me ni to sti.• Rekrea cij ska namemb nost: Loka li te ta je pri mer na za obisk jav no sti, ki i{~e oddih in spro sti tev v pro -sti nara vi na na~in, ki ne pov zro ~a opaz nej {ih nega tiv nih u~in kov. Spre jem lji ve so obli ke rekrea ci je,ki ne zah te va jo ve~ jih ure di tev in zanje niso potreb ni {port ni objek ti ali dru ge napra ve, na pri mer hoja,spre ho di, pla va nje, ~ol nar je nje, nara vo slov ne aktiv no sti. Mo` ni so ure di tve ni pose gi za var nost in dobro41

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~po~ut je obi sko val cev (ste ze, ogra je, raz gle di{ ~a, po~i va li{ ~a, sani ta ri je). Od gos po dar skih dejav no stiso spre jem lji ve vse obli ke tra di cio nal ne rabe in »meh ki« turi zem. Pri me ri tovrst ne namemb no sti so gozdnipar ki, raz gled ni vrho vi, izlet ni{ ke gore, obre` ja voda, gor ske doli ne.Po mne nju Roj{ ka (1994a in 1994b) so prvi ne narav ne dedi{ ~i ne zao kro `e ne v dveh sku pi nah, fizi~ -ni in kul tur no-an tro po lo{ ki. Ovred no te nje in inven ta ri za ci ja narav ne dedi{ ~i ne je pro ces, ki je pove zans kul tur no stop njo dru` be ne ga raz vo ja, zato se vred no te spre mi nja jo. Rezul ta ti tega pro ce sa mora jobiti znans tve no neo po re~ ni. Roj {ek (1994a) je meri la za vred no te nje raz vr stil v dve sku pi ni. V prvi sonara vo slov na meri la, ki teme lji jo na spoz na njih geo lo gi je, geo gra fi je, bio lo gi je in mate ma ti ke ozi ro ma sta -ti sti ke. Dru go sku pi no sestav lja jo kul tur no-an tro po lo{ ka meri la, ki so ute me lje na na pod la gi spoz nanjetno lo gi je, kul tur ne antro po lo gi je, filo zo fi je in umet nost ne zgo do vi ne.V in ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976, 1988 in 1991) so meri la vred no te -nja sicer siste ma ti~ no ure je na in natan~ no opre de lje na, a je vred no te nje poda no zgolj opi sno, kar ne omo go ~apri mer ja ve med posa mez ni mi (po dob ni mi) objek ti. Tako so Planj{ ko va, Mir ti ~e va in Ani ~i} (2002) opi snoovred no ti li kam no lo me in naha ja li{ ~a mio cen skih sedi men tov, Vid mar je va (2008) pa Stru njan ski klif.Ker zla sti geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na izka zu je naj ve~ jo pestrost pojav nih oblik, so zanjo potreb na podrob -nej {a meri la vred no te nja. Zasno va na mora jo biti spe ci fi~ no, upo {te va je svoj skost posa mez nih zvr sti.^e so pri dre ve sni dedi{ ~i ni klju~ na meri la navad no dimen zi je objek ta ([mid Hri bar 2008; Habi~ 2008ain 2008b), sta to pri geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni lah ko mor fo lo gi ja ali sli ko vi tost. Zla sti sled nja, ki je v bi -stvu estet ska vred nost, je popol no ma izlo ~e na iz Zako na o ohra nja nju nara ve, saj je naj bolj sub jek tiv nain odvi sna od ~lo ve ka.Za pri mer ja vo nava ja mo meto do lo gi jo vred no te nja dre ve sne dedi{ ~i ne. Dre ve sna narav na vred no -ta je dre vo ali sku pi na dre ves, ki ima (Da nev in sode lav ci 2008; Habi~ 2008a in 2008b):• Izjem no dimen zi jo: Kri te rij izjem ne ga obse ga deb la se na pod la gi dolo ~i tve kazal ni ka mej ni obsegopre de li za vsa ko dre ve sno vrsto pose bej; ali gre za dre vo z iz jem no vi{i no, ki je prav zara di te vi{ineizjem no, odlo ~i stro kov njak na pod la gi poz na va nja kra jev nih raz mer, zna nja, lite ra tu re in pred la ga -ne ga objek tiv ne ga kazal ni ka izjem ne vi{i ne za posa mez no dre ve sno vrsto.• Izjem ni habi tus: Habi tus dre ve sa (ve li kost kro{ nje ter nje no raz mer je do deb la, ki pose bej jasno pou -da ri ogrod je in arhi tek tu ro posa mez ne ga dre ve sa, rasto ~e ga na pro stem ter izsto pa jo ~a ali dru ga~ naobli ka, veli kost kro{ nje ter nje no raz mer je do deb la, mutan ti …) je vizual no oce njen in, razen izjem -ne ga tlo ri sa kro{ nje, ni mer lji va last nost.• Izjem no sta rost: Sta rost je veza na na dre ve sno vrsto, zato se izjem na sta rost za posa mez ne dre ve -sne vrste zelo raz li ku je, od nekaj deset do nekaj tiso~ let. Zara di tega bi mora li meri lo izjem ne sta ro stidre ves vred no ti ti po dre ve snih vrstah;• Eko si stem sko pomemb nost: To sku pi no sestav lja jo dre ve sa, ki nad pov pre~ no pove ~u je jo biot sko raz -no vrst nost, pri ~emer gre lah ko za red ka dre ve sa in rasti{ ~a red kih dre ve snih in grmov nih vrst (na rav narasti{ ~a), dre ve sa v od pr ti pokra ji ni ter dre ve sa ob vodi in v na se ljih;• Znans tve no ra zi sko val no pomemb nost: Dre vo je pred met znans tve nih obrav nav ali razi skav, zato gaobrav na va jo tudi znans tve ni ali stro kov ni ~lan ki.• Pri ~e val no pomemb nost: Pri ~e val ni pomen narav ne dedi{ ~i ne naj bi bil izka zan pred vsem z ma te -rial ni mi preo stan ki iz pre te klo sti, kot so arheo lo{ ka naj di{ ~a in pri zo ri{ ~a pomemb nej {ih dogod kovv pre te klo sti. Gre pred vsem za dre ve sa, ki pri ~a jo o nek da nji tra di cio nal ni rabi, dre ve sa, saje na in goje -na ob hi{ah in poteh, s ~i mer ozna ~u je jo pomemb nej {e lege v pro sto ru, spo min ska dre ve sa in podob no.5.4.3 VRED NO TE NJE NE@I VE NARA VE V TU JI NIZ na me nom zmanj {a ti vpliv sub jek tiv no sti in omo go ~i ti med se boj no pri mer ja vo so se v zad njih letihpoja vi le in uve lja vi le {te vil ne meto de vred no te nja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne (Rey nard in sode lav ci 2007;Pau lo Perei ra, Dia man ti no Perei ra in Cae ta no Alves 2007; Corat za in Giu sti 2005; Ser ra no inGonzáles-True ba 2005). Erhar ti~ (2010a) je {ti ri tuje meto de pri mer jal in jih soo ~il s slo ven ski mi meri li42

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23vred no te nja. Postop ke je preiz ku sil z vred no te njem isto vrst nih poja vov, pet naj stih slo ven skih sla pov:Boka, ^ed ca, Veli ki Koz jak, sla pi ~i na Krki pri @u`em ber ku, Lahom ni{ ki sopot, Nemilj ski {um, Ne`i ca,Palenk, 4. slap v Pe klu pri Borov ni ci, Spod nji Peri~ nik, Pr{ jak, Savi ca, Veli ki [umik, Veli vir in [um v Blej -skem vint gar ju.Gle de na postav lje na meri la vred no te nja je bil v pri mer ja vo vklju ~en le osred nji, kvan ti ta tiv ni del vsa -ke meto de. Uvod ni deli, to je splo {ni podat ki, kot na pri mer koor di na te posa mez ne ga objek ta dedi{ ~i ne,opis, ki teme lji tako na teren skem delu kot na ana li zi kar to graf ske ga in arhiv ske ga gra di va, nad mor skovi{i no in podob no, so izpu{ ~e ni.Pri mer ja ne meto de teme lji jo na raz li~ nih kri te ri jih. Vsem so skup ni red kost (an gle{ ko rarity), tipi~ -nost (an gle{ ko repre sen ta ti ve ness) in celo vi tost ozi ro ma ohra nje nost (an gle{ ko inte grity) poja va. Osta likri te ri ji, na pri mer eko lo{ ka, znans tve na, izo bra `e val na in kul tur na vred nost, se od meto de do meto -de raz li ku je jo in so odvi sni od cilja razi ska ve (Rey nard in sode lav ci 2007).Spr va so meto de za vred no te nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne teme lji le zla sti na znans tve nih kri te ri jih(Ri vas in sode lav ci 1997; Brusc hi in Cen dre ro 2005; Corat za in Giu sti 2005; Ser ra no in Gonzáles-True -ba 2005), saj so slu `i le le kot pod po ra inven ta ri za ci ji dedi{ ~i ne in pre so ji vpli vov na oko lje (Rey nard insode lav ci 2007). Z raz vo jem zna no sti, zave da njem pome na ne`i ve nara ve, oza ve{ ~a njem pre bi val stvain pre vred no te njem turiz ma, se je pove ~a lo tudi pov pra {e va nje po tako ime no va nem geo tu riz mu (Zorn,Erhar ti~ in Komac 2010), turiz mu, ki teme lji na geo lo{ ki in geo mor fo lo{ ki dedi{ ~i ni, nje nem obisko va -nju, spoz na va nju in razu me va nju. Zato natan~ na ana li za geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne zah te va celo sten pri stop,v ka te re ga mora jo biti poleg nara vo slov nih vklju ~e ni tudi dru` bo slov ni in uprav ljav ski vidi ki.5.4.3.1 [vi car ska meto da[vi car ska meto da (Rey nard in sode lav ci 2007), ki so jo raz vi li na In{ti tu tu za geo gra fi jo Uni ver zev Lo za ni (In sti tut de géograp hie de l’Uni ver sité de Lau san ne), je naj pre pro stej {a, saj je name nje na tako{tu den tom in razi sko val cem kot nara vo vars tve ni stro ki. Zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na meri lavred no te nja (an gle{ ko cen tral, scien ti fic values) in jih kom bi ni ra z do dat ni mi meri li (an gle{ ko addi tio -nal values). Osred nji del teme lji na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti in paleo geo graf ski vred no sti(an gle{ ko pala eo geo grap hic value). Zad nje meri lo je doda no, da se pou da ri pove za nost poja va ali obli -ke s po vr{ jem in pod neb jem v pre te klih obdob jih.Me to da je bila izbra na tudi za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri glav skih jezer.Pre gled ni ca 2: Kvan ti ta tiv na meri la {vi car ske meto de.znans tve na vred nostred kostti pi~ nostce lo vi tostpa leo geo graf ska vred nostdo dat na vred nost eko lo{ ka vred nost eko lo{ ki vplivza va ro va na obmo~ jaes tet ska vred nostraz gled/vid nostvi zual na pestrostkul tur na vred nostver ski pomenzgo do vin ski pomenumet ni{ ki, lite rar ni pomengeoz go do vin ski pomeneko nom ska vred nostka ko vost nakvan ti ta tiv na43

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in gos po dar sko vred nost.Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril ta del vred no te nja teme lji na poe no stav lje nih kri te -ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` no pove za vo med geo mor fo lo gi jo ter dru gi mi vidi ki nara ve indru` be.V eko lo{ ko vred nost so vklju ~e na tudi obsto je ~a varo va na in zava ro va na obmo~ ja. Naj bolj sub jek -tiv no estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra ji ne, pri ~emer seve~ ja vred nost pri pi {e bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo. Kul tur na meri la vrednote -nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in »geoz go do vin ska« pomemb nost;sled nja raz kri va vlo go posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji. Gos po dar sko meri lo v {vi -car ski meto di upo {te va le dejan ske pri hod ke zara di nav zo~ no sti obrav na va ne ga objek ta dedi{ ~i ne. Skup navred nost (an gle{ ko glo bal value), ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi -sno, saj gre po mne nju avtor jev za nepri mer lji ve kate go ri je. To je tudi raz log, da posa mez na meri la nisoobte `e na. Skup ni vred no sti lo~e no sle di izo bra `e val na vred nost, ki je prav tako poda na opi sno, saj imalah ko objekt veli ko izo bra `e val no vred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si `espre me ni li ozi ro ma odstra ni li.5.4.3.2 Por tu gal ska meto daPor tu gal ska meto da (Pau lo Perei ra, Dia man ti no Perei ra in Cae ta no Alves 2007), ki so jo raz vi liv Sre di{ ~u za geoz na no sti Uni ver ze v Min hu (Núcleo de Ciências da Ter ra da Uni ver si da de do Min -ho) in upo ra bi li v Na rav nem par ku Mon te sin ho, je mno go kom plek snej {a. Vred no te nje pote ka v dvehkora kih. Prvi, opi sni del – ime nu je jo ga inven ta ri za ci ja (an gle{ ko inven tory) – je name njen izbo ru objek -tov, vklju ~e nih v ana li zo. Kvan ti ta tiv ni del, ki omo go ~a pri mer ja vo med objek ti, je sestav ljen iz vred no te njain ran gi ra nja. Pri mar ni meri li vred no te nja sta tako ime no va ni geo mor fo lo{ ka in uprav ljav ska vred -nost (an gle{ ko mana ge ment value), sekun dar ni pa podob no kot v {vi car ski meto di znans tve na indodat na vred nost (an gle{ ko scien ti fic and addi tio nal value). Sled nja obse ga kul tur na, estet ska ineko lo{ ka meri la. Uprav ljav ska meri la se deli jo na upo rab no vred nost (an gle{ ko use value), ki vklju -~u je dostop nost in vid nost objek ta ali poja va, ter na ohra ni tve no vred nost (an gle{ ko pro tec tionvalue) s stop njo slab {a nja (an gle{ ko level of dete rio ra tion) in pri ~a ko va no {ko do (an gle{ ko expec -ted damage).Pre gled ni ca 3: Kvan ti ta tiv na meri la por tu gal ske meto de.geo mor fo lo{ ka vred nost znans tve na vred nost red kostce lo vi tost/ohra nje nostti pi~ nostpe strostdo dat na vred nostkul tur naes tet skaeko lo{ kauprav ljav ska vred nost upo rab na vred nost do stop nostvid nostohra ni tve na vred noststop nja slab {a njapri ~a ko va na {ko daPo sa mez na meri la so raz li~ no obte `e na, nji hov se{te vek pa pome ni skup no vred nost (an gle{ ko totalvalue) geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne. V zad njem kora ku se se{te je {e vso ta vseh uvr sti tev posa mez ne gaobjek ta gle de na vred nost po posa mez nem meri lu. Pred nost se{tev ka raz vr{ ~a nja je, da dedi{ ~i na, kipo vseh meri lih ka`e veli ko vred nost, v kon~ nem ran gi ra nju bolj izsto pa. Avtor ji pou dar ja jo, da je glav -44

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na pred nost meto de popol no ma lo~e no opi sno in {te vil~ no vred no te nje, kar omo go ~a, da se lah ko geo -mor fo lo{ ke obli ke vred no ti tudi povsem kvan ti ta tiv no.5.4.3.3 Meto da mer je nja turi sti~ ne ga poten cia laMe to da za mer je nje turi sti~ ne ga poten cia la (Pra long 2005) geo mor fo lo{ kih oblik in pro ce sov je pravtako nasta la na In{ti tu tu za geo gra fi jo Uni ver ze v Lo za ni (In sti tut de géograp hie de l’Uni ver sité de Lau -san ne). Meto da vse bu je meri la za kva li ta tiv no in kvan ti ta tiv no ana li zo objek tov dedi{ ~i ne. Pra long skle pa,da so vse turi sti~ ne dobri ne, sto ri tve in infra struk tu ra, nasta le zara di geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, posle -di ca znans tve nih, estet skih, kul tur no-zgo do vin skih in dru` be no gos po dar skih vred no sti relief nih oblikozi ro ma pro ce sov. Z upo ra bo nave de nih meril in nji ho vo ustrez no obte `i tvi jo je mogo ~e dolo ~i ti (tu ri -sti~ ni) poten cial geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne in mo` no sti za nje no rabo. Meto do sestav lja ta dva kora ka,mer je nje turi sti~ ne vred no sti (an gle{ ko tou rist value) dedi{ ~i ne ter opre de li tev mo` no sti za nje no rabo(an gle{ ko exploi ta tion value). Turi sti~ no vred nost ena ko vred no sestav lja jo natan~ no raz de la na estet -ska, znans tve na, kul tur no-zgo do vin ska in social noe ko nom ska meri la. Meri li za rabo dedi{ ~i ne sta stop njain na~in rabe, ki omo go ~a ta opre de li tev inten ziv no sti rabe dedi{ ~i ne s pro stor ske ga in ~asov ne ga vidi -ka ter ugo tav lja nje nje ne ga poten cia la.Pre gled ni ca 4: Kvan ti ta tiv na meri la meto de mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la geo mor fo lo{ kih oblik.tu ri sti~ na vred nost es tet ska vred nost {te vi lo raz gle di{~pov pre~ na raz da lja do raz gle di{~po vr {i nanad mor ska vi{i nabarv ni kon tra stiznans tve na vred nostpa leo geo graf ska vred nostti pi~ nostpo vr {i naohra nje nosteko lo{ ka vred nostkul tur no-zgo do vin ska vred nost kul tur ni in zgo do vin ski obi ~a jisli kar sko upo dab lja njezgo do vin ski in arheo lo{ ki pomenver ski in duhov ni pomenumet nost in kul tur ni dogod kidru` be no gos po dar ska vred nost do stop nostna rav ne nevar no stilet ni obiskstop nja zava ro va njapri vla~ nostraba stop nja rabe upo rab na povr {i na(tudi oko li ce dedi{ ~i ne)in fra struk tu rase zon skostdnev ni obiskna ~in raberaba estet skih vred no stiraba znans tve nih vred no stiraba kul tur nih vred no stiraba gos po dar skih vred no sti45

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~5.4.3.4 [pan ska meto daNa Oddel ku za geo gra fi jo Uni ver ze v Val la do li du (De par ta men to de Geo grafía de la Uni ver si dadde Val la do lid) zasno va na meto do lo gi ja (Ser ra no in Gonzáles-True ba 2005) je sestav lje na iz treh katego -rij, teme lje ~ih na upo ra bi geo mor fo lo{ ke ga zem lje vi da, ki je sreds tvo za popis geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.Inven ta ri za ci ji relief nih oblik in pro ce sov sle di ana li za geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne z oce nje va njem notra -nje ali intrin zi~ ne vred no sti vsa ke prvi ne, sku paj z do da no ali kul tur no, upo rab no in uprav ljav sko vred nost joobli ke. Pri tej meto di se od osta lih naj bolj raz li ku je znans tve na ali intrin zi~ na vred nost, saj teme lji nastro go geo mor fo lo{ kih meri lih: gene zi, mor fo lo gi ji, sta ro sti, kam nin ski pod la gi in podob nem. Kul tur noali doda no vred nost sestav lja jo estet ska, kul tur na, izo bra `e val na, znans tve na in turi sti~ na meri la vred -no te nja. Tret ji del pred stav lja raba in uprav lja nje z me ri li, kot so dostop nost, ran lji vost, inten ziv nost rabein podob no.Me to da, ki je bila upo rab lje na v na rod nem par ku Picos de Euro pa na seve ru [pa ni je, se od ostalihmetod pre cej raz li ku je, zato je z nji mi tudi naj te` je pri mer lji va.Pre gled ni ca 5: Kvan ti ta tiv na meri la {pan ske meto de.znans tve na ali intrin zi~ na vrednostkul tur na ali doda na vred nostraba in uprav ljav ska vred nostna sta nekmor fo lo gi jadi na mi kasta rostkam nin ska zgrad bageo lo{ ke struk tu rees tet ska vred nostkul tur na vred nostizo bra `e val na vred nostznans tve na vred nosttu ri sti~ na vred nostdo stop nostran lji vostob ~ut lji vostin ten ziv nost rabeogro `e noststop nja zava ro va nja~lo ve{ ki vpli vika ko vost raz gle daspre jem lji vost spre membpre te kli pro ce siso dob ni pro ce sinav zo~ nost kul tur nih spo me ni kovdu hov ne, lite rar ne in umet ni{ ke vse bi nezgo do vin ska rabaizo bra `e val ni viriznans tve na pomemb nostti pi~ nostde jan ska rabapo ten cial na raba5.4.4 POV ZE TEK IN PRI MER JA VA METODV vseh meto dah, ne gle de na nji hov cilj, so jedro vred no te nja znans tve ni kri te ri ji. Nji hov pomen jeneko li ko manj {i v me to do lo gi ji, kate re cilj je ugo tav lja nje turi sti~ ne ga poten cia la geo mor fo lo{ ke dedi{~i -ne. Znans tve no ra zi sko val ni pomen je pri vseh meto dah podo ben. Sestav ljen je iz meril, ki jih slo ven ska46

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23meto do lo gi ja poz na pod kate go ri ja mi izjem nost, tipi~ nost in kom plek sna pove za nost poja vov. Po Erhar -ti ~u (2010a) z rabo raz li~ nih metod dobi mo raz me ro ma podob ne rezul ta te, ~eprav so neka te ra meri lapre cej ohlap na in pre pu{ ~e na sub jek tiv ni pre so ji. »… Z vred nost mi neko li ko izsto pa {pan ska meto do -lo gi ja, saj se meri la vred no te nja izra zi to raz li ku je jo od osta lih …« (Er har ti~ 2010a, 318).Do dat no vred nost oblik pose bej izpo stav lja ta {vi car ska in por tu gal ska meto da, med tem ko {pan -ska govo ri o do da ni vred no sti, ki jo ena ~i s kul tur no vred nost jo. [vi car ska in por tu gal ska meto da staraz me ro ma pri mer lji vi, ~erav no prva med dodat ne kri te ri je pri {te va tudi gos po dar sko vred nost, dru gapa ne. Erhar ti~ (2010a) ugo tav lja, da ima jo slo ven ski sla po vi soraz mer no majh no doda(t)no vred nost.To ugo to vi tev lah ko pos plo {i mo na ve~i no geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.Ana li za sla pov je poka za la, da ima naj ve~ ji turi sti~ ni poten cial slap Boka, sle di jo mu ~etr ti slap v Pe -klu pri Borov ni ci, Peri~ nik in Vint gar ski {um. Pre se net lji vo niz ko sta uvr{ ~e na Koz jak in Savi ca, sajmeto do lo gi ja upo {te va tudi {te vi lo raz gle di{~ na slap in raz da ljo med nji mi. Oba sla po va sta v ko ri tihozi ro ma v za tre pu, zato ima ta le po eno raz gle di{ ~e, kar je botro va lo nju ni dom nev no ni` ji estet ski vred -no sti (Er har ti~ 2010a). Vidi mo torej, da pri celost nem vred no te nju geo mor fo lo{ ke in dru ge dedi{ ~i netudi kvan ti fi ka ci ja meril ne ponu ja uni ver zal ne re{i tve.Gos po dar sko vred nost pose bej izpo stav lja ta {vi car ska meto da in meto da mer je nja turi sti~ ne gapoten cia la, pri {pan ski in por tu gal ski meto di je vklju ~e na v upo rab no vred nost. Upo rab no vred nost,kot jo poj mu je por tu gal ska meto da, lah ko do neke mere pri mer ja mo z eko nom ski mi meri li {vi car skemeto de, ~eprav so [vi car ji bolj ome je val ni, saj dode li jo to~ ke le tistim objek tom, ki dejan sko pri na {a -jo doho dek.Med ana li zi ra ni mi meto da mi pred vi de va izra ~un skup ne vred no sti poja va le por tu gal ska meto da.[vi car ska meril vred no te nja ne me{a med seboj, saj je tako ohra nje na ve~ ja trans pa rent nost postop -ka (Rey nard in sode lav ci 2007). S tem se stri nja tudi Sko ber ne (ust ni vir 2010). Po nje go vem mne njugre za nepri mer lji ve sku pi ne meril, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer frek ven ce pojav lja nja, mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti, doje ma nja,odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Iz iste ga raz lo ga {vi car ska meto da zavra ~a tudi pon de ri ra nje posa -mez nih vred no sti. Prav zato so neka te ra meri la, na pri mer izo bra `e val na vred nost, ogro `e nost in raba,poda na zunaj kvan ti ta tiv ne ga vzor ca, torej zgolj opi sno, kar seve da ne omo go ~a nepo sred ne pri mer -ja ve s po dob ni mi geo morf ni mi pro ce si ali relief ni mi obli ka mi.Med tem ko je {vi car ska meto da, ki izrec no ne vse bu je upo rab ne vred no sti geo mor fo lo{ ke dedi{ -~i ne, name nje na pred vsem oza ve{ ~a nju, ugo tav lja nju znans tve nih in dodat nih vred no sti geo mor fo lo{ kededi{ ~i ne, se z dru gi mi meto do lo gi ja mi pos ve ~a jo tudi uprav ljav ski sfe ri, torej rabi objek ta. Zla sti z me -to do mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la, kakor `e ime samo pove, se ugo tav lja jo mo` no sti rabe relief nihoblik za turi sti~ ne name ne.Pri mer ja va metod je poka za la, da se tudi s kvan ti ta tiv no ana li zo ne more mo povsem otre sti sub -jek tiv no sti, saj je pri pi so va nje vred no sti posa mez nim relief nim obli kam odvi sno od pogle dov oce nje val cain nje go ve ga doje ma nja pro sto ra. To se zelo dobro vidi pri rezul ta tih vred no te nja estet skih meril, ki sonaj manj dode la na. Med obrav na va ni mi meto da mi izsto pa meto da mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la, kije z vi di ka vred no te nja estet ske vred no ti naj bolj dode la na, saj upo {te va veli kost zem lji{ ~a, s ka te re gase vidi pojav, {te vi lo raz gle di{~, odda lje nost med nji mi, rela tiv no vi{in sko raz li ko relief ne obli ke in podob -no. Zato je ta meto da, vsaj kar zade va sli ko vi tost poja va, naj na tan~ nej {a. @al pa zah te va raz me ro mapodrob ne podat ke, s ka te ri mi le red ko raz po la ga mo.Iz bor meto de vred no te nja je odvi sen od ciljev razi ska ve. Za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri -glav skih jezer smo izbra li {vi car sko meto do (Rey nard in sode lav ci 2007), ki je med vse mi naj pre pro stej {a.Nje no glav no pred nost vidi mo v poe no stav lje nih meri lih vred no te nja, ki ne zah te va jo spe ci fi~ nih podat -kov o po sa mez nih obli kah in posa mez nih meril vred no te nja ne me{a jo med seboj. S tem je ohra nje natudi ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Izo bra `e val no vred nost, ogro `e nostin rabo poda ja mo le v opi sni obli ki. Opi sno je poda na tudi skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih indodat nih meril vred no te nja.47

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Pre gled ni ca 6: Del rezul ta tov pri mer ja ve metod vred no te nja na pri me ru izbra nih slo ven skih sla pov (Er har ti~ 2010a, 306).slap / vred nost {vi car ska meto da por tu gal ska meto da {pan ska meto daznans tve na es tet ska kul tur na eko nom ska do dat na znans tve na kul tur na es tet ska do dat na raba vars tve na es tet ska znans tve na kul tur na rabaBoka 0,94 1,00 0,13 0,00 0,28 0,92 0,25 1,00 0,42 0,70 1,00 1,00 0,60 0,57 0,53^ed ca 1,00 0,25 0,06 0,00 0,08 0,75 0,00 0,25 0,08 0,45 0,25 0,25 0,90 0,45 0,50Koz jak 1,00 1,00 0,13 0,25 0,34 0,88 0,25 1,00 0,42 0,60 1,00 1,00 0,80 0,63 0,53Krka 0,81 0,50 0,19 0,25 0,36 0,64 0,50 0,50 0,50 0,70 0,75 0,50 0,45 0,50 0,63La hom ni{ ki sopot 0,56 0,25 0,00 0,00 0,06 0,24 0,00 0,25 0,08 0,45 0,13 0,25 0,35 0,25 0,31Ne milj ski {um 0,69 0,50 0,00 0,00 0,13 0,50 0,00 0,50 0,17 0,50 1,00 0,50 0,35 0,30 0,28Ne `i ca 0,88 0,50 0,06 0,00 0,20 0,78 0,00 0,50 0,25 0,55 0,75 0,50 0,60 0,42 0,47Pa lenk 0,50 0,25 0,06 0,25 0,14 0,32 0,00 0,25 0,08 0,55 0,88 0,25 0,30 0,27 0,47Pe kel 0,69 0,50 0,13 0,25 0,22 0,68 0,50 0,50 0,33 0,55 0,88 0,50 0,35 0,43 0,47Pe ri~ nik 1,00 1,00 0,06 0,25 0,33 0,92 0,00 1,00 0,33 0,75 0,88 1,00 0,90 0,70 0,63Pr{ jak 0,75 0,75 0,00 0,00 0,19 0,70 0,00 0,75 0,25 0,40 1,00 0,75 0,60 0,45 0,41Sa vi ca 0,94 1,00 0,56 1,00 0,64 0,81 0,75 1,00 0,58 0,75 0,75 1,00 0,50 0,67 0,59[u mik 0,88 1,00 0,25 0,00 0,31 0,88 0,50 1,00 0,50 0,55 1,00 1,00 0,50 0,62 0,44Veli vir 0,88 0,50 0,00 0,00 0,25 0,70 0,00 0,50 0,33 0,30 1,00 0,50 0,75 0,40 0,28Vint gar ski {um 1,00 0,75 0,13 0,75 0,41 0,88 0,25 0,75 0,33 0,95 1,00 0,75 0,50 0,58 0,50me to da mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la slo ven ska meto daes tet ska znans tve na kul tur na eko nom ska stop nja na ~in skup na iz jem nost ti pi~ nost kom plek s- znans tve na es tet ska kul tur narabe rabe raba nost0,85 0,75 0,06 0,69 0,88 0,50 0,69 0,88 1,00 0,75 0,88 1,00 0,500,55 0,75 0,00 0,19 0,31 0,13 0,22 0,75 1,00 0,50 0,75 0,25 0,310,50 0,80 0,06 0,50 0,56 0,31 0,44 0,94 1,00 0,75 0,90 1,00 0,630,60 0,70 0,38 0,75 0,81 0,25 0,53 0,38 1,00 0,50 0,63 0,50 0,560,25 0,15 0,00 0,31 0,56 0,00 0,28 0,13 0,75 0,25 0,38 0,25 0,380,40 0,55 0,00 0,38 0,56 0,06 0,31 0,31 0,75 0,25 0,44 0,50 0,250,45 0,70 0,06 0,63 0,69 0,25 0,47 0,44 1,00 0,50 0,65 0,50 0,310,30 0,40 0,19 0,56 0,69 0,06 0,38 0,13 0,50 0,25 0,29 0,25 0,250,75 0,55 0,13 0,50 0,63 0,50 0,56 0,50 0,75 0,50 0,58 0,50 0,310,75 0,80 0,13 0,69 0,69 0,56 0,63 0,75 1,00 0,75 0,83 1,00 0,560,65 0,55 0,06 0,31 0,38 0,13 0,25 0,56 0,75 0,50 0,60 0,50 0,310,50 0,65 0,50 0,75 0,69 0,69 0,69 0,69 1,00 0,75 0,81 1,00 0,750,70 0,75 0,19 0,50 0,50 0,38 0,44 0,75 1,00 0,25 0,67 0,75 0,500,50 0,75 0,00 0,31 0,56 0,00 0,28 0,44 1,00 0,25 0,56 0,50 0,250,75 0,75 0,19 0,69 0,81 0,63 0,72 0,69 1,00 0,50 0,73 0,75 0,6348

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 236 JULIJ SKE ALPE, TRI GLAV SKI NAROD NI PARKJu lij ske Alpe so naj ve~ ja in naj vi{ ja viso ko gor ska alp ska sku pi na v Slo ve ni ji. Sega jo od doli ne So~emed Tol mi nom in Koba ri dom z dol gim hrb tom Sto lo ve ga pogor ja med Koba ri dom in Gumi nom do podo -lja Kanal ske in Zgor nje sav ske doli ne na seve ru. Z vzhod a jih ome ju je Sav ska ravan, na jugovz ho dupre ha ja jo v [kof je lo{ ko hri bov je, na jugu pa jih ome ju je Ba{ ka gra pa (Ku na ver 1998). Zra~ na raz da ljamed @elez no doli no ob Beli na zaho du in Ljub ljan sko kot li no na vzhod u je dobrih 80 km (Gams inRamov{ 1990, 352). V Slo ve ni ji sta dve tret ji ni Julij skih Alp, preo sta la tret ji na je v Ita li ji.V ne kaj tiso~ metrov debe lih skla dih so naj sta rej {e zgor nje kar bon ske pla sti, ki jih sprem lja jo raz -li~ ne perm ske kam ni ne. Sla bo odpor ne spod nje tria sne pla sti so kot majh ne krpe ohra nje ne po vsehJulij skih Alpah in vse bu je jo pre cej okam nin. Nad nji mi le`i eno li~ ni ani zij ski sklad na ti dolo mit, ki se nada -lju je s pe stro raz vi ti mi ladi nij ski mi skla di s pre dor ni na mi in tufi. Pokri va jih obse` na gmo ta zgor nje tria sne gagre ben ske ga apnen ca. Osred nji del Julij skih Alp sestav lja ta mlaj {i, do 1400 m debel sklad na ti dach -stein ski apne nec in gre ben ski koral ni apne nec. Iz jure je naj ve~ raz li~ nih apnen cev, ki so sko raj vsi v ju` nemdelu Julij skih Alp in v Do li ni Tri glav skih jezer vse bu je jo pre cej amo ni tov. Iz obdob ja kre de so poleg glob -lje mor skih apnen cev {e fli {ne kam ni ne. V ke no zoi ku so se pone kod odlo `i le slad ko vod ne in mor skeused li ne, iz plei sto ce na je veli ko moren in kon glo me ra ta (Ra mov{ 1985; Gams in Ramov{ 1990). V plei -sto ce nu je bilo obmo~ je mo~ no pole de ne lo, saj so bile tem pe ra tu re v Al pah po raz li~ nih podat kih zaprib li` no 6 do 9 °C (Bin ta nja, van der Wal in Oer le mans 2004), po neka te rih pred po stav kah pa kar do12 °C (Gams 1955, 288–289) ni` je od zdaj{ njih. Posle di~ no je bila sne` na meja za okrog 1000 do 1400 mni` je od sodob ne (Gams 1955). Iznad ledu so gle da li le posa mez ni vrho vi, kop na so bila ju` na pobo~ -ja Spod njih Bohinj skih gora, delo ma svet nad So~o in del Jelo vi ce. Naj dalj {i je bil So{ ki lede nik, ~epravje imel neko li ko manj {e zaled je. Dru gi naj dalj {i je bil Bohinj ski, ki je imel v za led ju obse` nej {e pla no -te (Gams 1998, 44). Nje go vo glav no redil no obmo~ je je bila Kom na z Do li no Tri glav skih jezer. Dru gilede ni ki so bili manj {i.Po umi ku lede ni kov se povr{ je spre mi nja zla sti zara di pre pe re va nja kam nin, tako mehan ske ga kotkemij ske ga. Pre pe re va nje je nasta ja nje pre pe ri ne brez pre mi ka nja, prvi korak v de lo va nju ekso ge nihpro ce sov (Na tek 2003, 52). Po Geo graf skem ter mi no lo{ kem slo var ju (2005, 314) je pre pe re va nje »… raz -pa da nje, raz kra ja nje kam nin in mine ra lov zara di kemi~ nih, fizi kal nih, mehan skih in bio lo{ kih pro ce sov …«.Z ve ~a njem nad mor ske vi{i ne pri do bi va pomen mehan sko pre pe re va nje, ki ga pos pe {u je jo tem pe ratur -ne raz li ke, zla sti ponav lja jo ~e kole ba nje tem pe ra tu re nad in pod ledi{ ~em. Zara di tem pe ra tur nih spre membse vrh nje kam nin ske pla sti kr~i jo in raz te za jo. S tem nasta ja jo raz po ke, ki omo go ~i jo raz pa da nje trd nein homo ge ne kam ni ne na manj {e kose. Med pod neb ni mi vpli vi ima jo pomemb no vlo go tudi koli ~i na,obli ka in raz po re di tev pada vin (Ku na ver in sode lav ci 1998, 32). S pre pe re va njem kom pakt ne kam ni nenasta ja pre pe ri na, ki se lah ko pre mi ka pod vpli vom sile te`e ali s po sre do va njem zuna njih dejav ni kov,kakr {ni so voda, led, veter. Denu da ci ja ozi ro ma plo skov no odna {a nje pre pe ri ne s po bo ~ij, se doga jazara di delo va nja gra vi ta ci je ozi ro ma tako ime no va nih gra vi kla sti~ nih pro ce sov in plo skov ne ga odte ka -nja vode (Na tek 2003, 65–68). Nasta ja jo meli{ ~a in podo ri, ob izdat nej {i koli ~i ni pada vin tudi blat ni toko viter dru gi pro ce si in relief ne obli ke.Za Julij ske Alpe je zna ~il na nariv na zgrad ba, {te vil ni pre lo mi pa so gmo to raz ko sa li v naj raz li~ nej -{ih sme reh. Ob pre lo mu Kranj ska Gora–Pi {ni ca–Vr {i~–Bala so vzhod ne Julij ske Alpe nari nje ne nazahod ne. Tipi ~en alp ski svet sestav lja jo glo bo ke doli ne, viso ka oste nja ter ostri vrho vi, zgra je ni iz raz -li~ nih apnen cev in dolo mi tov. Na pla no tah pre vla du je kra{ ko povr{ je z vi so ko gor ski mi kra{ ki mi poja viin brez ni ter ostan ki pole de ni tve. Povr {in skih voda je malo, razen v do li nah, kjer pri ha ja jo na plan {te -vil ni kra{ ki izvi ri, pogo sto kot sla po vi. Zara di zakra se lo sti raz vod ni ca med Savo in So~o pone kod {e nipovsem natan~ no dolo ~e na (Gams in Ramov{ 1990, 352).Gle de na pod neb no ~le ni tev Slo ve ni je ima jo Julij ske Alpe pod neb je vi{ je ga gor ske ga sve ta z na -sled nji mi last nost mi (Ogrin 1996, 46):• pov pre~ na tem pe ra tu ra naj to plej {e ga mese ca je pod 10 °C,49

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~• zna ~i len je sub me di te ran ski pada vin ski re`im,• pov pre~ na let na koli ~i na pada vin je ve~ kot 2000 l/m 2 .Ra zen gor skih obmo ~ij nad 1500 m nad mor ske vi{i ne ima jo ta tip pod neb ja tudi alp ske doli ne terneka te re pre dalp ske kot li ne in doli ne, ki jim daje jo gor ski zna ~aj pred vsem zim ske tem pe ra tu re. Na pod -neb ne raz me re naj bolj vpli va ta veli ka relief na raz ~le nje nost povr{ ja z ve li ki mi rela tiv ni mi vi{in ski mi raz li ka miin lega na zaho du Slo ve ni je, na obmo~ ju alp sko-di nar ske pre gra de. Zara di raz li~ ne geo graf ske lege ingeo mor fo lo{ ke sesta ve obsta ja jo pomemb ne pod neb ne raz li ke med zahod ni mi in vzhod ni mi pre de li gor -ske ga sve ta. Jugo za hod ni pre de li zara di pre vla du jo ~e zahod ne in jugo za hod ne zra~ ne cir ku la ci je prej me jove~ pada vin in ima jo zara di ve~ je masiv no sti ter vi{in izra zi tej {o nav pi~ no pod neb no paso vi tost. V za -hod nem in ju` nem delu gorov ja pade zara di pri sil ne ga dvi go va nja zra ka ob gor skih pre gra dah ve~ kot3000 mm pada vin let no, v vzhod nem in sever nem delu, ki sta v bla gi pada vin ski sen ci, pa od 1800do 2500 mm. Naj ve~ pada vin je med Krnom in Kom no (Geo graf ski atlas … 1998, 99). Raz po re di tev pada -vin prek leta je dokaj ena ko mer na, z manj {i ma vi{ ko ma jese ni (no vem bra) in na pre ho du pom la di v po let je(maj, junij). Naj manj pada vin pade pozi mi (fe bruar ja) ter pole ti (ju li ja in avgu sta) (Ogrin in Bran celj 2002).V gor skem sve tu je tem pe ra tu ra zra ka odvi sna pred vsem od nad mor ske vi{i ne. Pomemb no vlo goima mikro re lief ni polo `aj, zla sti lega vbo ~e nih relief nih oblik, v ka te rih se ob radia cij skem tipu vre me -na pojav lja toplot ni obrat. V mra zi{ ~ih na Kom ni, ki so po doslej zna nih podat kih najh lad nej {a obmo~ jav Slo ve ni ji, se tem pe ra tu ra zra ka pozi mi ve~ krat spu sti tudi pod –30 °C (Tro{t 2008). V mra zi{ ~u Mrz -la Kom na je bila januar ja 2006 izmer je na tem pe ra tu ra –41,7 °C (Ogrin, Ver ta~ nik in Sinjur 2009), 9. 1. 2009pa {e doslej naj ni` ja zna na tem pe ra tu ra zra ka v Slo ve ni ji, –49,1 °C (Do ve ~ar in sode lav ci 2009; Ogrin,Ver ta~ nik in Sinjur 2009; Ver ta~ nik, Sinjur in Ogrin 2009).Rast lins tvo in `ivals tvo sta alp ska. Zara di veli kih vi{in skih raz lik, Tri glav ski narod ni park je na nad -mor ski vi{i ni med 180 m pri Tol min ki in 2864 m na vrhu Tri gla va, so raz lo~ no raz vi ti rast lin ski vi{in skipaso vi. V So{ ki doli ni je opa zen sre do zem ski vpliv. Med goz do vi pre vla du je jo buko vi sesto ji, v vi{ jih legahse ve~a zasto pa nost smre ke in mace sna. Nad gozd no mejo, ki je od 1600 do 1900 m viso ko, so obse` -ni sesto ji ru{ ja. Med rast li na mi je ve~ ende mi tov, na pri mer zoi so va zvon ~i ca, krat kod la ka va pop ko re sa,julij ski mak, julij ski gla vi nec (Hlad in Sko ber ne 2001). Bota ni~ no so pomemb ni pred vsem Man gart, Doli -na Tri glav skih jezer, ^rna prst, Krn, Rde ~i rob in viso ka bar ja na Poklju ki (Sko ber ne 1990).Ju govz hod no obrob je Alp ni pomemb no le z vi di ka zdaj{ nje ga sta nja vrst, ampak je {e pomemb -nej {e za osvet li tev zgo do vi ne kvar tar ne ga rast lins tva celot ne Sred nje Evro pe. Ob vsa ki plei sto cen skipole de ni tvi se je namre~ evrop ska flo ra pred nara{ ~a jo ~i mi lede ni ki umi ka la pro ti jugu in je Alpe ob{ -la rav no na jugovz hod nem obrob ju, na obmo~ ju na{e dr`a ve. Isto pot, le da v obrat ni sme ri, pro ti seve ru,je rast lins tvo ubra lo v to plih med le de nih dobah ([er celj 1962).Tri glav ski narod ni park obse ga sko raj celot ni slo ven ski del Julij skih Alp in meri 83.982 ha (med mre` -je 3) ozi ro ma sla bih 840 km 2 . Raz pro sti ra se v skraj nem seve ro za hod nem delu Slo ve ni je, bli zu tro me jez Av stri jo in Ita li jo, uprav no pa je raz de ljen med osem ob~in: Bled, Bohinj, Gor je, Jese ni ce, Kranj skaGora, Bovec, Koba rid in Tol min. V njem je 26 na se lij, v ka te rih je januar ja 2010 `ive lo 2432 pre bi val -cev (Iz ho di{ ~a za … 2011). Zad nje nase lje, Kne{ ke Rav ne, je bilo v park vklju ~e no leta 2010 z no vimZako nom o Tri glav skem narod nem par ku (2010).Do ka zi o stal ni nase li tvi ~lo ve ka na obmo~ ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka sega jo v poz no bro na -sto dobo. Arheo lo gi so ugo to vi li poso{ ko, bohinj sko in blej sko nase li tve no jedro. Pri Dvoj nem jeze ru jebila naj de na sred nje ka me no dob na posta ja z os tan ki pre pro ste ga kam ni te ga orod ja, sta re ga 7000 let (Re -jec Bran celj in Smre kar 2000, 49). Kaj je vodi lo teda nje ga ~lo ve ka tako viso ko v gore, {e ni docela pojas nje no.Raz la ge, ki jih dopol nju je jo {e dru ge najd be, v ve~ ji meri ka`e jo na sezon sko pose li tev tega obmo~ ja,kot le na ob~a sen obisk gora na pri mer zara di rudar je nja (Re jec Bran celj in Smre kar 2000). Na raz vojred kih nase lij v alp skih doli nah in preob li ko va nje pokra ji ne je mo~ no vpli va lo pre de lo va nje `ele zo ve rudeiz bli` njih naha ja li{~ (Tren ta, Bohinj, Sav ske jame, Poklju ka) in izko ri{ ~a nje goz dov (Zega 1985, 183).Sli ka 12: Tri glav ski narod ni park in Doli na Tri glav skih jezer. P50

AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepaBOVECJerebicaKoritnicaT R EMangartN TJalovecBavški GrintavecASočaP LVisokaPoncaI CA NIzvir SočeIzvir SaveMala MojstrovkaPlaski VogelPrisankGoličicaVelika PišnicaKRANJSKAGORARazorKanjavecŠpikŠkrlaticaStenarKriška jezeroDebeli vrhJezero v LedvicahTriglavKukovašpicaV R A TCmirTriglavski ledenikToscSava DolinkaPeričnikKOTriglavska BistricaRjavinaATK R MA BelcaPR A V A N KMOJSTRANAOADebela pečKLMJEUBabaŽ A K L ARadovnaKHRUŠICAAGolicaJESENICEBlejsko jezeroEBLEDP O LO VKalNDvojno jezeroN I KMČrno jezeroPršivecKOBARIDKrnsko jezeroKrnOTolminski kukBohinjsko jezeroSavicaB O HI NVogelRodicaČrna prstJSavaBOHINJSKABISTRICAMožicLajnarR A T I T O V E CAltemaverMatajurŽELEZNIKISočaTOLMINBačaBačaCERKNOIdrijcaLega Doline Triglavskih jezermeja Doline Triglavskih jezermeja Triglavskega narodnega parkadržavna mejavečji vodotokjezerocestapozidano zemljišče0 2,5 5 10 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, DRSC, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201251

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Goz dars tvo, ki teme lji na sona rav nem traj nost nem na~e lu, osta ja pomemb na dejav nost. Kme tijs tvo je{e ved no nave za no na pla nin sko pa{ni{ tvo. Pastir ji `ivi no vsa ko leto od`e ne jo na viso ko gor ske pa{ni -ke, tako da se tam pase od juni ja do sep tem bra. Plan {ars tvo je za~e lo naza do va ti po dru gi sve tov nivoj ni, ko se je za~el postop no uve ljav lja ti mno `i~ ni turi zem, zla sti v ob li ki gor ni{ tva in smu ~a nja. »… [te -vi lo obi sko val cev Julij skih Alp, lah ko pa re~e mo kar TNP, je bilo pred leti oce nje no na dva mili jo na. Odosa mos vo ji tve Slo ve ni je je pri tisk mno `ic na Julij ce vse ve~ ji, zato oce nju je mo, da {te vil ka dva mili jo -na raste …« ([o lar 1997, 15). Na splet ni stra ni Tri glav ske ga narod ne ga par ka je poda tek, da je pov pre~ nolet no {te vi lo obi sko val cev oce nje no na 1,6 mi li jo na (med mre` je 4). Do naj ve~ je osre do to ~e no sti aktiv -no sti v Tri glav skem narod nem par ku, poleg pla nins tva so pri ljub lje ne tudi kole sar je nje, smu ~a nje, vod ni{por ti, gobar je nje in {e neka te re, pri ha ja na naj la` je dostop nih obmo~ jih, tam, kjer so zgra je ne in zapro met odpr te ceste raz li~ nih kate go rij. S ce sta mi, pla nin ski mi pot mi in teka{ ki mi ste za mi je zelo obre -me nje no {ir {e obmo~ je Poklju ke. [e ve~ je obre me ni tve so na {ir {em obmo~ ju Bohi nja, kjer pri ha ja zla stido vpli vov pa{ni{ tva, pla ni nar je nja, smu ~a nja, raz ra{ ~a jo se tudi po~it ni{ ke hi{i ce. Poleg cest na Poklju -ko in ob Bohinj skem jeze ru je, tudi z os ta lo infra struk tu ro (pla nin ske poti, pla nin ske posto jan ke), zeloobre me nje na tudi cesta ~ez Vr{i~ (Re jec Bran celj in Smre kar 2000). Plu ta (2008, 77–78) je zani ma lo,kate ra obmo~ ja so po mne nju obi sko val cev Tri glav ske ga narod ne ga par ka naj bolj pri vla~ na za obisk.Izka za lo se je, da se jim zdi jo naj bolj pri vla~ na obmo~ ja Bohi nja, Tren te z Le pe no in Tri glav skih jezer,neko li ko manj pa {e doli na Vra ta, pla no ta Poklju ka, obmo~ je Krna ter pogor je med Tren to in Korit ni co.Erhar ti~ (2004) oce nju je, da Doli no Tri glav skih jezer let no obi{ ~e okrog 40.000 gor ni kov.6.1 ZAVA RO VA NA OBMO^ JA IN NARAV NE VRED NO TE V TRI GLAV SKEM NAROD NEM PAR KUPo ela bo ra tu, ki ga je leta 2007 pri pra vil Zavod Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve, je na obmo~ -ju Tri glav ske ga narod ne ga par ka 56 o` jih zava ro va nih obmo ~ij (Gor ki~ in sode lav ci 2007). Ve~i na (51)je narav nih spo me ni kov, dve sta narav na rezer va ta, osta la pa ima jo sta rej {e poi me no va nje kate go rij zava -ro va nja. Vsi akti o za va ro va nju so bili spre je ti na pod la gi sta rih, zdaj ni~ ve~ veljav nih zako nov, ve~i no mana pod la gi Zako na o na rav ni in kul tur ni dedi{ ~i ni iz leta 1981. 39 ob mo ~ij je zava ro va nih z ob ~in ski miodlo ki, dve obmo~ ji na pod la gi dr`av nih (ta krat repub li{ kih) pred pi sov, 15 ob mo ~ij pa je zava ro va nih napod la gi ob~in skih odlo kov in dr`av nih pred pi sov. Med sled nji mi pose bej ome nja mo Doli no Tri glav skih jezer,za kate ro akt o za va ro va nju iz leta 1961 ni bil niko li pre kli can. V ela bo ra tu Pre gled o`jih zava ro va nih obmo~ijv Tri glav skem narod nem par ku (Gor ki~ in sode lav ci 2007) so avtor ji oce ni li ustrez nost zdaj{ njih zava ro -va nih obmo ~ij v lu ~i vars tva narav nih vred not ter ustrez nost povr {i ne obmo~ ja in vars tve ne ga re`i ma.Iz po sta vi mo lah ko nasled nje klju~ ne ugo to vi tve:• vsi akti o za va ro va nju o`jih zava ro va nih obmo ~ij v par ku so bili pri prav lje ni in spre je ti na pod la gi sta -re zako no da je;• ve~i na obmo ~ij je zava ro va nih z ob ~in ski mi akti o za va ro va nju;• zava ro va nje je ve~i no ma ustre zen ukrep vars tva narav nih vred not, pove ~i ni ustre za jo tudi kate go ri -je zava ro vanj in vars tve ni re`i mi;• ve~ ji del naj po memb nej {ih in najz na me ni tej {ih narav nih poja vov zno traj par ka je zava ro va nih z ob -sto je ~i mi zava ro va nji;• ve~ je pomanj klji vo sti in neu strez no sti so pri povr {i nah obmo ~ij.Na pod la gi teh ugo to vi tev, avtor ji ela bo ra ta nava ja jo nasled nje pred lo ge (Gor ki~ in sode lav ci 2007):• o`ja zava ro va na obmo~ ja naj se ohra ni, zava ro va nje ure di na dr`av ni rav ni in uskla di z ve ljav no zako -no da jo v ok vi ru nove ga zako na o Tri glav skem narod nem par ku,• odpra vi naj se zla sti pomanj klji vo sti in neu strez no sti gle de poi me no vanj kate go rij zava ro va nih obmo -~ij; veljav ne, ve~i no ma ustrez ne vars tve ne re`i me je tre ba pri mer ja ti in uskla di ti z no vi mi pra vi li rav na njav par ku,• pri vseh obmo~ jih je tre ba povr {i no dolo ~i ti v me ri lu, ki omo go ~a raz me ji tev na par ce lo natan~ no, pri~emer je nujen dogo vor o do lo ~i tvi meje v pri me ru izjem no veli kih par cel.52

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pred lo gov za nova o`ja zava ro va na obmo~ ja ne poda ja jo, ker so ti odvi sni od novih pra vil rav na -nja in vars tve nih re`i mov v par ku ter od dolo ~i tve vars tve nih obmo ~ij s stro` jim vars tve nim re`i mom.Za kon o Tri glav skem narod nem par ku (2010) nava ja nasled njih 45 o` jih zava ro va nih obmo ~ij (opom -ba avtor ja: ime na obmo ~ij so zapi sa na sklad no s pra vo pi sni mi pra vi li in usta lje no rabo, ne tako kotv iz vor nem zakon skem bese di lu, kjer je pri neka te rih naved bah opaz na zla sti prob le ma ti~ na raba veli -ke za~et ni ce ter nesti~ ne ga pomi{ lja ja, neu strez no pa sta zapi sa ni tudi po poto ku Mar tulj ku poi me no va nagor ska sku pi na Mar tu ljek in nestan dar di zi ra ni oro nim Man grt, kate re ga stan dar di zi ra na raz li ~i ca se gla -si Man gart):na rav ni rezer va ti:• Log pod Man gr tom – Ru{e va gla va• Kukla – Razor• Mala Pi{ni ca, Sle me nad Tamar jem in Sle me no va {pi cana rav ni spo me ni ki:• slap [um v Blej skem vint gar ju• Krn – Rde ~i rob• Man gart – vrh, sed lo in ju` na pobo~ ja ter Jama pod Rde ~o ska lo (Man gart ska jama)• More` – ju` na pobo~ ja• Golo bar{ ~ek• Dupelj sko jeze ro• Jeze ro v Lu` ni ci• Krn sko jeze ro• Kri{ ki podi – kra{ ka urav na va in jeze ra• Mala kori ta Korit ni ce• sote ska Korit ni ce in Klu{ ka kori ta• Mo` ni ca – sote ska, kori ta, sla po vi in narav na mosto va• Lo{ ka ste na• Polo{ ka jama• Pre de li ca, tudi Pre dil ni ca – potok, sote ska, kori ta in pri to ki• So~a – kori ta Vrsni ce (Vr sni kar ce)• Tol min ka – sote ska, reka, kori ta• So~a – lipa pred cerk vi jo sv. Jo`e fa• Tren ta – Alpi num Julia na• Tren ta – Klo ma (so te ska s sla po vi)• Tren ta – Tonov kamen (pri Fur la nu)• Tren ta – ska li in podor pri Pla jer ju• Tren ta – Mli na ri ca• Tren ta – Zapo tok (sla po vi in kori ta)• Zad la{ ~i ca – kori ta• ^rnel sko brez no• Poklju{ ka sote ska• Mar tulj{ ka gor ska sku pi na• Doli na Tri glav skih jezer• fosi li v Koz ji dni ni• [pi ca v Se del cih• gra pa pod Trav ni kom in slap ^rne vode• Hor no vo okno• Malo Pri soj ni ko vo okno• Peri~ nik – zgor nji in spod nji slap ter narav ni most• okno v gre be nu Dov{ ki kri`–[kr na ta ri ca53

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~• okno v ju` ni ste ni [kr la ti ce• okni v Rja vi ni• Tri glav• Veli ko Pri soj ni ko vo okno• izvir in slap Nadi `e• lipa v Zgor nji Radov ni (Go ga lo va lipa)Raz lo ge za raz li ke med nave de nim sez na mom zava ro va nih obmo ~ij in sez na mom v ela bo ra tu Zavo -da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvo nara ve, lah ko str ne mo v na sled nji to~ ki:• Neka te re narav ne zna me ni to sti ozi ro ma narav ni spo me ni ki so v za ko nu bolj ali manj posre ~e no zdru`e -ni, na pri mer Spod nji slap Peri~ ni ka, Zgor nji slap Peri~ ni ka in narav ni most nad Zgor njim Peri~ ni komso zdru `e ni v o` je zava ro va no obmo~ je Narav ni spo me nik Peri~ nik – zgor nji in spod nji slap ter narav -ni most; narav na zna me ni tost Mala Pi{ni ca ter narav ni spo me nik Sle me nad Tamar jem in Sle me no va[pi ca sta zdru `e na v Na rav ni rezer vat Mala Pi{ni ca, Sle me nad Tamar jem in Sle me no va [pi ca; narav -ni spo me nik Tri glav o~it no obse ga prej samo stoj ne narav ne spo me ni ke Tri glav ski lede nik, Tri glav skobrez no in Tri glav ska sever na ste na.• Neka te re narav ne zna me ni to sti ozi ro ma narav ne spo me ni ke zakon brez ute me lji tve izpu{ ~a, na pri -mer So~o – reko kot celo to, ^rno prst – vrh in pobo~ ja pod vrhom ter Jeze ro pod Vr{a cem.Za ni mi vo je dejs tvo, da je Prvo Tri glav sko jeze ro ali Jeze ro pod Vr{a cem edi no, ki ima sta tus narav -ne zna me ni to sti ozi ro ma narav ne ga spo me ni ka. Raz log je lega v nek da nji ob~i ni Tol min, ki je leta 1990z od lo kom raz gla si la {te vil ne narav ne zna me ni to sti (Urad no gla si lo … 1990).Na rav ne vred no te v Tri glav skem narod nem par ku so bile glav ni raz log za zava ro va nje celot ne gaosred nje ga dela Julij skih Alp. Leta 2004 je bilo v Pra vil ni ku o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not (2004)na obmo~ ju par ka evi den ti ra nih 369 na rav nih vred not (med mre` je 3). Dve leti zatem so s Pra vil ni komo spre mem bah in dopol ni tvah Pra vil ni ka o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not (2006) k ob sto je ~e musez na mu narav nih vred not doda li {e 401 jamo (med mre` je 3). Gle de na varo val ni sta tus obmo~ ja (na -rod ni park) so vse narav ne vred no te dr`av ne ga pome na. Nji ho va gosto ta je med naj ve~ ji mi v Slo ve ni ji.Za na{ edi ni narod ni park je pomemb na tudi boga ta kul tur na dedi{ ~i na, ki sku paj z na rav no pris -pe va k edins tve ni podo bi par ka. Po podat kih regi stra kul tur ne dedi{ ~i ne je na obmo~ ju par ka 365 enotkul tur ne dedi{ ~i ne (Iz ho di{ ~a za … 2011). Naj ve~ med nji mi jih spa da v pro fa no ali sakral no stavb nodedi{ ~i no. V prvo kate go ri jo spa da jo ve~i no ma dobro ohra nje ne sta re doma ~i je, v dru go pa kape li cein dru ga zna me nja. Pose bej sta evi den ti ra ni {e memo rial na dedi{ ~i na (spo min ska obe le` ja) in nasel -bin ska dedi{ ~i na, kamor so vklju ~e ni ve~i na {e delu jo ~ih pla nin in neka te ri zasel ki (Plut 2008).Sli ka 13: Zava ro va na obmo~ ja v Tri glav skem narod nem par ku. P54

AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepaP O LBOVECO VJerebicaKoritnicaT R EKriška jezeroGoličicaCmirRjavina Debela pečTriglavski ledenikBavški GrintavecTriglavN TASočaI CA NP LVisokaPoncaIzvir SaveMala MojstrovkaMangartJalovecIzvir SočeKalŠpikŠkrlaticaPrisankRazorStenarNVelika PišnicaKRANJSKAGORAV R A TKOATK R MABelcaDvojno jezeroKukovašpicaKanjavecDebeli vrh ToscJezero v LedvicahPlaski VogelSava DolinkaPeričnikTriglavska BistricaPR A V A N KMOJSTRANAOAKLMJEUBabaŽ A K L ARadovnaKHRUŠICAAGolicaJESENICEBlejsko jezeroEBLEDN I KMČrno jezeroPršivecKOBARIDKrnsko jezeroKrnOTolminski kukBohinjsko jezeroSavicaB O HI NVogelRodicaČrna prstJSavaBOHINJSKABISTRICAMožicLajnarR A T I T O V E CAltemaverMatajurŽELEZNIKISočaTOLMINBačaBačaCERKNOIdrijcaZavarovana območjaTriglavski narodni parkprvo varstveno območjedrugo varstveno območjetretje varstveno območjemeja parkanaravni spomeniknaravni rezervatjezerovečji vodotokmeja Doline Triglavskih jezerdržavna meja0 2,5 5 10 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201255

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~7 DOLI NA TRI GLAV SKIH JEZERDo li na Tri glav skih jezer je mo~ no zakra se la viso ko gor ska alp ska doli na med Bohi njem in Tren to,z je ze ri, ki so nasta la v ko ta njah z vo do dr` ni mi used li na mi. Doli na ni zna na le po jeze rih, tem ve~ tudipo dobro raz vi tih kra{ kih poja vih, fosi lih, ostan kih pole de ni tve, buj nem rast lins tvu in `ivals tvu ter pove -sti o Zla to ro gu. @e v ob dob ju prve ga raz cve ta pla nins tva na Slo ven skem je velja la za ene ga naj lep {ihpre de lov Julij skih Alp (Er har ti~ 2010b), zato je bila tudi med prvi mi zava ro va ni mi obmo~ ji nara ve prinas. @e leta 1924 so jo namre~ zava ro va li kot Alp ski vars tve ni park, iz kate re ga je leta 1981 nastal Tri -glav ski narod ni park.Za va ro va no obmo~ je Doli na Tri glav skih jezer meri 2151 ha. Vanj niso vklju ~e ni le Doli na Tri glav skihjezer, Lopu~ ni ca in Zgor nja Kom na, ampak tudi ve~ ji del Komar ~e in Pr{iv ca (1761 m). Doli na Tri glav -skih jezer je tudi narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 1983 ha.7.1 GEO GRAF SKI ORISDo li na Tri glav skih jezer je dol ga okrog 8 km in pote ka od seve ra pro ti jugu. Na vzhod u jo ostro ome -ju je apne ni{ ki nariv ni rob Sla ten ske plo{ ~e ozi ro ma tek ton ske krpe (Pla cer 2008) z Zel na ri co (2320 m)in Ti~a ri co (2092 m), na jugu sko raj nav pi~ na ste na Komar ~e, med tem ko je pro ti jugo za ho du meja boljneja sna in pote ka po raz gi ba nih, mo~ no zakra se lih gre be nih in vrho vih Lepe in Zgor nje Kom ne (Ja-gro va ska la, 1516 m; Vrh korit, 1667 m; Kraj Kala, 1855 m) do Kala (2000 m), kjer je pro ti seve ru in vzhod umeja spet ostro ome je na s pre pad nim gre be nom Pla ske ga Vogla ter Veli ke ga in Male ga [pi~ ja (In ven -tar naj po memb nej {e … 1991, 128–129).Spod nji, naj ni` ji del doli ne je na nad mor ski vi{i ni 1300 m, zgor nji na 2000 m. Spod nji del Doli ne Tri -glav skih jezer se ime nu je Lopu~ ni ca in je od osred nje ga dela lo~en s str mo stop njo.Zgor nja Kom na v {ir{em pome nu je rah lo pro ti jugo za ho du odpr ta kota nja na nad mor ski vi{i nimed 1200 in 2200 m. Na seve ru jo zapi ra ta Vod ni kov Vr{ac in Kanja vec, pro ti zaho du se po~a si dvi ga -jo la{ti pro ti gre be nu [pi~ ja, na vzhod u pa jo s str mi mi ste na mi, pod kate ri mi so nasta la obse` na meli{ ~a,ome ju je gre ben Vr{a kov, Zel na ric, Ti~a ric, Ru{na te gla ve in Sta dor ja. Nad mor ska vi{i na se po dnu doli -ne zni `u je pre cej ena ko mer no do Bele ska le, kjer se Zgor nja Kom na zdru `i z do li no Lopu~ ni co (Do bra vecin [i{ ko 2002).Lo pu~ ni ca, ki se na jugu zaklju ~i s ^r nim jeze rom in skal no stop njo Komar ~o, le`i jugovz hod no in ju` -no od Zgor nje Kom ne. Razen v zgor njem delu, kjer je rast lins tvo zna ~il no viso ko gor sko, neka te rih meli{~in obmo ~ij, ki so osta la gola zara di pla nin ske ga pa{ni{ tva, pre vla du je z gor skim goz dom pora{ ~e napokra ji na. Na pri so jah se pojav lja jo bukov gozd in toplo ljub ne gabro ve zdru` be (Do bra vec in [i{ ko 2002).Ves obse` ni zahod ni del doli ne je v zgor nje tria snih apnen cih in je mo~ no zakra sel. Pod gre be nomTi~a ri ca–Zel na ri ca je pas zgor nje jur skih apnen cev z amo ni ti. Te pla sti so pone kod pre pre de ne s plast -mi lapor jev in skri lav cev. Nanje je vezan niz lede ni{ kih jezer in mlak (Gams 1962). Naj ve~ krat se ome njasedem jezer, kar je pri prav no {te vi lo iz ljud ske ga izro ~i la, a je vod nih teles nekaj ve~. Stal nih vodo to -kov v do li ni ni, ~eprav se pone kod pojav lja jo raz me ro ma izdat ni kra{ ki izvi ri. Naj bolj znan je Mo~i vec,ki je zajet za vod no oskr bo pla nin ske posto jan ke.Naj bolj sever no je Jeze ro pod Vr{a cem, iz kate re ga voda odte ka pro ti doli ni So~e in Jadran ske mumor ju. Vode iz osta lih jezer se ste ka jo v Savo Bohinj ko in naprej pro ti ^rne mu mor ju. Naj vi{ je le`e ~eod »Sed me rih« je Rja vo jeze ro, sle di mu Zele no jeze ro. V osred njem delu doli ne sta Jeze ro v Led vi -cah in Dvoj no jeze ro. Tik nad Komar ~o je ^rno jeze ro. Poleg na{te tih sed mih jezer sta v do li ni {e dveve~ ji, bolj ali manj stal ni vod ni tele si, Mla ka v La {tah in Jeze ro pod Vr{a ki, nekaj pa je tudi manj {ih innestal nih vod nih teles. Med posa mez ni mi jeze ri je doka za na nepo sred na pod zem na pove za va, spetdru ga so zunaj glav ne ga toka pod zem ne vode (Ur banc in Bran celj 2002; Erhar ti~ 2010b).Ce lo vi tih pre gle dov pod neb ja Julij skih Alp je malo (Me lik 1954a in 1954b; Pu~ nik 1971), kaj {elenji ho vih posa mez nih delov (Ber not 1978 in 1981; Tron telj 1995). Pri inter pre ta ci ji pod neb nih zna ~il nosti56

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja jo te`a ve, pove za ne zla sti s krat ki mi nizi opa zo vanj in red ko mre `o meteo ro lo{ kih postaj. V Do -li ni Tri glav skih jezer meteo ro lo{ ke posta je ni, najb li` ji sta pri Domu na Kom ni in na Kre da ri ci, ~epravsled nja zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne in lege na vzpe ti ni za preu ~e va no obmo~ je ni rele vant na.Po podat kih meteo ro lo{ ke posta je Dom na Kom ni je pov pre~ na let na tem pe ra tu ra na 1500 m nad -mor ske vi{i ne okrog 3,7, januar ska –4, julij ska pa 12,4 °C (Ogrin in Bran celj 2002, 25). Tem pe ra tur nigra dien ti, izra ~u na ni s po mo~ jo postaj na raz li~ nih nad mor skih vi{i nah, raz kri va jo, da se pov pre~ na let -na tem pe ra tu ra na vsa kih 100 m zni `a za 0,49 °C.Raz po re di tev pada vin prek leta ka`e na sub me di te ran ski pada vin ski re`im s pri mar nim vi{ kom v jese -ni, obi ~aj no novem bra, in sekun dar nim vi{ kom poz no spom la di, maja ali juni ja. Po podat kih avto mat skemeteo ro lo{ ke posta je pri Dvoj nem jeze ru, ki je delo va la le nekaj let, je bilo v ob dob ju 1997–2000 pov -pre~ no nekaj nad 2000 mm pada vin (Ogrin in Bran celj 2002, 28–29). Gle de na mno go vi{ ja dol go let napov pre~ ja v so seds tvu (Le pe na 3018 mm, Vogel 3077 mm, Sta ra Fu`i na 2333 mm; Ogrin in Bran -celj 2002, 28) skle pa mo, da Doli na Tri glav skih jezer prej me nekaj ve~ pada vin, kot so poka za le krat ko ro~ nemeri tve. ^eprav je zla sti sever ni del doli ne v pa da vin ski sen ci gre be na Lepe ga [pi~ ja, Pla ske ga Voglain ^ela, inter po li ra ne vred no sti pada vin ske kar te naka zu je jo vred no sti okrog 3000 mm (Geo graf ski atlasSlo ve ni je 1998, 99).Vi {in ski vege ta cij ski pre rez sega od sub me di te ran ske zdru` be do viso ko gor ske ga rast lins tva. Lopu~ -ni co ve~i no ma pre ra{ ~a gozd, ki bolj ali manj skle nje no sega vse do Dvoj ne ga jeze ra ozi ro ma donad mor ske vi{i ne okrog 1700 m. Vi{ je je red kej {i in je vezan pred vsem na moren sko gra di vo.Posamezna dre ve sa sega jo vse do Jeze ra v Led vi cah. Zla sti na zahod nem delu doli ne je veli ko ru{ ja.Pol gr mi ~a sto rast je pri pa da sku pi ni habi tat nih tipov s sle ~em in sle~ ni kom (Do bra vec in [i{ ko 2002).Pe lod ne ana li ze so raz kri le, da je kma lu po kon cu pole de ni tve pre vla do val boro vec (rde ~i bor, Pinussil ve stris), a ga je hitro izpo dri ni la smre ka, ki je bila nato vse sko zi vodil no gozd no dre vo na tem obmo~ -ju. Nena vad na je odsot nost ru{ ja v za ~et nih obdob jih, saj bi po umi ku lede ni kov naj prej pri ~a ko va li nase li tevru{ ja in {ele nato dre ve sa stih borov cev. Dan da nes ni na preu ~e va nem obmo~ ju niti sle du o rde ~em boru,ru{ ja (Pi nus mugo) pa je zelo veli ko ([er celj 1962).[er celj (1962) je na pod la gi ana li ze pelo da izlo ~il nasled nje raz voj ne faze goz da:• faza boro vih goz dov, ki je tra ja la le malo ~asa, saj je le zapol ni la ~asov ni pre sle dek med umi kom leduter nase li tvi jo listav cev.• faza smre ko vih me{a nih goz dov. Faza ni enot na, ampak jo gle de na pre vla du jo ~o sou de le` bo zdajene, zdaj dru ge vrste listav cev raz de li v ve~ pod faz: smre ko vo-le sko vo, smre ko vo-hra sto vo, smre ko -vo-bu ko vo pod fa zo. Za ~asa zad nje ga smre ko ve ga mak si mu ma so bili vsi listav ci mo~ no pri za de ti,zla sti bukev in me{a ni hra stov gozd, in si poz ne je niso ve~ opo mo gli. Le {e jel {a in leska sta ob ponov -nem upa du smre ke zno va neko li ko pri do bi li. S smre ko vo-le sko vo-jel {e vo fazo je bil dose `en zad njivzpon listav cev, saj so nato za~e li vsi pro pa da ti. S tem se je za~e la zad nja pod fa za, ki jo je zabe le -`il [er celj (1962), to je ~as smre ko vo-je lo vo-bo ro vih goz dov.^e pogle da mo dana{ nje sta nje v Do li ni Tri glav skih jezer vidi mo, da je v zad njih sto let jih pri{ lo doznat nih spre memb: listav ci so izgi ni li, smre ka se je umak ni la ni` je. V oko li ci Mla ke Pri utah je ostal le{e mace sen, vso izgi nu lo gozd no vege ta ci jo pa je nado me sti lo ru{ je (Pi nus mugo). [er celj (1962) dom -ne va, da sega dokon~ ni umik goz da z ob mo~ ja pla ni ne Pri utah v 15. ali 16. sto let je. Iz obdob ja takoime no va ne male lede ne dobe namre~ tudi v dru gih evrop skih de`e lah poz na mo ve~ pri me rov nagle -ga zni `e va nja gozd ne meje in umi ka buk ve. Obdob je sov pa da z raz ma hom `ele zars tva in gla `u tars tva(Re jec Bran celj in Smre kar 2000, 51). [er celj (1962) nava ja, da je bukev na Gorenj skem za~e la naza -do va ti kot »`r tev plav `ars tva«.Vi so ko gor ski gozd se je, ~eprav po sesta vi dru ga ~en od ni`in ske ga, po~a si spre mi njal od za te raz -me re dokaj ter mo fil nih oblik pro ti kon~ nim, manj ter mo fil nim ozi ro ma mezo fil nim, nazad nje pa je pre {elv po pol no ma krio fil no, hlad nim in su{nim raz me ram pri la go je no obli ko vege ta ci je. Ta spre mem ba, kise je sicer manj opaz no doga ja la tudi v ni `in skih goz do vih, je v vi so ko gor skih goz do vih pote ka la mno -go radi kal ne je in je zato tudi pre cej bolj opaz na ([er celj 1962).57

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Suk ce si je raz nih gozd nih faz ozi ro ma pod faz so dobro pre poz nav ne, toda ka`e jo mno go manj pove -za no sti, kot se to vidi pri ni`in skih goz do vih. Nek da nji viso ko gor ski gozd je bil torej le sku pek indi vi duov,zato je bil tudi bis tve no ob~ut lji vej {i za pod neb ne in ~lo ve{ ke vpli ve. Gozd no rav no ves je je bilo na takihekstrem nih rasti{ ~ih zelo labil no in ga je bilo kaj lah ko poru {i ti, a te` ko ali celo nemo go ~e spet vzpo -sta vi ti ([er celj 1962).7.2 GEO LO[ KE ZNA ^IL NO STI DOLI NEOb mo~ je Tri glav ske ga narod ne ga par ka tek ton sko spa da v Ju` ne Alpe. Zanje je zna ~il na nagu ba -na, nariv na in pre lom na tek ton ska zgrad ba, ki je posle di ca pri ti skov Afri{ ke tek ton ske plo{ ~e ozi ro maJadran sko-Apu lij ske mikro plo{ ~e na Evra zij sko tek ton sko plo{ ~o (Pla cer 2008). Nari va nje kam nin jepote ka lo od seve ra pro ti jugu in je ustva ri lo obse` ne pokro ve, med kate ri mi naj ve~ je obmo~ je narod -ne ga par ka pokri va Krn ski pokrov ozi ro ma nariv Julij skih Alp (Bu ser 1986a in 1986b).V Ju` nih Alpah so na povr{ ju kam ni ne Slo ven ske ga baze na mezo zoj ske sta ro sti in zgor nje tria snekam ni ne Julij ske kar bo nat ne plat for me (Ogo re lec 2001; Pla cer 2008). Zgrad ba je pove za na s struk tu -ro Julij skih (in Kam ni{ ko-Sa vin skih) Alp v sme ri zahod–vzhod ter z izri va njem ob Peria driat ski pre lom niconi. Ju` noalp ska nariv na meja pred stav lja ju` ni rob cone nariv nih pre lo mov, ki na vzhod u sega jo doSav ske ga pre lo ma. Njen sever ni rob je Krn sko-Kob lan ski nariv ni pre lom, ki so ga v sta rej {ih raz pra vahinter pre ti ra li kot mejo Julij ske ga pokro va. Novej {e {tu di je (Pla cer 2008) opu{ ~a jo ide jo o Ju lij skem pokro -vu in Julij ske Alpe obrav na va jo kot nariv no gru do.Tri glav sko pogor je je iz dveh nariv nih enot: Krn ske ga pokro va, ime no va ne ga tudi nariv Julij skih Alp,in Sla ten ske ga nari va (Jur kov {ek 1987), ozi ro ma po novej {ih dog na njih iz nariv ne gru de Julij skih Alpin Sla ten ske tek ton ske krpe (Pla cer 2008). Ve~ ji del obrav na va ne ga ozem lja pred stav lja Krn ski pokrov.Sestav lja jo ga kar bo nat ne kam ni ne tria sne sta ro sti, med kate ri mi pre vla du je zgor nje tria sni dach stein -ski apne nec norij sko-re tij ske sta ro sti. Raz voj dach stein ske ga apnen ca v Ju lij skih Alpah je zelo podo benkot na {ir{em obmo~ ju Ju` nih Alp, kar ka`e na enot ne, na {iro ko raz pro stra nje ne sedi men ta cij ske inpaleo geo graf ske raz me re v no ri ju in reti ju. To je bilo mo` no le z urav no te `e ni ma sedi men ta ci jo apnen -ca in tonje njem kar bo nat ne plat for me (Ogo re lec in Buser 1996). Po mne nju Ramov {a (1974 in 1985)so zara di spre mi nja nja pod neb ja ali dru gih raz lo gov med sicer dokaj ena ko mer ni mi sedi men ta cij ski micikli nasta ja li pre sled ki, kar se vidi v le zi kah med plast mi. Spre mi nja le so se tudi `iv ljenj ske raz me re,ki so omo go ~a le raz voj raz li~ nih orga niz mov. Skla dov ni co dach stein skih apnen cev naj de mo od vzno` -ja Komar ~e do zgor nje ga kon ca Doli ne Tri glav skih jezer.V Do li ni Tri glav skih jezer je dach stein ski apne nec pokrit s kam ni na mi jur ske sta ro sti, zla sti apnen -cem ter rde ~im in zelen ka stim lapo rov cem (Jur kov {ek 1987). V zgor nji juri (malm) so se odlo `i li tito nij skiapnen ci, ki so v pri mer ja vi z dach stein ski apnen ci bolj tan ko skla do vi ti, raz li ku je jo pa se tudi po rde~ ka -sti bar vi (Grim{i ~ar 1962). So ve~i no ma jedr na ti, pogo sto vse bu je jo okro gla ste man ga no vo-`e lez ne gomo lje,v~a sih tudi ro`en ce. Zakra se li so prav tako kot dach stein ski apnen ci. Naj de mo jih ob poti s pla ni ne Vi{ev -nik na Ov~a ri jo in v vsem osred njem delu Doli ne, od Dvoj ne ga do Prve ga Tri glav ske ga jeze ra. Pla sti pre cejena ko mer no vpa da jo pro ti vzhod u, ob poti na Ov~a ri jo in {e bolj pod Hri ba ri ca mi so tudi mo~ no nagu -ba ne (Grim{i ~ar 1962; Ramov{ 1974; Buser 1986b; Jur kov {ek 1987). Nagu ba nost drob no pla sto vi tihapnen cev pod Hri ba ri ca mi je posle di ca pri ti ska nari va jo ~e se Sla ten ske tek ton ske krpe (Ra mov{ 1974, 397).Ce larc in Her lec (2007) nava ja ta, da je do 50 m debe la plast jur ske ga oolit ne ga apnen ca pomemb -na za razu me va nje tek ton ske zgrad be. Dobro vid na plast v vr {nem delu Vod ni ko ve ga Vr{a ca je odre za naob nor mal nem pre lo mu v sme ri sever–jug. Masiv Kanjav ca je v pri mer ja vi z Vod ni ko vim Vr{a cem spu{ -~en za prib li` no 200 m, kar lah ko skle pa mo iz spod nje meje oolit ne pla sti (Ce larc in Her lec 2007). S temje seve da za prav toli ko spu{ ~e na tudi plo skev Sla ten ske ga nari va ozi ro ma tek ton ske krpe. Nad oolit -no plast jo, ki je debe la prib li` no 30m, so odlo `e ni pli tvo vod ni lia sni plast na ti apnen ci, pone kod tudi rde~ ka stiSli ka 14: Geo lo{ ki zem lje vid obmo~ ja. P58

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Geološka kartacordevolski (triglavski) apnenecdachsteinski apnenecrdečkasti jurski apnenecjurski skrilavec, lapor, apnenecmorenapobočni gruščstoječa vodameja Doline Triglavskih jezer0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS. MKGP, Geološki zavod Ljubljana© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201259

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 15: Jur ski apnen ci zna ~il ne rde~ ka ste bar ve ju` no od Jeze ra v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^kri noid ni apnen ci. Tik pod nariv ni co so preg ne te ni rde ~i lapo rov ci in lapor na ti apnen ci (Ce larc in Her -lec 2007). Na vzhod ni stra ni Dvoj ne ga jeze ra in Mo~iv ca ter v oz kem pre va lu, po kate rem je spe lja napot s Pre ho dav cev na Doli~, tito nij ske apnen ce pokri va jo zelen ka sti in rde~ ka sti, neko li ko gli na sti apneniskri lav ci. Vzhod no od Dvoj ne ga jeze ra pre ha ja jo celo v pe{ ~e nja ke s {te vil ni mi gomo lji ro`en cev (Grim -{i ~ar 1962; Ramov{ 1974).Na jur ske used li ne so nari nje ni nes kla do vi ti, tako ime no va ni cor de vol ski ali tri glav ski apnen ci (Ra -mov{ 1974, 10; Ramov{ 1978). Tri glav ski jih ime nu je jo zato, ker se nik jer drug je ne pojav lja jo v tak {niobli ki in debe li ni (Seidl 1929; Dozet in Buser 2009, 187). Cor de vol ski apnen ci so svet li, pre cej drob ljivi,ven dar brez fosil nih ostan kov. Gra di jo vse naj vi{ je vrho ve Julij skih Alp. Zna ~il no je, da so se v dach steinskihapnen cih raz vi li kra{ ki poja vi, v tri glav skih pa le izje mo ma. Po zad njih ugo to vi tvah so tria sni apnen ci v ce -lot nem seve ro za hod nem oste nju Kanjav ca nari nje ni na okrog 80 m debe lo zapo red je jur skih pli tvo vod nihapnen cev, pone kod v nji ho vem vrh njem delu pa naj de mo tudi glob lje vod ne kri noid ne apnen ce tipa ros -so ammo ni ti co. Nji hov obseg in debe li na sta pre cej ve~ ja, kot je bilo pri ka za no doslej (Ce larc in Her lec 2007).Ce larc (2004) opo zar ja, da cor de vol ski apnen ci in dolo mi ti niso samo kar nij ske, ampak tudi ladi nijskesta ro sti. Zato meni, da je imen ska izpe ljan ka »cor de vol ski« neu strez na, saj je poleg napa~ ne kro no stra -ti graf ske uvr sti tve kam nin, ki jih ozna ~u je mo s tem ime nom, nes klad na tudi s stra ti graf sko nomen kla tu ro(Ce larc 2004).Sla ten ski nariv iz cor de vol ske ga apnen ca pokri va pla sti Krn ske ga pokro va ozi ro ma nariv ne gru dev oz kem pasu od Rja vi ne do vrha Tri gla va in naprej pro ti Kanjav cu, od koder se vzhod no od Doli ne Tri -glav skih jezer raz {ir ja pro ti jugu. Nariv, ime no van po vrhu Slat na (2077 m) vzhod no od Ti~a ric(Ra mov{ 1974, 397), je po novej {ih raz la gah tek ton ska krpa (Jur kov {ek 1986 in 1987; Celarc in Her -lec 2007), ki je ver jet no osta nek ekstrem ne ga dvi ga sever ne ga kri la Julij ske plat for me ob podri va njuZuna njih Dina ri dov (Pla cer 2008). Med tem ko raz ni avtor ji nava ja jo raz li ~en obseg Sla ten ske tek ton -ske krpe, ta po mne nju Celar ca in Her le ca (2007) {e ni popol no ma jasen. Tako je Ramov{ menil, da60

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 16: Gre ben Ti~a ric in Zel na ric iz cor de vol ske ga apnen ca je nari njen na jur ske skla de.je Sla ten ski nariv lo~en od Tri glav ske ga, Jur kov {ek pa je pri ka zal struk tur no eno to »Sla ten ske ga pokro -va«, zdru `e ne ga s Tri glav skim pokro vom. Po naved bah Celar ca in Her le ca (2007) je v Do li ni Tri glav skihjezer ob sub ver ti kal nem pre lo mu zamak nje no ~elo pokro va, a je pre lom ve~i no ma pokrit z me li{ ~i (Ra -mov{ 1974, 397). Po Grim {i ~ar ju (1962) je nepo sre den stik viden le na manj {em obmo~ ju jugovz hod nood Zele ne ga jeze ra. Nariv na plo skev nato pote ka po str mem seve ro za hod nem oste nju Kanjav ca ternaprej prek Kugy je ve poli ce do Rja vi ne. Med tem ko je jugovz hod ni rob plo{ ~e manj jasen, je po mne -nju Celar ca in Her le ca (2007) seve ro za hod ni in zahod ni rob pokro va pra vil no in natan~ no pri ka zan nalistu Beljak in Pon te ba Osnov ne geo lo{ ke kar te (Jur kov {ek 1986).Za ra di nari va naj de mo tria sne apnen ce na zahod ni stra ni Doli ne Tri glav skih jezer pod jur ski mi, navzhod ni stra ni pa nad nji mi. Nariv Sla ten ske krpe ozi ro ma stik tria sne ga in jur ske ga apnen ca je zago -to vo klju~ ne ga pome na za narav no pestrost v Do li ni. Tudi po mne nju [mu ca in Ro`i ~a (2009) glav negeo mor fo lo{ ke prvi ne Doli ne Tri glav skih jezer niso delo lede ni{ ke ero zi je plei sto cen ske pole de ni tve alikra{ kih pro ce sov, ki so doli no obli ko va li potem, ko so se lede ni ki umak ni li. Lede ni ki naj bi le zapol ni li`e obsto je ~o tek ton sko zasno va no depre si jo. Sodob ni relief Doli ne Tri glav skih jezer naj bi bil tek ton skirelief, saj naj bi bile vse geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti doli ne tek ton sko pogo je ne. Asi me tri~ ni pre~ ni pro -fil doli ne v sme ri vzhod–za hod je nastal zara di nari va nja Sla ten ske tek ton ske krpe na Krn ski pokrov(Bu ser 1986a in 1986b) ozi ro ma na nariv Julij skih Alp po Jur kov{ ku (1986) ozi ro ma na Julij ski pokrovpo Pla cer ju (1999a in 1999b). Na Pla cer je vi makro tek ton ski rajo ni za ci ji je Sla ten ski pokrov ozna ~enkot tek ton ska krpa zno traj Julij ske ga pokro va.Na riv na plo skev med pokro vo ma je ve~i no ma pokri ta z gru{ ~em, tako da je smer nari va nja te` kodolo ~i ti. Buser (1986b) je na pod la gi obli ko va no sti nariv ni ce menil, da le-ta polo` no pada pro ti seve ru,kar pome ni, da je bila Sla ten ska tek ton ska krpa nari nje na od seve ra pro ti jugu. Po mo~ no nagu ba nihpla steh zgor nje tria sne ga apnen ca [muc (2004, 88) skle pa na nari va nje v di nar ski sme ri, a meni, daje pri poz nej {ih defor ma ci jah lah ko pri{ lo do pro stor ske spre mem be lege gub.61

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Do li na Tri glav skih jezer je mo~ no tek ton sko stop nja sto raz po ka na tako v vzdol` ni kot v pre~ ni sme -ri ([muc in Ro`i~ 2009). Vsa ka stop nja je pro ti jugu neko li ko ni` ja od prej{ nje. Sku paj sestav lja jo ogrom nostop ni{ ~e, obli ko va no kot posto pen pre hod v Bo hinj sko kot li no. Poseb no veli ka stop nja je le Komar ~a,ki je naj ver jet ne je pove za na z na stan kom (udo rom) Bohinj ske kot li ne v ter ciar ju. Po naved bah Grim {i -~ar ja (1962) je ob veli ki vzdol` ni tek ton ski raz po ki nastal tudi izvir Savi ce.7.2.1 FOSI LIMed naj sta rej {i mi okam ni na mi Doli ne Tri glav skih jezer so alge na Hri ba ri cah, ki spa da jo v la di nij -sko stop njo. V dach stein skih apnen cih so pogo ste {kolj ke mega lo don ti de. Pojav lja jo se na {te vil nih kra jihod Zad nje Lope nad Pre ho dav ci do izvi ra Savi ce. Naj ve~ je ima jo pre mer do 25 cm in spa da jo v najm -laj {i del tria sa. Boga ta naha ja li{ ~a mega lo don tid so zla sti pri ^rnem jeze ru, ob poti od ^rne ga jeze rana Kom no in ob poti od Ko~e pri Tri glav skih jeze rih pro ti Kalu (Ra mov{ 1974). Poleg {koljk so na raz -li~ nih kra jih v do lo mi ti zi ra nih dach stein skih apnen cih na{ li ostan ke alg.Iz spod nje ga in sred nje ga dela jure ni fosil nih ostan kov, ker je bilo ozem lje nekaj ~asa na kop nem.Po nekaj mili jo nih let pa so se ~ez dach stein ske apnen ce za~e li odla ga ti zgor nje jur ski tito nij ski apnen -ci z os tan ki amo ni tov, pol `ev, rame no no` cev in trdo `iv nja kov. »… Na ji me nit nej {e okam ni ne v rde~ ka stihin rumen ka sto sivih zgor nje jur skih apnen cih so amo ni ti …« (Ra mov{ 1974, 396). Naj ve~ nji ho vih ostan -kov je pri Mo~iv cu, v oko li ci Led vi ce in pod Vr{a ki. Amo ni ti so raz li~ nih oblik in so v pre me ru od nekajcen ti me trov do ve~ kot 40 cm veli ki »svit ki«. Zna nih je vsaj osem rodov (Ra mov{ 1974, 1985). Amo ni -te sprem lja jo ostan ki dru gih gla vo no` cev, mor skih lilij, rame no no` cev, trdo `iv nja kov in red kih koral.Sli ka 17: Amo nit, vzi dan v ste no Ko~e pri Tri glav skih jeze rih.BOJAN ERHARTI^62

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3 HIDRO GEO GRAF SKE ZNA ^IL NO STIPo Jane `u (1997) ima voda, ki je prav goto vo eno naj ve~ jih boga stev Slo ven ske ga alp ske ga sveta,vsaj tri jasno izra `e ne pome ne:• je vir pit ne vode,• je ener get ski poten cial in• omo go ~a bogas tvo biot ske raz no vrst no sti ter narav ne dedi{ ~i ne.V vi so ko gor ju Julij skih Alp so povr {in ski vod ni toko vi red ki in se poja vi jo le na obmo~ jih manj {ih vlo` -kov nepre pust nih kam nin. ^e bi ime le lede ni{ ko-kra{ ke kota nje nepro pust no pod la go, bi bilo na temobmo~ ju {e ve~ viso ko gor skih jezer. Tak {no pod la go daje jo le jur ski ali kred ni lapor ji in pe{ ~e nja ki v Do -li ni Tri glav skih jezer in na obmo~ ju Krna ter zbi to moren sko gra di vo na Kri{ kih podih in pla ni ni Jeze ro(Ku na ver 1998).7.3.1 JEZE RA»… Med Tri glav ska jeze ra v naj {ir {em smi slu pri {te va mo vse sto je ~e vode Zgor nje Kom ne, Lopu~ -ni{ ke doli ne in Fu`i nar skih pla nin …« (Do bra vec in [i{ ko 2002, 50), v o` jem smi slu pa {est vod nih telesv Do li ni Tri glav skih jezer in ^rno jeze ro v Lo pu~ ni ci. Ker so jeze ra v vi so ko gor ju Julij skih Alp red kost inso dala Doli ni Tri glav skih jezer pomem ben pe~at, jih podrob ne je pred stav lja mo. Kjer ni pose bej nave -de no, se podat ki nana {a jo na digi tal no Enci klo pe di jo narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na Slo ven skem (DEDI)(Er har ti~ 2010c, 2010d, 2010e, 2010f, 2010g in 2010h).BOJAN ERHARTI^Sli ka 18: Prvo Tri glav sko jeze ro le`i v ko ta nji ob ju` nem vzno` ju Zad nji{ ke ga ali Vod ni ko ve ga Vr{a cain je ve~ ji del leta pokri to s sne gom.63

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Pre gled ni ca 7: Sto je ~e vode v Do li ni Tri glav skih jezer in nji ho va poi me no va nja v te melj nih virih.Bad ju ra (1922) Tuma (1929) Li pov {ek (1958) Gams (1962) Tri glav – pla nin ski Bo hinj – pla nin skizem lje vid (2010) zem lje vid (2010)Tri glav ska jeze raPrvo jeze ro Je ze ro pod Vr{a cem Je ze ro v Pod ste nju Je ze ro pod Vr{a cem Je ze ro pod Vr{a cem Je ze ro pod Vr{a cem Je ze ro pod Vr{a cemDru go jeze ro Rja va mla ka; Jeze ro Rja va mla ka; Rja va mla ka; Rja va mla ka Rja vo jeze ro Rja vo jeze ropod Kanjav cem Jeze ro v Port nah Jeze ro pod Teme nomTret je jeze ro Ze le no jeze ro Ze le no jeze ro Ze le no jeze ro Ze le no jeze ro Ze le no jeze ro Ze le no jeze ro^e tr to jeze ro Ve li ko jeze ro Ve li ko ^rno jeze ro; Ve li ko Tri glav sko jeze ro; Je ze ro v Led vi cah Ve li ko jeze ro (Led vi~ ka)Jeze ro v Led vi cah – Jeze ro pri Led vi ciPeto in [esto jeze ro Je ze ra pod Ti~a ri co Dvoj no jeze ro Pri utah Dvoj no jeze ro Dvoj no jeze ro Dvoj no jeze ro Dvoj no jeze roSed mo jeze ro ^r no jeze ro v Ko mar ~ah; ^r no jeze ro; Je ze ro nad Komar ~o; ^r no jeze ro ^r no jeze ro ^r no jeze roJeze ro pod Stu do rom Jeze ro nad Komar ~o Malo ^rno jeze ro;Spod nje ^rno jeze rodru ge sto je ~e vodeMla ka v La {tah – Je ze ro v La {tah Mla ka v La {tah – Mla ka v La {tah Je ze ro v La {tahMla ka pod Vr{a kom – – Sne` no jeze ro – Je zer ce pod Vr{a ki –Mla ka Pri utah – – – – – –64

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3.1.1 Jeze ro pod Vr{a cemPrvo, a ne naj vi{ je le`e ~e v nizu Tri glav skih jezer, je nasta lo ob ju` nem vzno` ju Zad nji{ ke ga ali Vod -ni ko ve ga Vr{a ca (2194 m). Jeze ro na nad mor ski vi{i ni 1993 m je dol go 90, {iro ko 60 in glo bo ko do 7 m.Hidro lo{ ko je lo~e no od preo sta lih Tri glav skih jezer, saj nje go ve vode ne odte ka jo po Doli ni Tri glav skihjezer, ampak v Zad nji{ ki dol, pro ti So~i. Jeze ro se izpod sne` ne ga pokro va pogo sto poka `e {ele v poz -nem polet ju. Lede ne plo{ ~e na vod ni gla di ni v av gu stu niso nobe na red kost, saj ~ez zimo sne` ni pla zo vijezer sko kota njo dobro zala ga jo s sne gom. Jeze ro zasi pa va jo tudi meli{ ~a izpod Vr{a ca, nas prot ni, ju` -ni breg pa sestav lja jo apnen ~a sti la{ti. Oko li ca jeze ra je sko raj v ce lo ti brez rast li nja. Jeze ro ima dotokiz dveh poto~ kov izpod sne `i{ ~a na meli{ ~u na sever ni in vzhod ni stra ni, ki ob dol go traj ni su{i pre sah -ne ta (Gams 1962). Pod zem ni odtok sko zi skal ne raz po ke je na vzhod ni stra ni jeze ra (Bran celj 2002).Na nas prot ni stra ni voda ob~a sno odte ka tudi povr {in sko, a se odtok po nekaj deset metrih izgu bi medskal nim dro bir jem ozi ro ma poni ka v skal ne raz po ke (Gams 1962). Pod zem ni odtok je usmer jen pro tiseve ro za ho du, pro ti So~i, to je v sme ri nag nje no sti pla sti. V sme ri pro ti sed lu Pre ho dav ci je tik pod tam -kaj{ njo pla nin sko ko~o {e manj {e vod no telo, ime no va no Mla ka v La {tah, ki pole ti pogo sto pre sah ne(Er har ti~ 2010c).7.3.1.2 Rja vo jeze roV ko ta nji zahod no od Kanjav ~e ve ga sose da Poprov ca (2495 m) je na nad mor ski vi{i ni 2002 m,med bal va ni in podor ni mi blo ki naj vi{ je le`e ~e Tri glav sko jeze ro, ime no va no Rja vo jeze ro. Dol go jeokrog 150, {iro ko okrog 100 in glo bo ko 10 m. Nje go va glav na zna ~il nost je veli ko kole ba nje vod ne gla -di ne, celo do 10m. Jeze ro je dobi lo ime po zna ~il nem rjav ka sto obar va nem obre` nem pasu, ki je posle di caveli ke spre men lji vo sti jezer ske gla di ne. Sever ni breg je skal nat le ob naj vi{ jem vodo sta ju. Meli{~, kipove ~i ni zasi pa va jo vsa dru ga jeze ra v do li ni, tu ni. Oko li ca jeze ra je nepo ra sla, tudi alge in zoo plank -ton so v je zer ski vodi red ki. Rja vo jeze ro nima stal nih povr {in skih pri to kov, pa tudi odto ka ni mogo ~edolo ~i ti. Za raz li ko od sosed nje ga Zele ne ga jeze ra je voda Rja ve ga jeze ra po kemij ski sesta vi zelopodob na vodam osta lih jezer, zato ni izklju ~e na nji ho va pod zem na med se boj na pove za va (Er har -ti~ 2010d).7.3.1.3 Zele no jeze roZe le no jeze ro ima med vse mi Tri glav ski mi jeze ri naj bolj raz ~le njen breg. Le`i 1983 m nad mor skogla di no, na manj {i urav na vi med Zad njo Lopo in Vr{a ki, kjer se doli na pre ve si. Izpod Hri ba ric se vanjspu{ ~a `e pre cej pora{ ~e no meli{ ~e, sicer pa sta tako jeze ro kot obre` ni pas pose ja na z ve li ki mi ska -la mi. Naj pli tvej {e med Tri glav ski mi jeze ri je glo bo ko le do dva metra. Zara di kole ba nja vod ne gla di neima spre men lji vo obli ko, zato so nave de ne mere jeze ra okvir ne. Dol go je okrog 100 m, {iro ko pa do80 m. Jeze ro nima stal nih povr {in skih pri to kov ali odto kov. Zara di alg je jezer ska voda zelen ka ste bar -ve, kar je botro va lo ime nu jezer ca. V Ze le nem jeze ru so pogo sti alp ski pup ki (Tri tu rus alpe stris), na tejnad mor ski vi{i ni, na sko raj da 2000 m, pre se ne ti tudi cvet ni ca. V je ze ru je naj vi{ je naha ja li{ ~e vod nezla ti ce (Ra nun cu lus tric hophyl lus) pri nas. Razi ska ve Branc lja (2002) ka`e jo, da je Zele no jeze ro zunajglav ne ga toka pod zem ne vode po Doli ni Tri glav skih jezer, saj so kemij ske zna ~il no sti jezer ske vode povsemdru ga~ ne kot pri osta lih jeze rih. Naj ver jet ne je se jeze ro napa ja izklju~ no z de `ev ni co, ki se zbi ra z o` -je ga obmo~ ja okrog jeze ra.Pod Vr{a ki, v skraj nem vzhod nem delu doli ne, le`i v po do lju, ki ga od Zele ne ga jeze ra lo~i skal nihrbet, mesto ma pre krit z mo ren skim gra di vom, Mla ka pod Vr{a ki, ime no va na tudi Jeze ro pod Vr{a ki.V dolu, ki se kon ~u je ob vr{a ju ska lov ja izpod Hri ba ric, je sicer ve~ kotanj, a se v le eni izmed njih zadr -`u je voda. Vod no telo na okrog 2000 m nad mor jem je ve~ ji del leta pod sne gom, saj kota njo pozi mipol ni jo sne` ni pla zo vi. Jezer ce lah ko v poz nem polet ju pre sah ne (Er har ti~ 2010e).65

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~7.3.1.4 Jeze ro v Led vi cahNaj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih jezer le`i na nad mor ski vi{i ni 1830 m, na obmo~ ju, ime no va -nem v Led vi cah. Dol go je 320, {iro ko 120 in glo bo ko 15 m. Kljub led vi ~a sti obli ki naj bi ime dobi lo posli ko vi ti skal ni {krap lja sti grbi ni, nag nje nem la{tu na seve ro za hod ni stra ni jeze ra, ime no va ni Led vi ca(Tuma 1929). Zelo ver jet no je namre~, da so pastir ji lepo raz vi te kra{ ke poja ve v oko li ci, neko li ko raz -braz da ne la{te, {krap lje in `le bi ~e, ime no va li led vi ce in s tem dali pre de lu ledin sko ime. Lede ni{ ko obru {e naskal na grbi na, ki moli v je ze ro, je gola, vi{ je pro ti Lepe mu [pi~ ju pa pre vla du je jo skal ne poli ce z neskle -nje nim trav ni{ kim rast li njem. Na nas prot ni, vzhod ni stra ni, kjer pote ka pla nin ska pot, se pod Zel na ri cov je ze ro spu{ ~a jo obse` na meli{ ~a, ki ga posto po ma zasi pa va jo. V me li{ ~ih so dobro vid ni sle do vi delo -va nja teko ~e vode, nekak {ni ero zij ski `le bo vi, po kate rih ob~a sno te~e voda v je ze ro. Ju` ni del bre gaje pe{ ~en in ka`e na usta lje nost vod ne gla di ne. Tu sega rast lins tvo do bre ga. Okrog jeze ra raste jo posa -mez ni mace sni, ki so mesto ma zdru `e ni v manj {e sesto je. Stal ne ga povr {in ske ga pri to ka jeze ro nima,a se na seve ro vz hod ni stra ni pod gru{ ~em ob~a sno vidi pod tal ni poto ~ek. Drug dotok je povr {in ski,na nasprot nem bre gu, kamor pri te ka nekaj deset metrov dolg poto ~ek iz zamo~ vir je ne ga zem lji{ ~a(Gams 1962, 208). Jeze ro ima zelo mo~an pod vod ni dotok na sever ni stra ni. Ob~a sen povr {in ski dotokje {e s po bo ~ij na zahod ni stra ni jeze ra. Odtok je ob niz kem vodo sta ju sko zi gru{~ na ju` ni stra ni jeze -ra (Bran celj 2002). Po Gam su (1962, 210) pa sta odto ka dva, oba v vi {i ni gla di ne jeze ra: vzhod nej {ipod moren skim nasi pom, zahod nej {i pa na sti ku moren ske ga gra di va z ap nen ~a sto ska lo. Pri nobe -nem ni bilo vid ne luk nje, mar ve~ je voda poni ka la v dro bir ju. Nekaj metrov vi{ je je tudi z gru{ ~em invejev jem povsem zasut ponor. Sko zenj odte ka voda le ob izjem no viso kih vodah. Jeze ro v Led vi cah jeeno red kih jezer, kjer je vpliv ~lo ve ka {e ved no zane mar ljiv (Bran celj 2002). S sle dil ni mi posku si je bilaugo tov lje na nepo sred na pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi rom Mo~i vec nad Dvoj nim jeze rom.Sle di lo je za raz da ljo dobra dva kilo me tra (zra~ ne ~rte) rabi lo 4 dni. Po naved bah Branc lja (2002) seSli ka 19: Jeze ro v Led vi cah je naj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih jezer.BOJAN ERHARTI^66

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23voda v Je ze ru v Led vi ci zelo hitro menja, ob mo~ nej {ih de`ev jih v samo dveh dneh, kar pome ni okrog60.000 m 3 na dan! Z bar va njem je bila doka za na tudi pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi romSavi ca, med tem ko, zani mi vo, Jeze ro v Led vi cah in ^rno jeze ro hidro lo{ ko med seboj nista pove za na(Er har ti~ 2010f).7.3.1.5 Dvoj no jeze roJe ze ri v spod njem delu Doli ne Tri glav skih jezer sta po mne nju Gam sa (1962, 210) nasta li na sti kuzna ~il no rde~ ka sto obar va nih skri la vo-pe{ ~e nih jur skih kam nin in kom pakt nih tria snih apnen cev. Ob viso -kem vodo sta ju, naj po go ste je spom la di, se jeze ri zdru `i ta. Vzhod no od jezer je moren ski hrbet, ki Dvoj nojeze ro varu je pred zasi pa va njem meli{~ izpod sed la [tap ce. Lede ni{ ko obru {en in z mo ren skim gra -di vom pre krit je tudi hrbet, ki pre~ no raz dva ja jezer ski kota nji. Zahod ni breg sever ne je le`e ~e ga Pete gajeze ra z zna ~il nim klju ka stim zaliv~ kom je pre pad no skal nat. Sever no od Pete ga jeze ra sto ji Ko~a priTri glav skih jeze rih, ena izmed prvih pla nin skih posto jank v na {ih gorah.Je ze ri le`i ta na nad mor ski vi{i ni 1669 m in nima ta stal nih povr {in skih doto kov. V Peto jeze ro ob viso -ki vodi pri te ka voda po stru gi iz Mo~iv ca, zaje zi tve ne ga jezer ca, ki le`i okrog 150 m pro ti seve ru. Nekajvode pri te ~e tudi iz lukenj na zamo~ vir je nem povr{ ju bli zu sever ne ga bre ga jeze ra. Sta len, a {i bek pod -vod ni dotok, je le izpod veli ke ga bal va na tik ob jeze ru, na nje go vi vzhod ni stra ni. [esto jeze ro ima pravtako sta len, a {i bak pod vod ni dotok v bli `i ni veli ke ga bal va na na vzhod nem bre gu. Povr {in skih odto -kov ni, ima pa Peto jeze ro mo~an pod zem ni odtok sko zi ponor na za~et ku klju ka ste ga zaliv~ ka, tik podpre pad no ste no. Malo hra nil nih sno vi, ki jih je do nedav ne ga vse bo va lo Dvoj no jeze ro, je zado sto va lole za rast alg in vzdr `e va nje pre pro stih pre hra nje val nih verig, ki niso vse bo va le ple nil cev, {e zla sti nerib. V zad njih letih posta ja Dvoj no jeze ro vse bolj one sna `e no, saj se je zara di antro po ge ne ga vno sarib jezer skih zla tov ~ic (Sal ve li nus alpi nus) podr la pre hra nje val na veri ga. Ribe so pojed le vse plank -tonske rak ce, ki so dot lej uspe {no urav na va li rast alg, nji ho ve glav ne hra ne. Svo je je z neu re je nimodva ja njem odpad nih vod pris pe va la tudi bli` nja pla nin ska ko~a, saj je doda ten vnos hra nil nih sno vi{e pos pe {il raz rast alg (Er har ti~ 2004; Kuna ver 2008; Bran celj 2010). Sana ci ja jezer ske vode ni nujnale zara di sim bol ne ga ali ~us tve ne ga pome na jezer, ampak tudi zato, ker se ve~ ji del vode odva ja v Savico,ki napa ja Bohinj sko jeze ro in je obe nem vir pit ne vode. Tudi zato je kopa nje v Dvoj nem jeze ru pre po -ve da no.V oko li ci Dvoj ne ga jeze ra je {e ve~ ob~a snih sto je ~ih voda. Pod izvi rom Mo~i vec je majh no zaje zi -tve no jeze ro, name nje no vod ni oskr bi bli` nje pla nin ske ko~e. V pre te klo sti je na krat ki raz da lji, le nekajdeset metrov, od izvi ra do pono ra Mo~iv ca obsta ja la pli tva narav na mla ka (Er har ti~ 2010g).7.3.1.6 ^rno jeze ro^r no jeze ro je naj ju` nej {e v sku pi ni Tri glav skih jezer. Nasta lo je na sti ku Lopu~ ni ce, ki je del ozi ro -ma podalj {ek Doli ne Tri glav skih jezer, in podo lja, ime no va ne ga Dol pod Sta dor jem. Zara di ni` je nad mor skevi{i ne (1325 m) je sen~ na jezer ska kota nja 700 m za robom Komar ~e obda na z me {a nim goz dom, kardaje oko li ci jeze ra tem nej {o bar vo, ki se zrca li na vod ni gla di ni; po njej se jeze ro tudi ime nu je. ^rnojeze ro je dol go 150, {iro ko 80 in glo bo ko 9 m. Vod na gla di na podob no kot pri dru gih jeze rih mo~ no kole -ba. Voda je med vse mi jeze ri naj to plej {a, kar pri teg ne {te vil ne kopal ce, ~eprav je kopa nje pre po ve da no.V ^r nem jeze ru je opi sa na ende mi~ na pod vr sta alp ske ga pup ka (Tri tu rus alpe stris lacus nigri). Jeze -ro nima stal ne ga povr {in ske ga pri to ka ali odto ka, pa~ pa voda raz pr {e no dote ka iz ve~ sme ri, odte kapa ver jet no sko zi {pra nje v bre gu jeze ra. Ju` ni breg je zelo strm, delo ma ga obli ku je kom pakt na apnen -~a sta ste na, delo ma podor no gra di vo. S se ver ne stra ni jeze ro zasi pa va obse` no meli{ ~e izpod Sta dor ja.S sle de njem je bilo doka za no, da ^rno jeze ro ni pove za no z Je ze rom v Led vi cah, Mo~iv cem ali Dvoj -nim jeze rom, ~eprav se vse pod zem ne poti kon ~a jo v iz vi ru Savi ce. Je torej zunaj glav ne ga vod ne gatoka zgor njih jezer in ima povsem lo~e no pada vin sko zaled je (Er har ti~ 2010h).67

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~7.3.2 HIDRO LO[ KE POVE ZA VEJe ze ra v Do li ni Tri glav skih jezer so raz me{ ~e na vzdol` nariv ne ga sti ka med Sla ten sko tek ton skokrpo in nariv no gru do Julij skih Alp. Vi{in ski polo `aj jezer, naj vi{ je le`e ~e je Rja vo jeze ro, potr ju je dom -ne vo, da iz Jeze ra pod Vr{a cem odte ka jo vode pro ti Zad nji ci, preo sta la pa naj bi `e pri pa da la pore~ juSave Bohinj ke (Ja ne` 1997; Novak 1987). Geo lo{ ko pod la go Doli ne Tri glav skih jezer sestav lja ve~i no -ma tria sni apne nec. Jur ske pla sti naj de mo v ve~ jem obse gu le na vzhod nem robu. Na pre lo mih medskla di iz raz li~ nih obdo bij se pojav lja jo za kra{ ko viso ko gor je pre cej mo~ ni stu den ci. Od Mo~iv ca pro tijugu voda mesto ma pri ha ja na povr{ je, sever no pa se ver jet no zgu bi pod meli{ ~i in la{ti na dnu doli ne(Do bra vec in [i{ ko 2002). Skle pa mo, da te~e pod la{ti iz jur ske ga apnen ca, na sti ku z ne pre pust nolapor na to ali dru go sla bo pre pust no plast jo.Na obmo~ ju bohinj skih pla nin je bil leta 1996 izve den sle dil ni poskus, kate re ga namen je bila podrob -nej {a dolo ~i tev raz vod nic v kra{ kem sve tu. Sle di lo, vbriz ga no v po no re na Pla ni ni pri Jeze ru, se je poja vi lov Sa vi ci ter izvi ru Govic nad Bohinj skim jeze rom. S Pla ni ne v Lazu je bila doka za na pove za va s po to -kom Suha, bar vi lo pa se je poja vi lo tudi v iz vi ru Savi ce (Ur banc in Bran celj 2002, 77).Na sled nji sle dil ni poskus je bil izve den v Do li ni Tri glav skih jezer leta 1999. Nje gov namen je bil ugo -to vi ti vod ne pove za ve med posa mez ni mi jeze ri in izvi rom Savi ca. Prvo sle di lo je bilo vne se no v Je ze rov Led vi cah. Naji zra zi te je se je poja vi lo v iz vi ru Mo~i vec nad Ko~o pri Tri glav skih jeze rih. Pla nin ska postojan -ka se oskr bu je s pit no vodo rav no iz tega (za je ze ne ga) izvi ra. Zani mi vo je, da se je sle di lo v Dvoj nemjeze ru, ki je od Mo~iv ca odda lje no le okrog 150 m, v mno go manj {ih kon cen tra ci jah poja vi lo {ele tri dnipoz ne je. Iz tega je mogo ~e skle pa ti, da pod zem na pove za va med Jeze rom v Led vi cah in Dvoj nim jeze -rom ni tako nepo sred na, kot je pove za va med Jeze rom v Led vi cah in Mo~iv cem. Na dokaj sla be pove za vemed obe ma vod ni ma tele so ma ka`e tudi raz no li kost `ivals tva v obeh jeze rih, ki bi jo te` ko pri pi sa li leraz li~ nim `iv ljenj skim raz me ram v obeh jeze rih. V ^r nem jeze ru se sle di lo ni poja vi lo, kar pome ni, daje sled nje o~it no povsem zunaj glav ne ga toka pod zem ne vode, ki dote ka iz osred nje ga ter zgor nje gadela Doli ne Tri glav skih jezer. ^rno jeze ro torej ni pove za no z Je ze rom v Led vi cah, Mo~iv cem in Dvoj -nim jeze rom, ampak ima povsem lo~e no pada vin sko zaled je. Rahel pojav sle di la je bil opa zen tudi v sla puSavi ca; s tem je bila doka za na pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi rom Savi ca (Ur banc in Bran -celj 2002, 82–86).Sle dil ni posku si v Do li ni Tri glav skih jezer so poka za li, da so pove za ve med jeze ri in ni` je le`e ~i miizvi ri pre cej dol go traj ne in {ib ke. Iz jezer pre vla du je jo odto ki v pod zem ne rove in {ele, ko se ob de`ev -ju ti kana li povsem zapol ni jo, se za~ ne del vode hitre je pre li va ti v bli` nja dol vod na jeze ra (si stem Jeze rov Led vi cah–Mo ~i vec–Dvoj no jeze ro). Sicer pa ob nor mal nih raz me rah ve~ ji del vode pod zem no odtekapro ti Savi ci. ^rno jeze ro je izv ze to iz vod nih pove zav z os ta li mi jeze ri v Do li ni Tri glav skih jezer (Bran -celj 2002).Sa vi ca pri ha ja na plan v dveh izvi rih pod Komar ~o. Ve~ ji in bolj znan je izvir sla pa Savi ce, ki je pri -ljub lje na turi sti~ na to~ ka. Nad mor ska vi{i na izvi ra je 836 m. Nje go vo vod no zaled je je Doli na Tri glav skihjezer in delo ma Kom na. Mala Savi ca izvi ra 690 m viso ko, v stru gi nad kio skom ob poti pro ti sla pu Savi -ce. Polo `aj obeh izvi rov, geo lo{ ka zgrad ba povr{ ja in neko li ko ve~ ja trdo ta vode Male Savi ce naka zu je jo,da bi zaled je Male Savi ce lah ko bilo na obmo~ ju Doma na Kom ni (Ja ne` 1997).Za ra di lege na apnen ~a sti pod la gi ima jo jeze ra v Tri glav skem narod nem par ku nekaj zna ~il no sti,po kate rih se raz li ku je jo od dru gih jezer v Al pah. Naj bolj izra zi ti sta viso ka kon cen tra ci ja kal ci ja v vodiin posle di~ no viso ka vred nost p H (Muri in Bran celj 2002). Obo je zmanj {u je prob lem pove ~e va nja kislo -sti jezer, kar je sicer velik prob lem dru god po Evro pi. Po dru gi stra ni pa je naj ve~ ji prob lem jezerv Tri glav skem narod nem par ku evtro fi ka ci ja, bodi si narav na bodi si pov zro ~e na po ~lo ve ku (Muri in Bran -celj 2002).Skup no je v Tri glav skem narod nem par ku 15 vi so ko gor skih jezer (in nekaj manj {ih »mlak« ozi roma»vod nih o~es«). Razi sko va nja v zad njem deset let ju so raz kri la, da so neka te ra med nji mi izpo stav lje -na evtro fi ka ci ji ozi ro ma kopi ~e nju hra nil nih sno vi. Ana li ze sedi men tov so opo zo ri le na to, da je pomem ben68

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dejav nik tega tudi ~lo vek, ki ~eda lje bolj vpli va na slab {a nje kako vo sti vode viso ko gor skih jezer (Re jecBran celj in Smre kar 2000).7.4 VARS TVO NARA VE»… Vars tvo nara ve je dejav nost, v ok vi ru kate re se izva ja jo dru` be ne aktiv no sti in pri za de va nja zaohra ni tev pred me tov vars tva, tj. izbra nih delov nara ve ozi ro ma nara ve kot celo te …« (Ber ginc 2006, 13).7.4.1 ZGO DO VI NA VARS TVAPrve aktiv no sti, ki bi jih lah ko ozna ~i li za za~e tek vars tva nara ve na ozem lju Slo ve ni je, se – polegvars tva ko~ev skih goz dov – nana {a jo prav na Julij ske Alpe in Tri glav sko pogor je, zla sti Doli no Tri glav -skih jezer (Pi sker nik 1965; Ber ginc 2006). Sega jo v ko nec 19. in za~e tek 20. sto let ja. De`el ne obla stiavstro-ogr ske monar hi je so izda le prve vars tve ne pred pi se in okro` ni ce o vars tvu korist nih ptic ter o varstvuogro `e nih rast lin skih vrst pla ni ke, Bla ga ye ve ga vol ~i na, tise ([i vic 1956; Pisker nik 1965; Sko ber ne 2005).Na ~ez mer no nabi ra nje rast lin in ogro `a nje neka te rih delov nara ve so `e pred tem opo zar ja li neka te -ri nara vo slov ci, lju bi te lji nara ve, pla nin ci in dru gi. Raz gle da ni posa mez ni ki so sku {a li ure sni ~e va ti ide jeo za va ro va nju posa mez nih naj vred nej {ih delov nara ve. Naj bolj znan je prav pred log Albi na Belar ja zazava ro va nje Doli ne Tri glav skih jezer iz leta 1906 ali 1908 (Pi sker nik 1965; Peter lin 1976; Pra prot nik inSko ber ne 1995; Mihe li~ in Vidrih 2001). Iz leta 1906 je tudi prva zna na pobu da za vars tvo jam (Simi} 2002).Do usta no vi tve narod ne ga par ka v Do li ni Tri glav skih jezer pa takrat {e ni pri{ lo, ker ni bilo mogo ~e ure -di ti pa{nih raz mer na na~in, ki bi bil zado vo ljiv tudi za bohinj ske kme te (Pi sker nik 1965, 64). A iz zapi sovje raz bra ti, kako celo vi to je Belar gle dal na Doli no Tri glav skih jezer, saj zava ro va nje pove zu je z geomor -fo lo{ ki mi (kra{ ki mi), geo lo{ ki mi, paleon to lo{ ki mi in bota ni~ ni mi zani mi vost mi, pri tem pa ne pozab ljaniti na kul tur no kom po nen to: »… Zelo dobro je pa poz na no kra jin skim sli kar jem, ki v div jem narav nempar ku sre ~a jo naj ve li ~ast nej {e moti ve na vsa kem kora ku …« (Be lar 1907). In doda ja: »… Nuj no bi bilotre ba pri po ro ~i ti, da se izklju ~i jo kakr {ni ko li pose gi v za va ro va no obmo~ je pri Sed mih jeze rih. S tem bise ohra ni li zad nji ostan ki viso ko gor skih pra goz dov pra sta rih mace snov za pri hod nje gene ra ci je …« (Be-lar 1907, 4).Spr va le delo ma uspe {na nara vo vars tve na pri za de va nja posa mez ni kov so se str ni la v prvi slo ven -ski dru{ tve ni orga ni za ci ji za vars tvo nara ve, to je Odse ku za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kovpri Muzej skem dru{ tvu v Ljub lja ni leta 1919. Nje go vo naj po memb nej {e delo je bila spo me ni ca, ki jo jeleta 1920 pred lo `il de`el ni vla di. V njej sta bila poda na pred log za usta no vi tev ve~ zava ro va nih obmo -~ij, zava ro va nje rast lin skih in `ival skih vrst, jam z jam sko fav no ter pro gram za popu la ri za ci jo vars tvanara ve. V na sled njih letih je bil ure sni ~en le del pro gra ma iz spo me ni ce, med dru gim Alp ski park v do -li ni Tri glav skih jezer (Pi sker nik 1965; Peter lin 1976 in 1995).Ob kon cu dru ge sve tov ne voj ne je bila usta nov lje na prva poklic na stro kov na slu` ba za podro~ jevars tva nara ve (Pi sker nik 1965). Sle di lo je ve~ pred pi sov o za va ro va nju obmo ~ij, med dru gim leta 1961tudi o za va ro va nju Doli ne sed me rih jezer za narod ni park.Ra zen te red ke izje me je bilo pri usta nav lja nju narod nih par kov zaz nav no izra zi to neu god no ozra~ -je. Tako smo se Slo ven ci v krog novou sta nov lje nih par kov na evrop ski celi ni vklju ~i li {ele na za~et kuosem de se tih let prej{ nje ga sto let ja (Ber ginc 2006). Z gos po dar sko rast jo so se tudi v Slo ve ni ji kre pi lezah te ve po veli kih pro stor skih pose gih, kakr {ni naj bi bili hidroe ner get ske grad nje na zgor nji So~i, Cerk -ni{ kem in Pla nin skem polju ter smu ~ar ska sre di{ ~a v Tri glav skem pogor ju. Ber ginc (2006) doda ja, daje na kon cu vseh teh zgodb ve~i no ma pre vla da lo nara vo vars tve no sta li{ ~e. Ide je o ve li kih pro stor skihpose gih pa so v raz pra ve o po me nu vars tva oko lja in nara ve pri teg ni le tudi {ir{o jav nost. Ob jav ni pod -po ri in reak ci jah na take na~r te so se prav na teh obmo~ jih sko raj hkra ti poro di le in pone kod tudi dozo re leide je za usta no vi tev ve~ jih par kov nih obmo ~ij. Iz tak {nih raz mer je iz{el tudi Tri glav ski narod ni park (Ber-ginc 2006).69

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Tri glav ski narod ni park spa da med naj sta rej {e par ke v Al pah in po naj no vej {ih raz {i ri tvah obse gasko raj celot ne Julij ske Alpe v Slo ve ni ji. Prvi pred log za zava ro va nje sega v leto 1906 ali 1908, ure sni~enpa je bil leta 1924. Takrat je bilo na pobu di Odse ka za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kov Muzej -ske ga dru{ tva za Slo ve ni jo in Slo ven ske ga pla nin ske ga dru{ tva Alp ski vars tve ni park za dvaj set letzakup lje no ozem lje Doli ne Tri glav skih jezer s po vr {i no 1600 ha (Pe ter lin 1985). Raz me re v ti stem ~asu{e niso omo go ~a le traj ne ga zava ro va nja. Zakup na pogod ba se je izte kla sre di voj ne vihre leta 1944 inni bila podalj {a na, tako da je vars tvo uga sni lo. Po dol go let nih pri za de va njih je bilo leta 1961 zava ro -vanje obnov lje no, tokrat traj no in na neko li ko pove ~a ni povr {i ni 2000ha, saj se je dr`av na meja z raz vod ni cemed So~o in Savo zno va pomak ni la pro ti zaho du. Zava ro va no ozem lje je dobi lo urad no ime Tri glav skinarod ni park. S tem deja njem pa {e niso bili ure sni ~e ni vsi cilji »pra ve ga« narod ne ga par ka, zato stanasled nji dve deset let ji pora ja li nove pred lo ge za raz {i ri tev in preu re di tev nje go ve ga zava ro va nja. Tose je kon~ no zgo di lo leta 1981, ko je park dobil novo vse bi no in je nje go va povr {i na 83.807 ha ali dobrih838 km 2 `e sko raj dose gla zdaj{ njo (Pe ter lin 1985; med mre` je 4). Z no vim Zako nom o Tri glav skem narod -nem par ku (2010), se je povr {i na par ka pove ~a la {e za 175 ha, na 83.982 ha, saj je bilo v za va ro va noobmo~ je vklju ~e no nase lje Kne{ ke Rav ne z bli` njo oko li co.Park pred stav lja naj bolj zna ~il ne pokra jin ske prvi ne slo ven ske ga alp ske ga sve ta, od div je ga viso -ko gor ja do vseh poseb no sti kul tur ne pokra ji ne, ki jo je obli ko val ~lo vek in ji vti snil pe~at svo je tiso~ let nenav zo~ no sti (Pe ter lin 1985, 9).Ci lji in name ni, ki so botro va li usta no vi tvi Tri glav ske ga narod ne ga par ka, so zapi sa ni v 1. ~le nu zako -na iz leta 1981: »… Z na me nom, da se ohra ni jo izjem ne narav ne in kul tur ne vred no te, zava ru je avtoh to norast lins tvo, `ivals tvo in narav ni eko si ste mi ter zna ~il no sti ne`i ve ga sve ta, zago to vi ta z na rav ni mi danost -mi uskla jen nadalj nji raz voj kme tijs tva in goz dars tva, ohra ni in raz vi ja kul tur na kra ji na ter zago to vi jo raz vojin mate rial ni ter dru gi pogo ji za `iv lje nje in delo pre bi val cev v osred njem delu Julij skih Alp, omo go ~i tadelov nim lju dem in ob~a nom ter dru gim obi sko val cem u`i va nje narav nih in kul tur nih vred not ter rekrea -ci ja v na ra vi v tem pro sto ru in dopol ni dose da nje varo va nje, se s tem zako nom dolo ~i osred nji del Julij skihAlp za narav ni park pod ime nom Tri glav ski narod ni park …« (Za kon o Tri glav skem … 1981). Leta 2010 jebil spre jet nov zakon o Tri glav skem narod nem par ku (2010), a se vars tve ni cilji bis tve no ne raz li ku jejo.Na obmo~ ju par ka se `e od nek daj pre ple ta vrsta gos po dar skih dejav no sti, zna ~il nih za na{ alp -ski pro stor (kme tijs tvo, goz dars tvo, lov, turi zem), zato bi bilo nemo go ~e vpe lja ti in ure sni ~e va ti enot noza{ ~i to. Posle di~ no je bil park sko raj tri deset let ja raz de ljen na dve obmo~ ji (Pe ter lin 1985, 11).30.600 ha pro stra no rob no obmo~ je je zaje ma lo ni` je, spod nje dele dolin, nase lja, zim sko{ port nasre di{ ~a, gozd na te pla no te. To je obmo~ je kul tur ne pokra ji ne, koder ~lo vek gos po da ri `e sto let ja, zatosta kme tijs tvo in goz dars tvo (ob turiz mu) {e ved no glav ni gos po dar ski pano gi. Vars tve ni ukre pi na rob -nem obmo~ ju so bili pri la go je ni gos po dars tvu in raz vo ju doma ~i nov, zato je bilo manj ome ji tev; vpe ljanje bil vars tve ni re`im, ki velja za kra jin ske par ke.54.200 ha pro stra no osred nje obmo~ je par ka je zaje ma lo glav ne gor ske gre be ne, neka te re doli neozi ro ma nji ho ve zgor nje dele ter vsa osta la obmo~ ja ob gozd ni meji in nad njo, kjer je viso ko gor je. V temdelu so pre vla da li nara vo vars tve ni inte re si, vse dru go jim je mora lo biti podre je no; zato je bilo uza ko -nje no stro go vars tvo in ve~ pre po ve di.Po leg vars tve nih re`i mov za osred nje in rob no obmo~ je je bila uve de na {e tret ja, naj stro` ja obli kavars tva, ki zaje ma posa mez ne narav ne rezer va te ter narav ne in kul tur ne spo me ni ke na celot nem obmo~juTri glav ske ga narod ne ga par ka (Mar tu ljek, Pi{ni ca, Mli na ri ca …). Ti spo me ni ki so izlo ~e ni kot obmo~ jas po seb nim name nom (Pe ter lin 1985).Z no vim Zako nom o Tri glav skem narod nem par ku iz leta 2010 je narod ni park raz de ljen na tri var -s tve na obmo~ ja. Prvo vars tve no obmo~ je je osred nje obmo~ je, ki je pred nost no name nje no ure sni ~e va njuvars tva in ohra nja nja narav nih vred not, prvo bit nih narav nih obmo ~ij div ji ne, rast lin skih in `ival skih vrst,nji ho vih oseb kov in habi ta tov, narav ne ga raz vo ja eko si ste mov in narav nih pro ce sov brez ~lo ve ko vih nego -Sli ka 20: Narav ne vred no te v Do li ni Tri glav skih jezer. P70

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 232314561211781391410Naravne vrednotehidrološka naravna vrednotageomorfološka naravna vrednota1234Jezero pod VršacemJezero v LaštahRjavo jezeroZeleno jezeroMlaka pod Vršaki67Jezero v LedvicahMlaka Pri utahMočivecDvojno jezeroČrno jezero11Dolina Triglavskih jezerDebeli laštGladki laštKosmata laštamelišče pod Stadorjem58910121314jama0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201271

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~val nih, vzdr `e val nih in dru gih pose gov. Dopu{ ~e na je tudi tra di cio nal na pa{a na ure je nih pla ni nah v vi -so ko gor ju, ki je pred vsem v vlo gi ohra nja nja tovrst ne kul tur ne dedi{ ~i ne. V to vars tve no obmo~ je spa dacelot na Doli na Tri glav skih jezer.Dru go vars tve no obmo~ je je osred nje obmo~ je z do pu{ ~e no tra di cio nal no rabo narav nih virov zara -di izva ja nja dejav no sti sona rav ne ga kme tijs tva in goz dars tva ter traj nost ne ga gos po dar je nja z div jad join riba mi. Name nje no je ohra nja nju obsto je ~e ga sta nja nara ve in kul tur ne dedi{ ~i ne vsaj v tre nut ni kako -vo sti, pre pre ~e va nju vno sa novih obre me nju jo ~ih dejav no sti in postop ne mu dose ga nju name novprve ga vars tve ne ga obmo~ ja ob upo {te va nju raz vo ja dopu{ ~e nih dejav no sti.Tret je vars tve no obmo~ je je name nje no ohra nja nju in varo va nju bio lo{ ke raz no vrst no sti, narav nihvred not, kul tur ne dedi{ ~i ne ter izra zi tih eko lo{ kih, estet skih in kul tur nih kako vo sti (po)kra ji ne, ohra nja -nju pose li tve ter spod bu ja nju traj nost ne ga raz vo ja, uskla je ne ga s ci lji narod ne ga par ka.7.4.2 ZAVA RO VA NA OBMO^ JA IN NARAV NE VRED NO TEV pr vem Inven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1976, 128) je nave de no, da jev pred lo gu za raz {i ri tev par ka Doli na Tri glav skih jezer pred vi de na kot obmo~ je z naj stro` jim vars tve -nim re`i mom. Po tem pred lo gu naj bi Doli na dobi la sta tus narav ne ga rezer va ta. Z Za ko nom o Tri glav skemnarod nem par ku iz leta 1981 je bil narod ni park raz {ir jen na prib li` no zdaj{ nji obseg, ven dar za DolinoTri glav skih jezer akt o za va ro va nju iz leta 1961 ni bil niko li pre kli can. Tako ima Doli na na papir ju sta tusnarod ne ga par ka zno traj narod ne ga par ka, ~eprav jo obi ~aj no opre de lju je mo kot narav ni spo me nik (med-mre` je 3). V za ko nu iz leta 2010 ima sta tus narav ne ga spo me ni ka (Za kon o Tri glav skem … 2010).Za va ro va no obmo~ je Doli na Tri glav skih jezer meri 2150,8 ha. Ne obse ga le Doli ne Tri glav skih jezer,Lopu~ ni ce in Zgor nje Kom ne, tem ve~ tudi ve~ ji del Komar ~e in Pr{iv ca (1761 m). Ju` na meja pote kapo tra si cevo vo da hidroe lek trar ne Savi ca. Edi no zava ro va no obmo~ je zno traj Doli ne je Jeze ro pod Vr{a -cem s po vr {i no 0,8 ha.Do li na Tri glav skih jezer je tudi narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 1983,3 ha. Na seve -ru, vzhod u in zaho du se meja bolj ali manj uje ma z mejo zava ro va ne ga obmo~ ja, na jugu pa se kon ~ana zgor njem robu Komar ~e. Meje narav ne vred no te torej z vseh stra ni sle di jo narav nim mejam.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1991) tako vred no ti Doli no Tri glav skih jezer kot:• kom plek sno geo graf sko narav no eno to,• obmo~ je raz no li kih `iv ljenj skih pro sto rov ozi ro ma obmo~ je z ve li ko pestrost jo eko si ste mov,• izjem no naha ja li{ ~e lede ni{ kih jezer v Slo ve ni ji (ab so lut na red kost pojav lja nja),• sim bol Tri glav ske ga narod ne ga par ka, saj je bilo obmo~ je zava ro va no `e leta 1924 (sim bol na vred nost),• zna ~i len pri mer ~ela nari va Sla ten ske plo{ ~e (zna ~il nost, tipi~ nost), ki obse ga gre ben Ti~a ri ca–Zel narica,• naha ja li{ ~e ogro `e nih rast lin skih vrst in ende mi~ nih rast lin.Po Inven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1991) je z vi di ka vars tva narav ne dedi{ -~i ne spre jem lji va bio top ska, izo bra `e val na in rekrea cij ska vars tve na namemb nost. V sta rej {emInven tar ju (1976, 128) je nave de no: »…Po leg izred ne ga rekrea cij ske ga pome na (pla nins tvo), je pomembnakot {tu dij sko-ra zi sko val ni in u~no-de mon stra cij ski objekt za podro~ je geo lo gi je, geo mor fo lo gi je, spe leo -lo gi je, lim no lo gi je, bota ni ke in zoo lo gi je …«.Zno traj Doli ne je tudi nekaj manj {ih narav nih vred not geo mor fo lo{ ke zvr sti, a so raz me ro ma skrom -no zasto pa ne. Narav ne vred no te z jav no dostop ni mi koor di na ta mi so:• Debe li la{t,• Glad ki la{t,• Kosma ta la{ta,• meli{ ~e pod Sta dor jem.Sta tus narav ne vred no te ima tudi deset vod nih teles:• Dvoj no jeze ro,• Mla ka Pri utah,72

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• Mo~i vec,• Jeze ro v La {tah,• Jeze ro pod Vr{a cem,• Veli ko jeze ro,• ^rno jeze ro,• Zele no jeze ro,• Rja vo jeze ro,• Mla ka pod Vr{a ki.V Do li ni Tri glav skih jezer sta narav ni vred no ti le {e dve naha ja li{ ~i fosi lov, ven dar zara di varo va njafosi lov nista jav no dostop ni. Dru gih narav nih vred not regi ster ne nava ja.73

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8 GEO MOR FO LO[ KA ANA LI ZA DOLI NE TRI GLAV SKIH JEZERDo li na Tri glav skih jezer je zelo raz gi ba na. Njen naj ni` ji del je na nad mor ski vi{i ni okrog 1300 m. Naj -vi{ ji del dolin ske ga dna je na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m, rob doli ne pa se v Ka njav cu vzpne do2569 m. Pri tako veli ki raz li ki v nad mor ski vi{i ni ter za Julij ske Alpe pre cej{ nji dol `i ni doli ne je razum -lji vo, da ta ni povsem enot na.Sli ka 21: Naj bolj pogo sta pod la ga drob nih koro zij skih kra{ kih oblik so la{ti.BOJAN ERHARTI^Sli ka 22: Izra zi to asi me tri ~en pre~ ni pre rez Doli ne Tri glav skih jezer (GURS 2010).74

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 23: Stop ni ~a sta izob li ko va nost povr{ ja je posle di ca eksten zi je, nor mal ne blo kov ne tek to ni ke inraz li~ no hitre ga tonje nja posa mez nih blo kov.BOJAN ERHARTI^Sli ka 24: Dobro vid na kli na sta obli ka Doli ne Tri glav skih jezer z Le pe ga [pi~ ja.75

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Da na{ nji videz povr{ ja je odraz {te vil nih dejav ni kov, med kate ri mi so v os pred ju tek ton ska in lito -lo{ ka zgrad ba, raz voj relie fa v ter ciar ju in kvar tar ju ter pod neb ni vpli vi na nje gov raz voj v plei sto ce nuin holo ce nu.^e prav so v tem delu Julij skih Alp za razu me va nje sodob ne ga relie fa zelo pomemb ni geo lo{ ki vpli -vi, so med pogla vit ni mi geo mor fo lo{ ki mi preob li ko val ni mi dejav ni ki dan da nes na povr{ ju naj bolj vid niu~in ki pole de ni tve, holo cen ske ga zakra se va nja in pobo~ nih pro ce sov. Lede ni{ ko preob li ko va nje je v Do -li ni Tri glav skih jezer pusti lo {te vil ne sle do ve. Poleg zelo zasto pa ne lede ni{ ke obru {e no sti in zaob lje no stiskal ne ga povr{ ja so naj po go stej {i ostan ki lede ni{ ke ero zi je la{ti, glad ke skal ne plo{ ~e, nasta le z lu{ -~e njem in gla je njem apnen ~e vih skla dov. Poleg muto ni ra ne ga povr{ ja so la{ti tudi naj bolj pogo sta pod la gadrob nih koro zij skih kra{ kih oblik. Tako je torej velik del Doli ne Tri glav skih jezer v zna me nju pre ple ta njalede ni{ kih ter kra{ kih pro ce sov, poja vov in oblik.V re cent ni dobi je poleg pobo~ nih pro ce sov glav ni preob li ko va lec povr{ ja Doli ne Tri glav skih jezerkoro zij sko delo va nje. Pri preo braz bi povr{ ja sode lu je jo {e dru gi pro ce si, pred vsem mehan sko pre pe -re va nje, ero zi ja ob~a snih manj {ih vod nih tokov ter denu da ci ja drob ne ga gra di va v kra{ ko pod zem lje.Glav ne geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti Doli ne Tri glav skih jezer so:• asi me tri~ ni pre~ ni pre rez v sme ri vzhod–za hod s pre pad nim vzhod nim robom, prib li` no rav nim dnomdoli ne in raz me ro ma polo` nim zahod nim pobo~ jem,• podol` ni pre rez v sme ri sever–jug z izra zi ti mi pre gi bi ozi ro ma stop nja mi, ki se stop ni ~a sto spu{ ~a jopro ti ju` ne mu, spod nje mu delu doli ne,• kli na sta tlo ri sna obli ka doli ne, ki je v se ver nem delu {iro ka 500 m, v ju` nem pa tudi ve~ kot 2500 m.Raz li~ ni avtor ji Doli no Tri glav skih jezer gle de na pre vla du jo ~e pro ce se deli jo na raz li~ no {te vi lo enot.Stri nja mo se s ~le ni tvi jo Meli ka (1928) in Gam sa (1962) na {ti ri dele.Zna ~aj viso ko gor ske doli ne ima le sever ni del, dol med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom. Raz pro sti -ra se na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m in ima smer sever–jug. Dno je kota nja sto, ven dar ne visi v no be nosmer. Po Meli ku je dol sestav ljen iz dveh manj {ih dolin. Prva je mno go vi{ ja, pri ha ja iz skal nih, mo~ noraz je de nih podov Hri ba ric, kjer se zaklju ~i z is toi men skim sed lom na nad mor ski vi{i ni 2358 m. Dru ga,boga ta z je ze ri, se spu sti izpod zahod nih pobo ~ij Kanjav ca ter se prek sed la Pre ho dav ci str mo spu stina so{ ko stran, v Zad nji{ ki in Tre bi{ ki dol. Obe doli ni se zdru `i ta pri Zele nem jeze ru.Po nju ni zdru `i tvi je doli na med Zele nim jeze rom in Led vi co {iro ka, saj se Jezer ski gre ben ter gre -ben Veli ke ga [pi~ ja neko li ko raz mak ne ta. Smer doli ne se spre me ni v se ve ro vz hod–ju go za hod, dno paneko li ko visi pro ti jugo za ho du. V tem delu je zahod ni del Doli ne Tri glav skih jezer prav za prav `e del Kom -ne, ki je raz gi ba na z mno gi mi kota nja mi, bla gi mi vzpe ti na mi, kot li ~i in kon ta mi (Me lik 1928, 88).Do li nast svet med Led vi co in Dvoj nim jeze rom ima dva izra zi tej {a dola. Vzhod ni, po kate rem je spe -lja na pla nin ska pot, se od Jeze ra v Led vi ci spu{ ~a do Mo~iv ca in Dvoj ne ga jeze ra, zahod ni del izpodVeli ke ga [pi~ ja, ki pre ha ja `e v rav ni{ ko Kom no, pa sega vse do doli ne Lopu~ ni ca. Po Gam su naj bik Do li ni Tri glav skih jezer {te li le vzhod ni dol. Podob ne ga mne nja je Melik, ki nava ja, da se pod Dvoj -nim jeze rom Doli na kon ~a, saj obvi si nad 150-me tr skim pra gom ali stop njo, ki se raz te za po{ev no ~ezve~ ji del doli ne.Naj ni` ji del Doli ne Tri glav skih jezer je doli na Lopu~ ni ca s Ko so vo kon to. Njen zgor nji del na nadmor -ski vi{i ni okrog 1500 m, ki je zna ~il na za Kom no, je okrog 150 do 200 m vi{ ji od spod nje ga dela Jezer skedoli ne. Lo~u je ju strm skal nat prag, kate re ga del se ime nu je Bela ska la. Lopu~ ni co na zaho du ome ju -je Kosma ta la{ta, na jugu pa Lepa Kom na. Doli na so kon ~a pri ^rnem jeze ru, na nad mor ski vi{i ni 1294 m.Navz gor se Lopu~ ni ca zaklju ~i na {iro ki urav na vi Zgor nje Kom ne med ^elom in Pla skim Voglom.8.1 STRUK TUR NI (TEK TON SKO POGO JE NI) RELIEFV dvaj se tem sto let ju so se z mor fo ge ne zo Julij skih Alp ukvar ja li {te vil ni avtor ji. Nji ho va mne nja o ge -ne zi mno gih relief nih oblik se pre cej raz li ku je jo. Z Ra kov cem in Meli kom se je v slo ven ski geo mor fo lo gi jiza ve~ deset le tij zasi dral vpliv Davi so ve teo ri je o ci kli~ nem raz vo ju relie fa, s ka te rim se je raz voj povr{ja76

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23v ter ciar ju in kvar tar ju sku {a lo poja sni ti z os tan ki nek da njih urav nav (Ko mac in sode lav ci 2012). Davi -so va she ma o ci kli~ nem raz vo ju relie fa, po kate ri se je povr{ je zara di endo ge nih pro ce sov naj prej hitrotek ton sko dvig ni lo, nato pa zara di po~a sne ga delo va nja ekso ge nih pro ce sov dol ga obdob ja zni `e va -lo, velja za pre `i ve to, saj je povsem jasno, da obe sku pi ni pro ce sov delu je ta hkra ti (Na tek 2003, 13).Na pod la gi sedi men tov v Ljub ljan ski kot li ni Grim {i ~ar (1962, 24) trdi, da mora jo biti naj vi{ ja povr{ -ja oli go cen ske sta ro sti, ven dar Gams (1957, 314) na pod la gi izra ~u na koli ~i ne odne se ne ga gra di va dvo miv ob stoj relief nih ostan kov pred plio cen ske dobe. Po nje go vem mne nju so se slo ven ski mor fo lo gi pri dolo -~e va nju sta ro sti nivo jev pre ve~ nasla nja li na ugo to vi tve avtor jev, ki so preu ~e va li Cen tral ne Alpe. TudiWin kler naj bi posto po ma ni`al sta rost naj vi{ jih vzhod noalp skih nivo jev, ki jim je spr va pri pi so val oli go -cen sko sta rost, poz ne je pa mio cen sko in celo plio cen sko (Gams 1957, 315). Po Gam su sedi men ti naalp skem obrob ju ka`e jo na {ti ri glav ne oro ge net ske cikle, ki so se zvr sti li od sre de oli go ce na dalje, a jev Al pah ero zi ja sle do ve prvih treh ciklov `e zabri sa la.V mio ce nu se je po Rakov cu (1937, 65) za~e lo nav pi~ no dvi ga nje in upo gi ba nje tere na, ki je postaja -lo ~eda lje pomemb nej {e. Tudi po Kos sma tu (1916) naj bi se prve pote ze Doli ne Tri glav skih jezer izob li ko va lev mio ce nu, ko je po njej tekla povr {in ska reka. Da naj bi Doli no Tri glav skih jezer izde la la nekak {na pred -hod ni ca Save Bohinj ke, je menil tudi Rako vec (1937, 88), ki je nasta nek pore~ ja uvr stil v spod nji eocen.^eprav povr {in ske ga vodo to ka po Doli ni Tri glav skih jezer ne more mo izklju ~i ti, zanj nima mo nika kr {nihdoka zov. Po naved bah Kuna ver ja (1983, 241) je pogla vit na zna ~il nost vseh suhih dolin poli ge net ski nasta -nek, med tem ko novej {e raz la ge v su hih doli nah zaz na va jo pred vsem ostan ke struk tur ne ga relie fa(Na tek 2011).Po tej teo ri ji mno ge dele zemelj ske ga povr{ ja v naj ve~ ji meri zaz na mu je geo lo{ ka zgrad ba, bodisitek ton ske bodi si kam nin ske zna ~il no sti pod la ge, ki se, zla sti zara di raz lik v nje ni odpor no sti, naj ve~ -krat odra `a jo v raz li~ ni jako sti pre pe re va nja in odna {a nja pre pe ri ne. Na ta na~in pri do bi jo obli ko neka te reve~ je relief ne obli ke, kot so gors tva, seve da pa tudi manj {e relief ne obli ke. Naji zra zi tej {a obli ka struk -tur ne ga relie fa so struk tur ne stop nje, pobo~ ja med dve ma bolj ali manj urav na ni ma delo ma povr{ ja,nasta la zara di raz li~ nih sto penj pre pe re va nja dveh ali ve~ kam nin in nadalj nje denu da ci je. Med tovrst -ne obli ke spa da jo tudi eno stav ne gube in ve~ ji nari vi (Na tek 2003; Tar buck in Lut gens 1999).Po mne nju [mu ca in Ro`i ~a (2009) glav ne geo mor fo lo{ ke prvi ne Doli ne Tri glav skih jezer niso delolede ni{ ke ero zi je ob plei sto cen skih pole de ni tvah ali kra{ kih pro ce sov, ki so doli no obli ko va li po tem, koso se lede ni ki umak ni li. Lede ni ki naj bi le zapol ni li `e obsto je ~o tek ton sko zasno va no depre si jo. Zdaj{ -nji relief doli ne naj bi pred stav ljal »tek ton ski relief«, saj naj bi bile tek ton sko pogo je ne vse geo mor fo lo{ kezna ~il no sti doli ne. Avtor ja tako postre `e ta z novo raz voj no teo ri jo, ki ni sklad na s sta rej {i mi teo ri ja mi,kate re sko raj v ce lo ti zavra ~a ta. Po nju nem mne nju naj bi bila za podo bo Doli ne Tri glav skih jezer odlo -~il na zla sti nasled nja pro ce sa ([muc in Ro`i~ 2009):• oli go cen sko-spod nje mio cen sko nari va nje Sla ten ske ga pokro va ozi ro ma tek ton ske krpe na Krn ski pokrov in• neo ge na desnoz mi~ na tek to ni ka.Asi me tri~ ni pre~ ni pre rez doli ne v sme ri vzhod–za hod je nastal zara di nari va nja Sla ten ske tek ton -ske krpe na Krn ski pokrov. Sla ten ska tek ton ska krpa pred stav lja vzhod ni rob Doli ne Tri glav skih jezerin jo sestav lja jo masiv Vr{a kov, Zel na ri ce in Ti~a ri ce. Gra di jo jo beli masiv ni zgor nje tria sni apnen ci, v kate -rih se pojav lja jo tudi manj {i koral ni gre be ni (Bu ser 1986b). Krn ski pokrov, kot ga je defi ni ral Buser (1986ain 1986b), je zgra jen v glav nem iz zgor nje tria snih apnen cev (dach stein ski apne nec), z red ki mi ostankijur skih in kred nih pla sti.Zna ~il na kli na sta obli ka doli ne in stop ni ~a sta zgrad ba nje ne ga dna sta posle di ca zmi~ ne tek to ni keiz neo ge na. Doli no namre~ dom nev no pre se ka ta pre lom ni coni [pi~ ja in Zel na ric, ki se pro ti jugu dolinemed se boj no raz mi ka ta in tvo ri ta kli na sto obli ko va no tek ton sko depre si jo, ki daje doli ni kli na sto obli ko.Dno doli ne ozna ~u je stop ni ~a sta obli ko va nost povr{ ja, ki je posle di ca eksten zi je, nor mal ne blo kov netek to ni ke in raz li~ ne ga tonje nja posa mez nih blo kov. [muc in Ro`i~ (2009) izob li ko va nost doli ne raz la -ga ta z de for ma cij skim mode lom, ki sta ga pred sta vi la Wood cock in Schu bert (1994, citi ra no po [mu cuin Ro`i ~u 2009). Po nju nem mne nju Doli na Tri glav skih jezer do potan ko sti posne ma kli na sto defor macijsko77

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~KanjavecMišeljski konecHribaricePrehodavcimeliščeJezero pod Vršacemcordevolski apnenecdachsteinskiapnenecjurskiapnenecSli ka 25: Geo lo{ ki pre rez ~ez zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer.MARIJAN PE^ARVršakimeliščeZadnja Lopapodi pod PrehodavciZeleno jezeromorenaMlaka pod Vršakicordevolskiapnenecdachsteinski apnenecjurski apnenecSli ka 26: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Zele nem jeze ru.MARIJAN PE^AR78

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Goriški robMala ZelnaricameliščeLedvicaJezerov LedvicahcordevolskiapnenecMARIJAN PE^ARdachsteinski apnenecjurski apnenecSli ka 27: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Jeze ru v Led vi cah.Mala Tičaricalašti pod gozdommorenameliščecordevolskiapnenecMočivecMARIJAN PE^ARdachsteinski apnenecSli ka 28: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Mo~iv cu.jurskiapnenec79

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 29: Zaob lje no ~elo skla da pod Veli ki mi vra ti.BOJAN ERHARTI^cono med dve ma desnoz mi~ ni ma pre lo mo ma ([muc in Ro`i~ 2009), ki pote ka ta v sme ri 20–200° in pre -se ka ta sta rej {e nariv ne struk tu re. Pre lom je naj ver jet ne je del mo~ ne ga pre lo ma Vrat, ki pote ka v sme riseve ro vz hod–ju go za hod (Jur kov {ek 1987; [muc 2004) ali pa se od nje ga odce pi. V se ver nem delu Doli -ne Tri glav skih jezer se pre lom raz ce pi na dva kra ka. Zahod ni, ki je dobro viden, [muc ga ime nu je pre lom[pi~ je, pote ka po zahod nem delu Doli ne Tri glav skih jezer in ima smer 20–200°. Dru gi krak, ime no vanpre lom Zel na ri ca, ima smer sever–jug (0–180°) in pote ka vzhod no od Doli ne. Pre krit je z me li{ ~i, zato[muc in Ro`i~ (2009) o nje go vem obsto ju le dom ne va ta. Pre lo ma se pro ti jugu odda lju je ta in tvo ri tazna ~il no obli ko van diver gent ni sistem. V vme snem delu so nasta le eksten zij ske raz me re, ki so pov zro~i -le nasta nek nor mal nih pre lo mov prib li` no v sme ri vzhod–za hod, ob kate rih so se posa mez ni kam nin skiblo ki spu sti li in nag ni li ([muc 2004). Po tej teo ri ji je v kli na sti defor ma cij ski coni, ki je med dve ma diver -gent ni ma desnoz mi~ ni ma pre lo mo ma, nav zo~ eksten zij ski re`im, ki pov zro ~i nasta nek nor mal nih pre lo movter raz li~ no ugre za nje ali sub si den co blo kov. Tako Doli na Tri glav skih jezer pred stav lja pre lom ni klin, kije kot topo graf ska depre si ja jasno izra `en med desnoz mi~ ni ma pre lo mo ma. Nova raz voj na teo ri ja sicernazor no raz lo `i nasta nek Doli ne, a ne pove ni~e sar o po ja vih in pro ce sih iz kvar tar ne dobe.O in ten ziv no sti raz vo ja relief nih oblik in nji ho vih mor fo lo{ kih zna ~il no stih odlo ~a jo tudi drob ne petrograf -ske, to je kemi~ ne in mehan ske zna ~il no sti kam nin (Ku na ver 1983, 219). V vi so ko gor skem apnen ~e vemsve tu je lega pla sti tako pomemb na prvi na kot dejav nik obli ko va nja dana{ nje ga sodob ne ga relie fa, panaj si gre za nje go ve makro-, mezo- ali celo mikroob li ke.Po memb na sta tudi ~im manj {a raz po ka nost kam ni ne in ~istost apnen ~a stih pla sti, kaj ti v ne ~i stih,tan ko skla do vi tih ali meh kej {ih apnen ~a stih kam ni nah la{ti ne nasta ja jo. Pomem ben je {e lito lo{ ki cikel –cikli~ ni raz voj skla dov (Ku na ver 1983, 211). V po sa mez nem skla du se mora jo spre mi nja ti lito lo{ ke last -no sti. V bazi so ved no pla sti ne~i ste ga apnen ca, ki ni zelo odpo ren. ^istost in s tem tudi odpor nost apnen caSli ka 30: Obmo~ ja la{tov v Do li ni Tri glav skih jezer. P80

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23laštimeja Doline Triglavskih jezer0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201281

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~nara{ ~a ta po skla du navz gor, tako da je vrh nja plo skev la{ta vse lej sestav lje na iz naj bolj ~iste ga, naj -bolj kom pakt ne ga in naj bolj odpor ne ga apnen ca.Gle de nag nje no sti pla sti v Do li ni Tri glav skih jezer velja, da je zelo malo skla dov vodo rav nih, zatoje zelo malo tudi vodo rav nih la{tov. Pla sti so tako reko~ povsod bolj ali manj nag nje ne, z nji mi pa tudiglad ke la{ta ste plo{ ~e, ki se vrsti jo v raz li~ nih kom bi na ci jah. Zara di raz li~ ne ga odno sa med nag nje nost -jo povr{ ja in vpa dom pla sti nasta ja jo raz li~ ni tipi struk tur ne ga povr{ ja, ki vsak na svoj na~in vpli va jo namikro- in mezo re lief no podo bo povr{ ja (Ku na ver 1983, 210).Na zahod ni stra ni doli ne je v nje nem sred njem delu nasta lo nekaj la{ta stih plo{~, ki s svo jo golobeli no, raz je de no le z `le bi ~i, na dale~ izpri ~u je jo, kako so pobo~ ja v ti stem delu ena ko mer no nag nje -na ter sklad na z na klo nom in smer jo skla dov. Pla sti vpa da jo pro ti jugovz ho du z na klo nom okrog 30°.Stop ni ~a sto raz vr{ ~e ne skla dov ne plo{ ~e ozi ro ma la{ti so pojav, ki pred stav lja to~ no dolo ~en in zna -~i len kom pleks gla cial nih in kra{ kih oblik. La{ti namre~ nasta ja jo v prvi vrsti pod vpli vom zmer ne gadelo va nja lede ni{ ke ero zi je. Lede ni{ ka ero zi ja je mogla tem bolj teme lji to delo va ti, ~im glob lje je seglakoro zij ska raz ~le nje nost vrh njih slo jev v pred hod nem obdob ju (Ku na ver 1983, 211). Delo va nje ledu senaj bolj poz na v ~e lih skla dov, ki so zaob lje na.Za last no sti in veli kost la{tov je pomem ben tudi odnos med polo `a jem pla sti in povr{ jem. Kuna ver(1973, 212) raz li ku je sedem glav nih tipov la{tov in {ti ri pod ti pe. Pet tipov naj de mo tudi v Do li ni Tri glav -skih jezer:• rav ni glad ki la{ti (la {ta ste plo{ ~e), ki so na obmo~ jih Pre ho dav cev in Veli kih vrat,• rav ni stop ni ~a sti la{ti na obmo~ ju Veli kih vrat,• nag nje ni glad ki la{ti na obmo~ jih Glad ke ga in Debe le ga la{ta,• nag nje ni kve sta sti (~e la sti) la{ti zahod no od Led vi ce ter• nag nje ni stop ni ~a sti la{ti okrog Glad ke ga in Debe le ga la{ta.Na {te ti tipi la{tov so naj bolj izra zi ta in naj bolj raz {ir je na zvrst struk tur ne ga relie fa v Do li ni. Na povr{ -ju so naj bolj pogo ste in naj bolj zna ~il ne raz li~ ne obli ke bolj ali manj sklad ne ga struk tur ne ga relie fa, kipa je bil poz ne je mo~ no lede ni{ ko in kra{ ko preob li ko van. Te` nja k na sta ja nju glad kih skla dov nih plo{~je `iva povsod, kjer pla sti niso bis tve no dru ga ~e usmer je ne od sme ri pre mi ka nja lede ni{ kih gmot. Zatoniti pri la{tih ne more mo govo ri ti o ~i sti struk tur ni obli ki, saj gre tudi za pre plet lede ni{ ke ga in kra{ ke -ga delo va nja.Na rav nem povr{ ju se je led pre mi kal vzdol` zgrad be ne osi in s po vr{ ja lu{ ~il manj odpor ne zgor -nje pla sti. Tako je pone kod nasta lo stop ni ~a sto la{ta sto povr{ je; Kuna ver (1983, 214) ga ime nu je kve sta stola{ta sto povr{ je. Od sme ri in naklo na vpa da skla dov gle de na smer giba nja ledu in splo {ne te` nje nagi -ba povr{ ja je odvi sno, ali so tak {ni la{ti manj obse` ni in str mi ter z vi so ki mi skla dov ni mi ~eli, ali so {ir {iin dalj {i, skrat ka obse` nej {i, manj nag nje ni in so med nji mi skla dov na ~ela ni` ja, lah ko pa so celo glad -ki in rav ni (Ku na ver 1983).Pre vla da la{tov je zna ~il na za zahod ni in sever ni del Doli ne Tri glav skih jezer, kjer je na povr{ ju dach -stein ski apne nec. Gre za obmo~ ji Glad ke ga in Debe le ga la{ta ter oko li co Veli kih vrat in Pre ho dav cev.8.2 LEDE NI[ KI RELIEFPoz na va nje lede ni kov in lede ni{ kih pro ce sov je za zna nost pomemb no z ve~ vidi kov, med dru gimzara di dejs tva, da so sle do vi pole de ni tve pomem ben vir podat kov za skle pa nje o nek da njem pod neb -ju in dru gih zna ~il no stih oko lja. Rekon struk ci ja sle dov pole de ni tve in u~in kov lede ni{ ke ga preob li ko va njaje pomemb na sesta vi na geo mor fo lo{ ke ga raz vo ja obmo~ ja, saj je od tega odvi sen zna ~aj povr{ ja. V Do -li ni Tri glav skih jezer so mo~ ni, dobro vid ni u~in ki lede ni{ ke ero zi je. Dobro vid ni so tudi ostan kilede ni{ ke ga aku mu la cij ske ga gra di va. Razen red kih obmo ~ij na oko li{ kih pobo~ jih lah ko trdi mo, da jepovr{ je v ve~ jem delu Doli ne lede ni{ ko preob li ko va no.Plei sto cen ska pod neb na kole ba nja s po le de ni tva mi in oto pli tva mi so se za~e la pred okrog dve mamili jo no ma let. Lede no dob no obdob je je zaz na mo va lo ve~ lede nih sun kov, v ka te rih se je sred nja letna82

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23tem pe ra tu ra zra ka na Zem lji zni `a la, ter med le de nih dob, ko so bile tem pe ra tu re lah ko celo vi{ je odseda njih ([e go ta 1988). Pred prib li` no sto let jem se je na {iro ko uve lja vi la teo ri ja, da so se v tem ~asuzvr sti le {ti ri lede ne dobe, dan da nes pa vemo, da jih je bilo {e pre cej ve~, po neka te rih podat kih vsaj15 (Ku na ver in sode lav ci 1998, 50). Zad nja lede na doba, zna na kot würm ska pole de ni tev, se je po raz -li~ nih avtor jih za~e la pred okrog 100.000 leti (Clark in sode lav ci 2009) ali {ele pred 70.000 leti ([e go ta 1988)in se je kon ~a la pred okrog 10.000 leti. Sred nja let na tem pe ra tu ra zra ka je bila pov pre~ no za 6 do 9 °Cni` ja od seda nje (Bin ta nja, van der Wal in Oer le mans 2004). Naved be se zelo raz li ku je jo tudi za obdobjevi{ ka würm ske pole de ni tve. Po mne nju Clar ka in sode lav cev (2009) je bilo med okrog 26.000 in 19.000 leti,po naved bah [ego te (1988) pa med 17.000 in 13.000 leti.V vsa ki lede ni dobi so alp ske doli ne zapol ni li lede ni ki, ki so pre cej spre me ni li nji hov videz. V med -le de nih dobah je pri{ lo do oto pli tev in z nji mi pove za ne ga umi ka nja lede ni kov. Napre do va nje in umi ka njelede nih gmot je pusti lo v po kra ji ni, tudi v Do li ni Tri glav skih jezer, traj ni pe~at.Le de nik, ki je v ~a su zad nje pole de ni tve pokri val Doli no Tri glav skih jezer, ni bil obse `en, saj ni imeldovolj veli ke ga gora te ga zaled ja, da bi se lah ko nako pi ~i le ve~ je koli ~i ne sne ga. O ve li ko sti in giba njulede ni ka lah ko skle pa mo na pod la gi ohra nje nih ero zij skih in aku mu la cij skih oblik. V Bo hi nju je bil leddebel do 600 ali 700 m, saj je Melik (1928, 92) na nad mor ski vi{i ni med 1100 in 1250 m na{el {te vil nebo~ ne more ne. Melik (1954b, 33) nava ja tudi, da se je bohinj ski lede nik kr~il posto po ma in je v Bo hi -nju zapu stil sistem treh jasno izra `e nih (bühlskih) ~el nih moren, med se boj no odda lje nih od 5 do 7 km,od kon~ ne ~el ne more ne iz vi{ ka würm ske pole de ni tve pa so odda lje ne okrog 30 km. Isti avtor nava -ja, da so se v Ve lo polj sko kot li no, kakor ime nu je doli no Velo polje, v ~a su pole de ni tve zgri nja le ogrom nekoli ~i ne ledu, mno go ve~ je kot v Do li no Tri glav skih jezer, saj je bilo nje no gora to zaled je mno go ve~ je.Obse ga lo je Mi{elj sko in Vel sko doli no ter ves svet ju` no od Tri gla va (Me lik 1928, 90).Za ~e tek lede ni{ ke ga jezi ka je pona va di v kr ni ci, kjer relief ne in pod neb ne raz me re omo go ~a jo nje -gov nasta nek. Sneg se prek raz li~ nih pro ce sov posto po ma (p)re kri sta li zi ra, dokler ne nasta ne led, ime no vanfirn, ki ima ve~ jo gosto to (Sum mer field 1991, 263; Tar buck in Lut gens 1999).Pa vel Kuna ver (1956, 650–654) v Do li ni Tri glav skih jezer nava ja dva lede ni{ ka toko va, jezer ske gain lopu~ ni{ ke ga. Za dom nev no ve~ sto metrov debel Jezer ski lede nik povir ja ne ome nja, med tem konaj bi imel Lopu~ ni{ ki lede nik zbi ra li{ ~e ledu na Zgor nji Kom ni. Pod Belo ska lo sta se oba zdru `i la, zatoje bila doli na Lopu~ ni ca {e bolj poglob lje na. Pavel Kuna ver pose bej ome nja tudi lede nik izpod Zel na -ri ce, ki je v umi kal ni fazi sever no od Jeze ra v Led vi ci izob li ko val ~el no more no. Skle pa mo, da je Kuna verimel v mi slih lede nik s Hri ba ric.Ob preu ~e va nju viso ko gor skih jezer se je Gams (1962, 201) dotak nil tudi prob le ma giba nja lede -ni{ kih gmot. Na pod la gi preu ~e va nja lede ni{ ke ga gra di va je skle pal, da je more no na Pre ho dav cih, vzhod nood Zele ne ga jeze ra, ter na ju` ni stra ni Led vi ce odlo `il pro ti seve ru pol ze ~i lede nik. Pote kal naj bi izpodVeli ke ga [pi~ ja, kjer se je naj prej neko li ko dvig nil, nato pa prek pre la za na Pre ho dav cih spu stil v Trebi{kiin Zad nji{ ki dol.Preu ~e va nje obmo~ ja ver jet no sti pre mi ka nja ledu pro ti seve ru ni potr di lo, saj bi lede nik pri tem rabilveli ko ener gi je za vzpon. Lede nik se je za~e njal v kr ni cah pod Veli kim [pi~ jem, na nad mor ski vi{i ni okrog2150 m, in se je do kota nje Led vi ce spu stil do nad mor ske vi{i ne 1830 m. Zaled je, od koder je lede nikdobi val led, je bilo pre pro sto pre majh no, da bi se lah ko ponov no vzpel do Pre ho dav cev na nad mor skivi{i ni 2020 m. Pot po pobo~ ju [pi~ ja je pre krat ka, da bi lah ko sila lede ni{ ke gmo te poti sni la pred sebojpol ze ~o maso navz gor do Pre ho dav cev!Tudi lede ni{ ka gmo ta, nako pi ~e na na Zgor nji Kom ni, je svoj tok usme ri la te` nost no pro ti Bohi nju,tako da ni mogla blo ki ra ti ledu v Do li ni Tri glav skih jezer. Gle de na relief, zla sti gle de na nag nje nost povr{ -ja, ostan ke lede ni{ ke ga gra di va in zgla je nost povr{ ja, je ve~ ja ver jet nost, da se je Jezer ski lede nik pomi kalpro ti jugu in se pod Belo ska lo zdru `il z Lo pu~ ni{ kim, kakor je ugo to vil `e Pavel Kuna ver (1956).Je zer ski lede nik se je za~e njal v dveh kra kih. Prvi naj bi se za~el v ko ta nji pod Kanjav cem vzhod -no od Pre ho dav cev, prib li` no tam, kjer je zdaj Jeze ro pod Vr{a cem. Del ledu je naj ver jet ne je spol zel~ez pre val Pre ho dav ci na so{ ko stran (Me lik 1928, 88), del pa po doli ni z mi ni mal nim pad cem pro ti Bohinju.83

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 31: Umet ni{ ka upo do bi tev lede ni ka v Do li ni Tri glav skih jezer pro ti kon cu pole de ni tve.MARIJAN PE^ARTemu se je na obmo~ ju med Rja vim in Zele nim jeze rom pri dru `il lede nik s Hri ba ric. Sled nji je imel, sode~po ana li zi kar to graf ske ga gra di va, od tri krat do {ti ri krat ve~ je zaled je ter na dol `i ni okrog kilo me tra inpol padec za ve~ kot 350 m. Zato skle pa mo, da je bila nje go va ero zij ska mo~ bis tve no ve~ ja.Manj {i vir ledu so bile tudi tri krni ce pod oste nji Lepe ga [pi~ ja. Po nji ho vi obli ki in usmer je no sti jeraz vid no, da je led iz njih drsel pro ti jugovz ho du, pro ti vzno` ju gre be na, kjer se je pri dru `il Jezer ske -mu lede ni ku.Z oto pli tvi jo se je lede ni pokrov tanj {al, zato so se lede ni ki umi ka li nazaj pro ti povir ju. Takrat so sever jet no obli ko va li lokal ni toko vi manj {ih lede ni kov. Eden tak {nih naj bi bil lede nik izpod Hri ba ric, kate -re ga ome nja Pavel Kuna ver (1956, 653), ki naj bi odlo `il ~el no more no sever no nad Led vi co. Do izra zaso lah ko pri{ la tudi lokal na sne `i{ ~a pod Kanjav cem in Jezer skim gre be nom, ki so del no raz bi la, pre -mak ni la ali preu sme ri la na skal ni pod la gi odlo `e no moren sko gra di vo (Se li~ 1997, 48).8.2.1 LEDE NI[ KA ERO ZI JAMed pol ze njem po doli ni je lede nik bru sil pod la go in tako poglab ljal svo jo kota njo. Posle di ce pre -mi ka nja so vid ne v ve~ jem delu Doli ne Tri glav skih jezer. Po mne nju Kle bels ber ga naj bi bilo zara dikom pakt no sti kam ni ne lede ni{ ko bru {e nje poseb no mo~ no v ap nen ~a sti pod la gi (Ku na ver 1983, 250).Lede ni{ ko obli ko va na je celot na Doli na s ti pi~ nim pre~ nim pre re zom v ob li ki ~rke U, kar je dobro vid -no zla sti v nje nem zgor njem delu in v Lo pu~ ni ci. V Do li ni Tri glav skih jezer so s po le de ni tvi jo zanes lji vopove za ne {e nasled nje ero zij ske obli ke:84

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• krni ce,• lede ni{ ke grbi ne,• lede ni{ ke raze in ora `en ci,• muto ni ra no, to je nepra vil no valo vi to kom pakt no (`i vo)skal no povr{ je,• lede ni{ ko obru {e na ~ela skla dov, ~e so ta obr nje na v nas prot ni sme ri pre mi ka nja ledu, kar Kuna ver(1983, 251) ime nu je ~ela sti la{t.Do li na Tri glav skih jezer je brez dvo ma tek ton ske ga nastan ka (Me lik 1928, 58; [muc 2004), ~epravje pri nje nem obli ko va nju zago to vo ime la pomemb no vlo go tudi pole de ni tev. V gro bem lah ko re~e mo, daima doli na v pre~ nem pre re zu bolj ali manj tipi~ no obli ko lede ni{ ke doli ne, a je ta bolj posle di ca zapletenenariv ne zgrad be in desnoz mi~ ne ga pre lo ma, ki tvo ri diver gent ni dolin ski sistem. Pole de ni tev je zna ~aj Doli -ne Tri glav skih jezer mo~ no zaz na mo va la in »pri pra vi la« povr{ je za inten ziv no holo cen sko zakra se va nje.Pra vil ne je lede ni{ ko izob li ko va no U-jev sko doli no ima Lopu~ ni ca, kar ka`e, da so ime li lede ni ki v spod -njem delu zara di obse` nej {e ga zaled ja ve~ jo mo~. K temu lah ko doda mo dom ne vo, da je tek to ni ka manjvpli va la na ju` ni del doli ne. Pre cej pra vi len lede ni{ ki U-jev ski pre rez ima tudi manj {a, nei zra zi ta doli -na, ki se k pla ni ni Pri utah spu{ ~a iz prve krni ce vzhod no od Brd. Vide ti je, da je bil lede ni{ ki tok izpodVeli ke ga [pi~ ja raz me ro ma mo~an. Skle pa mo, da se je na obmo~ ju opu{ ~e ne pla ni ne zdru `il z glav -nim lede ni kom, ki je pol zel po doli ni. Na sti ~i{ ~u je bila ero zi ja okrep lje na, zato je nasta la izra zi tej {akota nja. Mo` no je, da je stran ski lede nik glav ne ga odri val neko li ko pro ti vzhod u, zato je tudi more napomak nje na pod Jezer ski gre ben. Tai sti lede nik je v ko ta nji Pri utah zapu stil zbi to moren sko gra di vo,na kate rem je nasta lo manj {e jeze ro in poz ne je bar je. Lede ni{ ki potok, ki je ver jet no tekel izpod ledenika,ko se je ta umi kal v kr ni co, je mor da s spi ra njem drob ne ga moren ske ga gra di va s po bo ~ij naj se ver nej -{e ga dela Zgor nje Kom ne pov zro ~il oje ze ri tev kota nje Pri utah. Dokaz za raz me ro ma mo~an lede ni{ kitok so obru {e na pobo~ ja ozi ro ma ~ela skla dov ter kra{ kim jar kom podob ne obli ke med krni co pod Veli -kim [pi~ jem in pla ni no Pri utah.BOJAN ERHARTI^Sli ka 32: Oste nje gre be na Lepe ga [pi~ ja raz ~le nju je jo tri manj {e krni ce.85

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Le de ni{ ko obru {e no in zgla je no povr{ je naj de mo po celot ni doli ni, za~en {i s hrb tom, na kate remsto ji Zasav ska ko~a na Pre ho dav cih. Lede ni{ ko obru {e na je tudi Bela ska la, strm skal nat skok, ki DolinoTri glav skih jezer lo~i od Lopu~ ni ce. Strm, lede ni{ ko obru {en skok ne pote ka v po vsem rav ni ~rti, temve~neko li ko viju ga in se pone kod raz {i ri v manj {e skal ne amfi tea tre. Kuna ver je na podob nih tvor bah v Ka -nin skem pogor ju na{el ero zij ske `le bo ve, za kate re dom ne va, da so delo lede ni ka (Ku na ver 1983, 250).Podob ne obli ke smo na{ li tudi na obmo~ jih Veli kih vrat in Bele ska le, a je te` ko trdi ti, da so dejan skodelo lede ni{ ke ero zi je.Kr ni ce, pol kro` no obli ko va ne glo be li pod str mi mi gre be ni v zgor njih, zaklju~ nih delih lede ni{ kih dolin,so pomem ben geo mor fo lo{ ki dokaz o ero zij sko-de nu da cij ski vlo gi pole de ni tve ter pod neb nih spre mem -bah v pre te klo sti, saj so upo rab ne tudi za ugo tav lja nje nek da nje vi{i ne sne` ne meje in obse ga pole de ni tve.Ker obi ~aj no nasta ne jo bli zu sne` ne meje ozi ro ma na njej, nji ho va zdaj{ nja dna ka`e jo na sne` no mejov ~a su nji ho ve ga nastan ka. Rela tiv na vi{in ska raz li ka med zdaj{ njo sne` no mejo in dnom krnic raz kri -va, za koli ko se je zni `a la vi{i na sne` ne meje v plei sto ce nu (Mrak 2003, 44). Na nevar nost tovrst ne gapos plo {e va nja opo zar ja ta Benn in Evans (2003, 372), ki trdi ta, da lah ko krni ce nasta ja jo tudi vi{ je.Pod oste njem gre be na Lepe ga [pi~ ja izsto pa jo tri krni ce, zapol nje ne z manj {i mi meli{ ~i. Med sebojso lo~e ne z nei zra zi ti mi pomo li. Zahod no od stran ske ga gre be na Brd sta {e dve obse` nej {i krni ci, kjerse je za~e njal lopu~ ni{ ki lede nik, zato sta bolj ali manj odpr ti pro ti jugu.Gi ba nje lede ni ka je gra vi ta cij sko, po doli ni navz dol, a zno traj lede ni ka obsta ja jo {e dru ga, manj {agiba nja, s ka te ri mi se pre mi ka kam nin sko gra di vo (Sum mer field 1991, 266; Benn in Evans 2003, 322–326).V zgor njem delu lede ni ka pre vla du je tla~ no pre mi ka nje, ki gra di vo, pad lo na lede nik, posr ka vase inga pomi ka pro ti dnu, do skal ne pod la ge ozi ro ma lede ni{ ke kota nje. V spod njem delu lede ni ka pre vla -du je jo vzgon ske sile, ki lede ni{ ki dro bir in osta lo gra di vo poti ska jo nazaj pro ti povr{ ju. Gra di vo, ki pri dedo dna lede ni ka, izdat no pos pe {u je bru {e nje `ivo skal ne pod la ge lede ni{ ke ga kori ta. V Do li ni Tri glav -skih jezer so mesto ma {e ved no vid ne raze na mati~ ni pod la gi. Nek daj jih je bilo goto vo mno go ve~,a so izgi ni le zara di kemij ske ga pre pe re va nja apnen ca. Lede ni{ ke raze so naj manj {e sle di lede ni{ keero zi je, po kate rih lah ko dolo ~i mo tudi smer pomi ka nja lede ni ka.Za ra di mo~ ne zakra se lo sti pod la ge so ti drob ni sle do vi mar sik je zabri sa ni. Povr{ je, neza{ ~i te no predzuna nji mi vpli vi, je dan da nes mo~ no koro zij sko raz je de no, tako da so sle di raz povsem zabri sa ne. Del -no so ohra nje ne le na skal ni pod la gi, pre kri ti z mo ren skim gra di vom.Lep pri mer lede ni{ kih raz je na zgla je ni `ivo skal ni pod la gi ju` ne ga roba Pete ga jeze ra. Odstra nje -no moren sko gra di vo je raz kri lo prej za{ ~i te ni del ska le. Poka za le so se manj {e raze, usmer je ne pro tijugu, v sme ri pre mi ka nja lede ni ka. Pre cej zgla je ne ga povr{ ja, pre kri te ga z mo ren skim gra di vom, je tudiv se ver nem delu Doli ne Tri glav skih jezer, med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom, zato lah ko dom ne va -mo, da bi bilo tudi na teh obmo~ jih pod gru{ ~em na mati~ ni pod la gi mogo ~e naj ti lede ni{ ke raze.Ku na ver (1961, 130) je pod ozkim moren skim nasi pom na desnem bre gu Mo~iv ca na{el glad ko `ivo -skal no povr {i no rde~ ka ste bar ve, izob li ko va no v ozke zaob lje ne poli ce, pote ka jo ~e v sme ri sever–jug.Le nekaj metrov vstran je ista skal na pod la ga mo~ no koro di ra na, saj je ni pre kri va lo moren sko gra di -vo in zato ni bila za{ ~i te na pred raz tap lja njem.Na sta nek dolo ~e nih vrst brazd in pli tvih `le bov Tar buck in Lut gens (1999, 297–298) ter Benn in Evans(2003, 327–332) pove zu je jo z ero zij skim delo va njem ledu. Poseb no tako ime no va ne mu pla sti~ ne muledu pri pi su je jo lede ni{ ko ero di ra ne gri ~e, hrb te, kota nje in dru ge obli ke lede ni{ ke ga povr{ ja. Pla sti~niled se je namre~ spo so ben pri la go di ti tudi ozkim raz po kam in more bit nim nepra vil no stim v izob li ko va -no sti povr{ ja. Tla~ ne sile ne delu je jo le v zgor njem delu lede ni ka, kakor tudi ne vzgon ske samo v nje go vemspod njem delu. Gre le za pre vla du jo ~o obli ko posa mez ne sile v do lo ~e nem delu, ~eprav se obe sko zicelot no lede ni{ ko gmo to pre ple ta ta in izme nju je ta.V so de lo va nju z gra di vom, ki ga lede nik pre na {a, se na zgla je ni povr {i ni lede ni{ ke ga kori ta pojav -lja jo ve~ je ali manj {e izbo kli ne ozi ro ma grbi ne, ki po umi ku ledu daje jo videz valo vi te pokra ji ne (Bennin Evans 2003, 323–326; Tar buck in Lut gens 1999, 307; Sum mer field 1991, 266), ime no va ne muto ni -ra no povr{ je (fran co sko roc he mou tonnée v po me nu šov~ ji hrb ti’) (Ku na ver 1985, 41). Tak {na valo vi tost86

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 33: Muto ni ra no povr{ je pod Jeze rom v Led vi cah.nas v Do li ni Tri glav skih jezer sprem lja na ve~ mestih med Dvoj nim jeze rom in Led vi co, zla sti na obmo~ -ju jur skih apnen cev. Zdi se, da so bili sled nji neko li ko bolj pod vr `e ni lede ni{ ke mu preob li ko va nju. Pone kodje lede nik med grbi na mi izdol bel pra va kori ta s pre me rom nekaj metrov. Glad ko in valo vi to povr{ je seje zara di veli ke gosto te koro zij sko mo~ no raz je de nih {kra pelj pone kod `e spre me ni lo v gri `o.Bolj kom pakt no, a {e ved no vid no zgla je no, ~etu di pre cej kra{ ko preob li ko va no lice ka`e jo podi naPre ho dav cih in doma la vsi la{ti na zahod ni stra ni Doli ne, od Debe le ga la{ta do Veli kih vrat. Vzrok zadru ga~ nost od »jur ske ga« povr{ ja je goto vo raz li~ na odpor nost apnen ca, {e bolj pa nje go va, za dach -stein ski apne nec zna ~il na debe los kla do vi tost, kar je omo go ~i lo raz voj la{tov. Lega pla sti v vi so ko gor skemapnen ~a stem sve tu je tako pomemb na prvi na kot dejav nik obli ko va nja relie fa. Stop ni ~a sto raz po re je -ne skla dov ne plo{ ~e ali la{ti so pri nas pogost pojav in pred stav lja jo zna ~i len kom pleks lede ni{ kih inkra{ kih relief nih oblik. Nasta ja jo pod vpli vom zmer ne ga delo va nja lede ni{ ke ero zi je, ki je mogla tembolj teme lji to delo va ti, ~im bolj glo bo ko je v med le de nih obdob jih segla koro zij ska raz ~le nje nost vrh njihslo jev (Ku na ver 1983, 211). Naj ve~ la{ta ste ga povr{ ja je pod Pla skim Voglom, na pre ho du iz Doli neTri glav skih jezer pro ti Zgor nji Kom ni, v oko li ci Veli kih vrat, Pre ho dav cev ter med Led vi co in Dvoj nim jeze -rom. Tu so ena ko mer no nag nje ne skla dov ne poli ce veza ne na rde~ ka sti jur ski apne nec.Zna ~il na je tudi drob na iz` leb lje nost skal ne ga povr{ ja v ne ka te rih pre de lih, ki je delo lede ni{ ke ero -zi je (Ku na ver 1983, 251). Tam je ta ver jet no poseb no mo~ no delo va la na pod la go. Gre za izdol be nostskal ne pod la ge na dnu, pa tudi ob stra neh lede ni{ ke ga kori ta, z mno `i co raz li~ no obli ko va nih `le bovna zgla je nem ali muto ni ra nem povr{ ju. @le bo vi so krat ki, ima jo raz li ~en str mec in brez reda pre ha ja joeden v dru ge ga ali pa so samo stoj ni. Neka te ri ima jo celo nas pro ten str mec. Kuna ver (1983, 251) nji -hov nasta nek raz la ga z ero zij skim delo va njem vode, teko ~e pod lede ni kom, in seve da ledu same ga.Naj ver jet ne je je pri ha ja lo do izme nja va nja delo va nja ledu in vode, tako ~asov no kot pro stor sko, zatomar si ka te ri `leb nima nada lje va nja, mno gi `le bo vi pa tudi seka jo eden dru ge ga.87

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 34: Jezer ske kota nje so delo lede ni ka, zelo ver jet no tudi zakra se va nja. Na foto gra fi ji je pogledna Dvoj no jeze ro s Ti ~a ri ce.BOJAN ERHARTI^Le de nik lah ko omo go ~i tudi vod no ero zij sko delo va nje, zla sti v to plej {i polo vi ci leta ter v ob dob jumiro va nja, ko pod lede ni kom nasta ne jo celi tune li z vod ni mi toko vi. Pod lede ni kom teko ~a voda lah kov `i vo skal ni pod la gi izob li ku je nekaj deset cen ti me trov glo bo ke in ve~ metrov {iro ke `le bo ve ozi ro makori ta ali ero zij ske luk nje. Kuna ver (1983, 252) dom ne va, da lah ko tako poja sni mo nasta nek podol go -va tih in nena vad no usmer je nih `le ba stih izjed tudi pone kod v slo ven skem viso ko gor ju.Le de ni{ ko obru {e na ~ela skla dov so na~e lo ma v manj nag nje nem relie fu in so obr nje na v smer,nas prot ni pre mi ka nju lede ni ka (Ku na ver 1983, 251). V Do li ni Tri glav skih jezer, na la{tih rde ~ih in sivihjur skih apnen cev, so ~ela skla dov lede ni{ ko ero di ra na kljub nji ho vi pra vo kot ni legi gle de na smer giba -nja lede ni ka (Se li~ 1997, 38). Na {e lep {i pri mer nale ti mo na la{tih pod Veli ki mi vra ti (sli ka 29).V Do li ni so zna ~il na lede ni{ ka ero zij ska obli ka tudi lede ni{ ko obru {e ne str me, pone kod nav pi~ neste ne. Naj ve~ jih je na pobo~ jih Lepe ga [pi~ ja, naj bolj pa izsto pa jo lede ni{ ko zgla je ni (in `le bi ~a sto koro -di ra ni) tek ton ski pre lo mi v zgor njem delu doli ne. Skle pa mo, da je bilo lede ni{ ko obru {e no tudi oste njeJezer ske ga gre be na, a so z re cent nim preob li ko va njem relie fa doka zi o tem izgi ni li.Tudi jezer ske kota nje so delo lede ni ka. Kotanj je mno go ve~ kot jezer; neka te re so suhe, v dru gihse voda zadr `u je ob~a sno. Nji ho vo dno je pre kri to z drob nim (mulj) ali gro bim (mo ren ski gru{~) sedi -men tom, tudi tam, kjer vode tre nut no ni na povr{ ju, zato so sle di more bit ne lede ni{ ke ero zi je zakri te.Obre` je je oblo `e no z le de ni{ kim dro bir jem, na pri mer pri Rja vem in Dvoj nem jeze ru, in tudi bal va ni,ki jih lah ko opa zu je mo pri Zele nem in Dvoj nem jeze ru.Sli ka 35: Lede ni{ ko gra di vo v Do li ni Tri glav skih jezer; naj ve~ ga je v nje nem sever nem in vzhod nemdelu. P88

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23morenski nasipledeniški drobirmeja Doline Triglavskih jezer0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201289

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.2.2 LEDE NI[ KA AKU MU LA CI JALe de nik na svo ji poti pre na {a raz li~ no gra di vo, s ka te rim lah ko bru si lede ni{ ko kori to, nato pa gaslej ko prej na svo ji poti tudi odlo `i. Odlo `e no gra di vo se lah ko na dolo ~e nih mestih kopi ~i in sestav ljamore ne (Sum mer field 1991, 275), lah ko pa osta ne brez reda raz tre se no, za kar Gams (1962, 201) upo -rab lja izraz moren ski dro bir. Bolje bi ga bilo ime no va ti lede ni{ ki dro bir, kaj ti izraz more na in nje go vapri dev ni{ ka izpe ljan ka moren ski naka zu je ta nako pi ~e nost gra di va (Sum mer field 1991).Mo ren sko gra di vo ali til je nesor ti ran ali sla bo sor ti ran sedi ment, ki ga je pre na {al in odlo `il lede -nik. V geo graf ski lite ra tu ri se pogo sto tako za gra di vo kot za relief no obli ko upo rab lja izraz more na(Mrak 2003, 15). Ve~i na del cev v mo ren skem gra di vu, razen tistih, ki so bili pre me{ ~e ni kot krov no moren -sko gra di vo na gor skih lede ni kih, ima sle do ve lede ni{ ke obru {e no sti, po zaob lje no sti pa spa dav ka te go ri jo sla bo zaob lje nih del cev. Veli ko del cev je ora `e nih in ve~i na raz je vzpo red nih z naj dalj {oosjo del ca (Mrak 2003, 16). Zaob ljen kamen z le de ni{ ki mi raza mi se ime nu je ora `e nec ali drsnik (Geo -graf ski ter mi no lo{ ki … 2005, 266).Pri preu ~e va nju lede ni{ kih sedi men tov se zastav lja vpra {a nje, kdaj so bili odlo `e ni, saj je bilo prinas v le de ni{ kih sedi men tih naj de nih le malo pri mer nih organ skih ostan kov, s ka te ri mi se lah ko natan~ -ne je dolo ~i nji ho vo sta rost (Mrak 2003, 11). S po drob no ana li zo lede ni{ ke ga gra di va je mogo ~e skle pa tina vrsto more ne, smer giba nja lede ni ka, hitrost odla ga nja gra di va in podob no (Benn in Evans 2003,377–493). Z vi di ka nara vo vars tve ne ga vred no te nja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne tovrst no preu ~e va nje nipre ti ra no pomemb no.Le de ni{ ke ga gra di va je v Do li ni Tri glav skih jezer raz me ro ma veli ko, a je manj opaz no, saj je ve~i -no ma pokri to z rast li njem. Raz pr {e no je po sko raj celot nem obmo~ ju, ven dar se nik jer ne pojav lja v ve li kihali debe lih moren skih nasi pih.Naj ve~ lede ni{ kih nano sov je v se ver nem delu Doli ne, med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom. Po lede -ni{ kem dro bir ju je v ce lo ti spe lja na tam kaj{ nja pla nin ska pot. Tan ka plast dro bir ja pre kri va `ivo skal nopod la go in jo {~i ti pred povr {in skim zakra se va njem vse od oste nja Kanjav ca do pre ho dav{ kih podov.Ostra meja ustvar ja vtis dveh popol no ma raz li~ nih pokra jin, ~eprav je obe izob li ko va la ista lede nagmota.@e Seli ~e va (1997, 41–42) je ugo to vi la, da ostra ~rta ni le meja med odlo `e nim moren skim gra di -vom in golo, zgla je no mati~ no pod la go, ampak je hkra ti tudi geo lo{ ka meja med jur skim in dach stein skimapnen cem. V prvi vrsti gre torej za raz li~ no pod la go, ki ni bila ena ko odpor na pro ti lede ni{ ki ero zi ji. Debe -li na in vpad skla dov sta v dach stein skem apnen cu lede ni ku omo go ~i la, da je s se boj odne sel del pla sti,med tem ko je dru go pod la go (z)gla dil. Jur ske pla sti so dosti tanj {e in bolj nag nje ne, zato jih lede nik nimogel v ce lo ti zgla di ti. Nerav na pod la ga je ver jet no lede ni ku zago tav lja la bolj {e raz me re za odla ga njemoren ske ga gra di va. Dro bir, ki je bil odlo `en na glad ki povr {i ni, je bil prej odstra njen, saj ga je bilo manjkot gra di va na bolj raz gi ba nem povr{ ju jur skih kam nin.Na obmo~ ju Pre ho dav cev je sicer naj ve~ lede ni{ ke ga dro bir ja, a le malo izra zi tih moren. Prav za -prav je v naj vi{ jih delih doli ne zara di mo` no sti dodat ne nival ne aku mu la ci je gru{ ~a te` ko govo ri ti o iz klju~ nolede ni{ kem gra di vu (Ku na ver 1983, 53). ^etu di je mor da pri{ lo do tak {nih oblik, jih zara di podob no stiz le de ni{ ki mi sedi men ti obrav na va mo sku paj. Niva cij ske ga gra di va je naj ve~ pod krni ca mi.Prvi manj {i moren ski hrbet je seve ro vz hod no od Mla ke v La {tah in Rja ve ga jeze ra. Obli ko more nemu daje na sle me nu odlo `e ni lede ni{ ki dro bir. Izra zi tej {i moren ski hrbet se poja vi {ele pod Hri ba ri ca -mi, med Zele nim jeze rom in Mla ko pod Vr{a ki. Na vzhod u ga delo ma pre kri va jo meli{ ~a izpod Zel na ri ce.Hrbet se vle ~e pro ti jugu, sko raj do Led vi ce. Po mne nju Pavla Kuna ver ja (1956, 653) gre za lep osta -nek ~el ne more ne lede ni ka, sega jo ~e ga od Hri ba ric do vzno` ja Zel na ri ce.Na nekaj manj {ih use kih ob pla nin ski poti je gra di vo raz kri to. V njem ni opa zi ti nobe ne sor ti ra no -sti, pa~ pa je vrh nja plast zara di organ sko-pre pe rin skih pri me si do glo bi ne okrog 20 cm neko li ko tem nej {a.More na je pora{ ~e na s trav na tim rast li njem, kame nje je ve~i no ma pot la ~e no v pod la go, iz kate re tu intam {tr li jo do pol metra viso ke ska le.90

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 36: Naj ve~ lede ni{ kih nano sov je med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom.BOJAN ERHARTI^Sli ka 37: Moren sko gra di vo na Pre ho dav cih.91

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 38: Dobro vid na ostra meja med z mo ren skim gra di vom pokri tim povr{ jem in glad ki mi la{tipodov ju` no pod Pre ho dav ci.BOJAN ERHARTI^Mo re na je viso ka do 10 m, a to ni dejan ska vi{i na nasi pa, ker je ta odlo `en na okrog 30 m viso kem`ivo skal nem sle me nu. Ob nje nem zahod nem vzno` ju smo zasle di li veli ke skal ne blo ke.Do li na je v ve~ jem delu asi me tri~ no obli ko va na in visi pro ti vzhod u, tako da se lede ni{ ko gra di voni pomi ka lo le pro ti jugu, po doli ni navz dol, ampak delo ma tudi pro ti jugovz ho du, pro ti Jezer ske mu gre -be nu, kar je pov zro ~i lo nje go vo kopi ~e nje na vzhod ni stra ni doli ne (sli ki 26 in 28). Gra di vo pa se ni naslo ni lona ste ne doli ne, saj je `e prej nale te lo na skal no ovi ro, na kate ri je dro bir obti ~al sku paj z bal va ni. Ocenju -jej mo, da debe li na more ne nik jer ne pre se ga 10 m, a je tudi to dovolj, da so v njej nasta le (psev do)vr ta ~e.Od Led vi ce do Dvoj ne ga jeze ra na vzhod ni stra ni doli ne pote ka pone kod pre ki njen moren ski hrbetdrob nej {e ga ostro ro be ga gra di va, nad kate rim se vzpe nja jo posa mez ni bal va ni. Po zahod nih pobo~ -jih tega gra di va pote ka tudi glav na pla nin ska pot po Doli ni Tri glav skih jezer. »… V njem ima mo vse ka korrob no more no veli ke ga lede ni ka, mesto ma pa naprav lja vtis kon~ ne more ne malih sne `i{~ nih lede ni -kov, ki so se spu{ ~a li v do li no izpod str mih sten viso kih vzhod nih pobo ~ij v zad nji sta dial ni dobi. Roba tokame no gra di vo z de be li mi skal ni mi kosi sprem lja vzno` je str mih pobo ~ij na vzhod nem robu Doli ne Tri -glav skih jezer v vsem pote ku in ima mo ga {e v bli `i ni ^rne ga jeze ra …« (Me lik 1928, 88).Tudi Pavlu Kuna ver ju (1956, 653) daje jo nasi pi vtis kom pakt ne bo~ ne more ne, a je meha ni zem odla -ga nja lede ni{ ke ga gra di va po vsej ver jet no sti nare ko val dru ga~ no vrsto more ne (Se li~ 1997, 42). Zaen kratne more mo ovre ~i niti teo ri je, da gre za niva cij sko more no na spod njem kon cu sne `i{~ izpod Zel na ricin Ti~a ric (Na tek 2011). Skle pa mo lah ko, da so bile ugod nej {e (tem pe ra tur ne) raz me re za veli ka sne -`i{ ~a kma lu po kon cu pole de ni tve, ko so meli{ ~a pod gre be nom Ti~a ric in Zel na ric {ele za~e la nasta ja ti.Tak {na izob li ko va nost povr{ ja pa je bila z vi di ka nasta ja nja sne `i{~, pod kate ri mi bi se kopi ~il gru{~,manj ugod na. Zgrad ba hrb ta je naj lep {e vid na v pre re zu doli ne pri Mo~iv cu.Pla sti jur ske ga apnen ca, ki se v tem delu doli ne pri ka `e jo na povr{ ju, obli ku je jo skal ni pomol, nakate rem je bila odlo `e na more na. Sum mer field (1991, 279) namre~ nava ja, da kon vek sne relief ne nepra -92

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^ARSli ka 39: She mat ski pri kaz lede ni{ ke ga preob li ko va nja in odla ga nja moren ske ga gra di va na jur skihapnen cih.vil no sti, deni mo izbo kli ne in ve~ je ska le, pos pe {u je jo odla ga nje lede ni{ ke ga gra di va na »za ve tr ni« stra -ni ovi re, saj lede ni ku ob dvi gu popu sti pri tisk lede ni{ ke gmo te. Relief na obli ka crag and tail (tudi craigand tail) (Hol mes 1972, 421–422; Benn in Evans 2003, 327; Kuna ver 2010) {e nima usta lje ne ga slo -venske ga pre vo da. Eden prvih posku sov slo ve nje nja je izraz »gr bi na in rep« (Farn don 2000, 125),v Geo graf skem ter mi no lo{ kem slo var ju pa je vpe ljan ter min lede ni{ ka grbi na z re pom (Geo graf ski ter -mi no lo{ ki 2005, 62 in 200). Gre prav za prav za tal no more no, odlo `e no na obru {e ni skal ni ovi ri (crag)in za njo (tail). Naj lep {i pri mer lede ni{ ke grbi ne z re pom je pri Dvoj nem jeze ru. Pre~ ka jo pot pro ti Kom -ni in Veli kim vra tom. Obli ka je dol ga oko li sto metrov. Moren ski hrbet ozi ro ma »rep« je dobro viden inv Pe tem jeze ru sestav lja izra zit pomol.V sred njem delu doli ne, zla sti med Led vi co in pla ni no Pri utah, so na dnu zna ~il ne {te vil ne moren skekrpe, ki se izme nju je jo z go li mi zakra se li mi povr {i na mi (Ku na ver 2010). Zara di podol go va te obli ke spomi -nja jo na nekak {ne majh ne drum li ne (Ku na ver 1983, 248; Benn in Evans 2003, 326–327). Zaplate moren ske gagra di va so pod la go za{ ~i ti le pred koro zi jo, kar je podrob no pred stav lje no v po glav ju o za kra se va nju.Le de ni{ ka aku mu la ci ja je pri po mo gla tudi k na stan ku jezer. Moren sko gra di vo ozi ro ma lede ni{ ki dro -bir je zasto pan pri vseh jeze rih. More na naj bi ob niz ki vodi Dvoj no jeze ro lo~i la na dve vod ni tele si. Aligre dejan sko za moren sko gra di vo ali za kaj dru ge ga, je te` ko zanes lji vo trdi ti, saj je gra di vo zelo izpra -no in del no koro di ra no.93

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 40: She mat ski pri kaz nastan ka lede ni{ ke grbi ne z re pom.MARIJAN PE^ARKu na ver (1990, 211) ugo tav lja, da so moren ski nasi pi v vi{ jih nad mor skih vi{i nah manj opaz ni, sajse nji hov obseg in izra zi tost z vi {i no zmanj {u je ta. Zato se v zgor njih delih kotanj ozi ro ma v kr ni cah nazad -nje pojav lja jo le {e manj izra zi te aku mu la ci je moren ske ga gra di va, ki pa lah ko spo mi nja jo na manj {epodo re ali u~in ke niva ci je. Sicer pa so vsa ve~ ja sne `i{ ~a ob dalj {em tra ja nju in ve~ ji aku mu la ci ji sne -ga pre{ la v manj {e lede ni ke. V na {em gor skem sve tu se v kr ni cah, kjer naj de mo naj vi{ je le`e ~e, more nampodob ne nasi pe, zara di relief nih in sodob nih pod neb nih raz mer, ko se sne `i{ ~a pole ti sta li jo, ni te` koodlo ~i ti za lede ni{ ki nasta nek teh nasi pov, ~eprav ne gre spre gle da ti recent nih niva cij skih pro ce sov inoblik.8.3 VISO KO GOR SKI KRASKra{ ke relief ne obli ke se viso ko gor ju, tudi v Al pah, raz li ku je jo od tistih na »kla si~ nem« kra su. PoSlo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji (1973, 17) je viso ko gor ski kras »kras v go rah nad gozd no mejo«. Ker jenaj bolj znan in raz {ir jen v Al pah, ga neka te ri (Ha bi~ 1975) ime nu je jo alp ski kras, ~eprav je pri nas boljv rabi izraz viso ko gor ski kras (Ku na ver 1983, 203). Po Geo graf skem ter mi no lo{ kem slo var ju (2005, 419)je viso ko gor ski kras »po vr {in ski in pod zem ni kras v ap ne ni{ kih viso ko gor jih, navad no z zna ki lede ni{ -ke preob li ko va no sti«. Nje go vi sopo men ki sta viso ko gor ski gla cio kras in viso ko gor ski lede ni{ ki kras. Izra zalede ni{ ki kras in gla cio kras sta tudi sicer sopo men ki, pome ni ta pa (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005)94

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^ARSli ka 41: She mat ski pri kaz nastan ka moren skih krp in zakra se va nja.»kras v go rah ali na ni` jih apnen ~a stih pobo~ jih, kjer se zara di vpli vov pre te klih pole de ni tev pre ple ta -jo kra{ ke in lede ni{ ke obli ke«.Bis tvu tega tipa kra{ ke ga relie fa se sku {a jo neka te ri avtor ji prib li `a ti z ge net skim ozna ~e va njem –gla cio kra{ ki ali lede ni{ ko-kra{ ki relief ali gla cio kras – saj ga ne naj de mo samo v vi so ko gor ju. Po Slo -ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji (1973, 17) je gla cio kras »po vr {in ski kras, ki je nastal ob delo va nju kra{ kihin gla cial nih pro ce sov«. Kuna ver (1983, 203–204) razu me izraz gla cio kras kot tip kra sa v naj {ir {em pome -nu bese de, ki je zara di pole de ni tve do`i vel svojs tven raz voj povr{ ja (in pod zem lja), pojav lja pa se takov vi{ jih kot tudi ni` jih nad mor skih vi{i nah.95

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.3.1 TEMELJ NE ZNA ^IL NO STI IN DEJAV NI KI RAZ VO JAV Ju lij skih Alpah so pro ce si zakra se va nja zelo inten ziv ni, saj je tu veli ko pada vin. A ~e prav so najboljnamo ~e ni nji ho vi naj vi{ ji deli, je tam zakra se va nje manj {e kot neko li ko ni` je, na `e z goz dom pora{~e -nem obrob ju (Gams 1967, 55). Raz li ke gre pri pi sa ti pred vsem raz li~ nim kam nin ski pod la gi, pod neb nimraz me ram in pora{ ~e no sti.Raz vi tost kra{ kih povr {in skih koro zij skih oblik, kamor spa da jo tudi `le bi ~i, je pra vi lo ma odvi sna od(Le sko var 2007):• top no sti kam ni ne,• ~asa, ki je na voljo za koro zi jo,• koli ~i ne topi la – vode z og lji ko vim diok si dom, kate re ga pomem ben vir so poleg ozra~ ja lah ko tudi prsti(kot pro dukt raz pa da nja organ skih sno vi v pe dos fe ri),• tem pe ra tu re, pri kate ri pote ka koro zi ja (in dru gih pod neb nih dejav ni kov, ki vpli va jo na sezon sko pogo -je no tra ja nje koro zi je) ter• izob li ko va no sti povr {i ne kam nin ske ga blo ka.De jav ni kov, ki obli ku je jo zemelj sko povr{ je, je veli ko. Poleg notra njih in zuna njih sil ima pomemb -no vlo go tudi kam ni na sama. Po Kuna ver ju (1961) podo bo viso ko gor ske ga kra sa obli ku je jo nasled njidejav ni ki:• pod neb ni, ki so naj po memb nej {i dejav nik zuna njih (ek so ge nih) sil, saj se v raz li~ nih pod neb nih razme -rah na ena ki mati~ ni pod la gi raz vi je jo povsem dru ga~ ne geo mor fo lo{ ke obli ke in poja vi. Medpod neb ni mivpli vi ima jo zla sti pomemb no vlo go koli ~i na, obli ka in raz po re di tev pada vin ter tem pe ra tu re. Z na ra{ -~a njem nad mor ske vi{i ne pri do bi va pomen mehan sko pre pe re va nje, ki ga pos pe {u je jo tem pe ra tur neraz li ke, pred vsem kole ba nje tem pe ra tu re nad in pod ledi{ ~em.• kam nin ska sesta va in plast na tost, ki vpli va ta na obli ko in veli kost kra{ kih poja vov, le izje mo ma tudina nji ho vo raz po re di tev (Ku na ver 1961 in 1983; ^ar 1986; Gams 2003). Naj po memb nej {i fizi kal ni last -no sti kam ni ne sta debe li na pla sti in nji ho va pre po ka nost, zla sti zna ~aj raz li~ nih pre tr tih con. Od raz vr sti tve,veli ko sti in pogo sto sti poklin (raz pok) je namre~ odvi sno, kak {na obli ka se raz vi ja na nekem mestu.Neod vi sno od raz po ka no sti kam ni ne se v glav nem raz vi ja jo le naj manj {e koro zij ske izdol bi ne in `le -ba ste {krap lje, torej obli ke, ki nasta ja jo zara di u~in ko va nja drob nih vod nih tokov na skal ni pod la gi.Bolj kot je kam ni na kom pakt na ozi ro ma debe lo skla do vi ta, ena ko mer ne je se raz vi ja jo kra{ ke obli ke.^e so pla sti dovolj nag nje ne, pos pe {u je jo zakra se va nje tudi lezi ke. Polo `aj pla sti in nag nje nost povr{ -ja vpli va ta tudi na na~in zadr `e va nja in odte ka nja pada vin ske vode. Na nag nje nem povr{ ju pre vla du jelinear na koro zi ja z raz vo jem linear nih kra{ kih oblik (`le bi ~ev), med tem ko je na rav nih povr {i nah pre -vla du jo ~a plo skov na koro zi ja.Za raz la go kra{ kih poja vov je bis tve ne ga pome na pre ha ja nje pre tr tih con ene v dru go tako v vo do -rav ni kot tudi v nav pi~ ni sme ri (^ar 1986, 34). To pre ha ja nje pre tr tih con je pri ena kih hidro geo lo{ kih raz me rahtemelj ni raz log za to, da so vzdol` iste pre tr te cone raz vi te raz li~ ne kra{ ke glo be li z vme sni mi hrb ti. Podru gi stra ni se na tek ton sko dvig nje nem povr{ ju zara di spre mi nja nja last no sti pre tr tih con v nav pi~ ni sme -ri na istem odse ku tek ton ske cone postop no obli ku je jo raz li~ ne kra{ ke kota nje. Vrta ~e so obi ~aj noraz po re je ne po bolj raz po klin skih in pre tr tih conah, izje mo ma so raz vi te tudi v zdrob lje nih conah. Obli -ka, obseg in glo bi na vrta~ je odvi sna od {iri ne in vrste pre tr te cone, v ka te ri so se raz vi le (^ar 1986, 34).Raz po ke in pre lo me smo ugo tav lja li nepo sred no na tere nu, z le tal skih posnet kov in geo lo{ kih zem -lje vi dov. Na letal skih posnet kih naj bolj izsto pa jo veli ki, dol gi in glo bo ki pre lo mi, zaz nav ni kot nepre ki nje ne,dol ge in raz me ro ma {iro ke lini je, ki sta jih vzdol` pre tr tih con raz {i ri la koro zi ja in mehan sko pre pe reva -nje. Tako je na pri mer obmo~ je pod Veli ki mi vra ti vide ti tako mo~ no pre pre `e no s tek ton ski mi lini ja mi,kot da bi ga pokri va la mre `a. Podob no velja za pode pod Pre ho dav ci, le da je tam zna ~aj povr{ ja neko -li ko dru ga ~en.• tret ji pomem ben dejav nik obli ko va nja podo be viso ko gor ske ga kra sa je rast lin ska ode ja in prst. Kore -nin ski del pri po mo re k me han ske mu raz pa da nju kam ni ne in {ir je nju raz pok. Na ta na~in se pove ~a96

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: Raz po ke in pre lo mi v la {tih se naj bo lje vidi jo na letal skih posnet kih, kot je raz vid no naprime ru obmo~ ja Veli kih vrat (GURS 2010).povr {i na kam ni ne, ki je bolj dov zet na na zakra se va nje. Tega pos pe {u je tudi pre pe ri na, ki zadr `u je vodo,tako da koro zi ja delu je dlje kot na goli ska li, obe nem pa s hu min ski mi kisli na mi pove ~u je nje no agre -siv nost (Ku na ver 1961). Med tem ko so relief ne obli ke na golem kra su ostro ro be, so na pokri tem zaob lje ne.Pre pe rin ska ode ja in prst agre siv no vodo ena ko mer no raz po re ja ta po povr{ ju, ki je tako izpo stav lje noplo skov ni koro zi ji.Pri doz daj{ njem preu ~e va nju kra{ ke ga povr{ ja (Ku na ver 1983, 254) se je izka za lo, da ima mo pritem tipu relie fa opra vi ti z raz no li kim raz vo jem. Zara di raz li~ nih zuna njih vpli vov je tudi zelo veli ko modi -fi ka cij v raz vo ju posa mez nih oblik. Zato gre pra vi lo ma za pre hod ne ozi ro ma sestav lje ne ali poli ge net skekra{ ke obli ke. Prav v tem Kuna ver (1983, 254) vidi svoj skost gla cio kra{ kih poja vov. Pre ki ni tve v raz vo -ju zakra se va nja v ob dob jih pole de ni tev so bile v vi so ko gor ju mno go ostrej {e kot na ni`in skem kra su.Ob za~et ku vsa ke med le de ne dobe se je zakra se va nje za~e lo na novo. V ti stem delu povr{ ja, ki ga jelede ni{ ka ero zi ja manj preob li ko va la, pa se je koro zi ja lah ko, ~eprav v ne ko li ko spre me nje nih raz me -rah, nada lje va la. Naj ve~ je spre mem be je poleg lede ni{ ke zgla je no sti pov zro ~i lo moren sko gra di vo, kije raz li~ no na debe lo in v nez na nem obse gu pokri va lo golo skal no povr{ je. Iz zdaj{ nje ga obse ga in raz -nih zna kov skle pa mo, da je bilo neko~ z mo ren skim gra di vom pokri te ga pre cej ve~ povr{ ja kot zdaj.Jasno je tudi, da je bil dolo ~en del Doli ne Tri glav skih jezer takoj po pole de ni tvi bolj ali manj gol.Za ra di nave de nih raz lo gov ne more mo pri ~a ko va ti, da je podo ba povr{ ja, kakr {no vidi mo dan da -nes, posle di ca ena ko inten ziv ne ga in ena ko dol go traj ne ga raz vo ja. Viso ko gor sko povr{ je v Do li ni Tri glav skihjezer se je v ko ro zij sko raz ~le nje va nje kom pakt ne skal ne pod la ge vklju ~e va lo posto po ma, v raz li~ nih97

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~obdob jih holo ce na, kar Kuna ver (1983, 254) ime nu je »po jav suk ce siv ne ga vklju ~e va nja skal ne pod la -ge v pro ces zakra se va nja«.Dru ga zna ~il nost viso ko gor ske ga kra sa je raz li~ na obstoj nost povr {in skih relief nih oblik. Ne le,da pole de ni tve ozi ro ma mo~ ne ohla di tve uni ~i jo ve~i no manj {ih, ob~ut lji vej {ih oblik, ampak so te lah -ko razli~ no obstoj ne tudi v ~a su nasta ja nja. Pra vi lo ma so obstoj nej {e ve~ je povr {in ske obli ke, ker sopoli ge net ske. Manj {e koro zij ske obli ke pa nasta ja jo ve~i no ma le v do lo ~e nih raz me rah, zato so zeloob~ut lji ve za spre mem be. ^im bolj je namre~ neka obli ka ~ista, tem manj je poli ge net ska, tem boljje izpo stav lje na spre mem bam v raz vo ju, tem bolj je pre hod na v sme ri dru ge, bolj poli ge net ske in manjob~ut lji ve relief ne obli ke. Ta hie rar hi~ ni red je v pre cej{ nji meri skla den z ve li kost jo oblik, saj so manj -{e obli ke bolj spre men lji ve od ve~ jih. To zna ~il nost Kuna ver (1983, 254) ime nu je »prin cip rela tiv nesta bil no sti«.Tret ja zna ~il nost je raz li~ na dina mi ka raz vo ja povr{ ja, kar delo ma pov zro ~a nje go vo zapo red no vklju -~e va nje v pro ces raz ~le nje va nja. V {e ve~ ji meri na to vpli va relief sam z raz li~ ni ma naklo nom in eks po zi ci joposa mez nih delov povr{ ja, pri ~emer je razum lji vo, da je plo skov no raz tap lja nje in zni `e va nje povr{ ja,~emur pra vi mo kra{ ka denu da ci ja (Gams 1974, 60), v vbo ~e nih delih povr{ ja zara di kon cen tra ci je odto -ka pada vin ske vode, pred vsem v ob li ki sne` ni ce, mo~ nej {a od tiste na izbo ~e nih delih povr{ ja. Medobe ma »ka te go ri ja ma« povr{ ja namre~ obsta ja jo veli ke raz li ke v in ten ziv no sti zakra se va nja, kar je Kuna -ver (1983, 255) ozna ~il kot »di fe ren ci ra no dina mi ko«.V vi so ko gor ju pre vla du je nav pi~ no pre ta ka nje vode, zato tudi za Doli no Tri glav skih jezer velja jo nasled -nje zako ni to sti ([u {ter {i~ 1982; ^ar 1986):• masa odha ja v raz to pi ni,• trans port je nav pi ~en,• aku mu la ci ja je nez nat na.Te melj ni pro ces kemij ske ga raz tap lja nja in denu da ci je apnen ~a ste ga povr{ ja je plo skov na koro zija,za kate ro ni nuj no, da v za ~et ni fazi pov zro ~a nasta nek dolo ~e nih povr {in skih relief nih oblik (Ku na -ver 1983, 256). Koro zi ja je odvi sna pred vsem od vrste kam ni ne, vod ne ga odto ka, bio lo{ ke aktiv no stiprsti in tem pe ra tu re zra ka (Gams 1957 in 1963). Drob ne kra{ ke povr {in ske obli ke so posle di ca korozi -je de`ev ni ce, pri viso ko gor skem kra su je pomemb na tudi koro zi ja sne` ni ce (Gams 2003). Po Kuna ver ju(1983) so od drob nih skal nih oblik na Kanin skih podih zasto pa ne {kav ni ce, koro zij ske poli ce, koro zij -ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i, la{ti, `le bi ~i (ma kro-, mean dr ski, kori ta sti, zaob lje ni), {krap lje (os tre, zaob lje ne,mre `a ste, poklin ske, luk nja ste, okna ste, {krap lja ste po~i, {krap lja sti vod nja ki), kot li ~i, vrta ~e in kra{ kijar ki.Za ugo tav lja nje inten ziv no sti koro zi je obsta ja ve~ metod. V geo graf ski lite ra tu ri je naj bolj uve ljav -lje no izra ~u na va nje s po mo~ jo vod ne ga odto ka in vod ne trdo te (Gams 1967; Mrak 2003). Teren ske meri tvekra{ ke denu da ci je na Kanin skih podih je z mi kroe ro zij skim metrom opra vil Kuna ver (1976 in 1979). Meri -tve so bile izve de ne na golih skal nih povr {i nah, kjer je bilo mogo ~e nepo sred no mer je nje povr {in skekra{ ke denu da ci je. Rezul ta ti so raz kri li, da je stop nja zni `e va nja povr{ ja 0,035 mm na leto ozi ro ma 35 cmv 10.000 le tih. Tak {na hitrost pred stav lja prib li` no tret ji no celot ne kra{ ke denu da ci je, ki je na tem obmo~ -ju 0,094 mm/leto (Ku na ver 1976 in 1979). Avtor je skup no kra{ ko denu da ci jo izra ~u nal po raz li~ nih,uve ljav lje nih for mu lah, pri ~emer so bile raz li ke v re zul ta tih zane mar lji ve (Ku na ver 1976 in 1979). Kuna -ver (1984, 15) doda ja, da se je golo lede ni{ ko obru {e no skal no povr{ je lah ko na eni stra ni zni `a lo zapre cej manj, kot nava ja jo neka te ri avtor ji, po dru gi pa tudi za pre cej ve~.Ku na ver (1961, 321) v Ju lij skih Alpah ozi ro ma v Ka nin skem pogor ju raz li ku je {ti ri vi{in ske paso veviso ko gor ske ga kra sa, ki jim lah ko poi{ ~e mo ana lo gi jo tudi v Do li ni Tri glav skih jezer:• pas gozd ne ga gor ske ga kra sa pod zgor njo gozd no mejo,• spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in dre ve sno mejo,• pas pra ve ga gole ga gla cio kra sa nad zgor njo gozd no mejo, ime no van tudi sub ni val ni pas,• zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` no lo~ ni co, ime no vantudi spod nji nival ni pas.98

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te lah ko neko li ko poe no stav lje no opre de li mo tudi kot kras pod goz dom, del no pokri ti kraster goli viso ko gor ski kras ozi ro ma gla cio kras.V Do li ni Tri glav skih jezer pre vla du je pas gole ga viso ko gor ske ga kra sa na nad mor ski vi{i ni nad okrog1800 ozi ro ma 1850 m, ki smo mu, ~eprav se pojav lja jo vsi {tir je paso vi, name ni li naj ve~ pozor no sti. Pre -cej{ nji dele` ozem lja zav ze ma spod nji pre hod ni pas med zgor njo gozd no in zgor njo dre ve sno mejo,na nad mor ski vi{i ni med okrog 1700 in 1850 m. Ker gre za pre te` no ru{ev na to, izred no te` ko pre hod -no povr{ je, mu name nja mo manj pozor no sti.Kras pod goz dom obse ga velik del ozem lja, sko raj celot no Lopu~ ni co, ki sicer ni zaje ta v ana li zo,ter spod nji del Doli ne Tri glav skih jezer. Pro ti seve ru se postop no izkli ni. Povr{ je je pre pre de no z vr ta -~a mi in je te` ko pre hod no. Poleg vrta~ so mesto ma vid ne {te vil ne pod tal ne kra{ ke obli ke, pre poz nav nepo glad ki povr {i ni in zaob lje nih robo vih. Obli ke so lah ko nasta le pod pre pe ri no ali pa so se raz vi le kotpovr {in ske kra{ ke obli ke in jih je pre pe rin ska ode ja pre kri la ter preob li ko va la poz ne je (Gams 1971). Poumi ku lede ni kov je bilo povr{ je nekaj ~asa zago to vo brez rast li nja, kar je omo go ~i lo nasta nek ostro ro -bih oblik, ki so se poz ne je pod prst jo zaob li le.Naj bolj raz {ir je na pod tal na kra{ ka obli ka v Do li ni Tri glav skih jezer so vdolb ki, do meter {iro ke indo 20 cm glo bo ke dola ste jami ce. Sre ~u je mo jih na nag nje nih, tudi nav pi~ nih skal nih povr {i nah. Naj -de mo jih tudi v goz du zahod no in jugo za hod no od Dvoj ne ga jeze ra, pa tudi na lede ni{ ki grbi ni, kjer sto jimanj {a ko~a Tri glav ske ga narod ne ga par ka.S prst jo zapol nje ne {krap lje ima jo v pre~ nem pro fi lu glad ke ste ne in so {iro ke ter zaob lje ne, kerkoro zi ja pod vsa ko drob no zr na to pre pe ri no, sko zi kate ro voda ne cur lja, ampak pro ni ca, ustvar ja glad -ke plosk ve (Gams 1962, 10).Med red kej {e obli ke spa da pokri ta psev do{ kav ni ca (Gams 1971, 32). V goz du nale ti mo samo nabolj ali manj pokri te psev do{ kav ni ce zapr te ga tipa, v ka te rih se na dnu zadr `u je prst. V nas prot ju s pra -vo {kav ni co ima psev do{ kav ni ca po{ev ne ste ne, ki se ob postop ni ero zi ji prsti zara di pos pe {e ne koro zi jepreob li ku je jo v nav pi~ ne in pre vi sne (Gams 1971, 33). V vi{ jih legah je v {kav ni cah ved no manj prsti;na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m so `e vse {kav ni ce praz ne ali napol nje ne z vodo. Mno ge med nji miso v zad nji raz voj ni fazi, saj ima jo pre dr te ste ne.Del no pokri ti kras obse ga obmo~ je ena ko mer no nag nje nih pla sti jur ske ga apnen ca med Dvoj nimjeze rom in Led vi co. Zgla je na pod la ga je mo~ no lede ni{ ko preob li ko va na, pre pre de na s {krap lja mi ter`le bi ~i in del no pora sla z rast li njem, ki se red ~i z na ra{ ~a njem nad mor ske vi{i ne, v sme ri pro ti seve ru.Posa mez ne sku pi ne dre ves pora{ ~a jo tudi naj vi{ je dele la{tov. [krap lje in `le bi ~e del no zapol nju je prstin pora{ ~a trav no ter grmov no rast li nje. Kra{ ki jar ki s ko ta nja mi Pri utah deli jo obmo~ je na bolj gozd -nat ju` ni del in slab {e pora{ ~en sever ni del.Se ver ni del je lede ni{ ko bolj zgla jen, dobro so vid ne lede ni{ ke grbi ne. [krap lje so bolj ostre in manjzapol nje ne s prst jo. Golo povr{ je pre kri va jo more ne in zapla te lede ni{ ke ga dro bir ja. V ju` nem delu imalede ni{ ko zgla je no povr{ je manj izra zi te grbi ne, manj je tudi lede ni{ ke ga gra di va. Ve~i na {kra pelj je zaob -lje nih in del no zapol nje nih s prst jo.Naj vi{ ji deli Doli ne, torej gre be ni in vrho vi, so le malo zakra se li, saj pre vla du je str mo povr{ je, zara -di veli ke nad mor ske vi{i ne pa so mo~ nej {i tudi u~in ki mehan ske ga pre pe re va nja, ki zakri je jo u~in ke koro zi je.To je tako ime no va ni zgor nji pre hod ni pas med mejo pove ~a ne ga mehan ske ga raz pa da nja in sne` nomejo, ime no van tudi spod nji nival ni pas.8.3.2 RELIEF NE OBLI KE VISO KO GOR SKE GA KRA SAGoli viso ko gor ski kras zav ze ma osred nje in zgor nje dele Doli ne Tri glav skih jezer. Kra{ ki poja vi sonaj bolj zasto pa ni na obmo~ ju podov pod Pre ho dav ci, la{tov pod gre be nom [pi~ je–Vo gel in v {ir{i oko -li ci Veli kih vrat. Naj bolj izra zi ti so na nad mor ski vi{i ni med 1900 in 2100 m, na obmo~ ju la{tov na zaho dudo 2100 m, na obmo~ ju Veli kih vrat pa tudi neko li ko ni` je, do nad mor ske vi{i ne 1850 m. V teh vi{i nahje namre~ pre cej urav na ne ga povr{ ja, ki je izdat no zakra se lo.99

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.3.2.1 Kra{ ka mizaU~in ke koro zij ske ga delo va nja lah ko ugo tav lja mo tudi s po mo~ jo kra{ kih miz, to je lede ni{ kih alipodor nih bal va nov, ki so kam nin sko pod la go za{ ~i ti li pred koro zij skim zni `e va njem, zato je nastal `ivo -skal ni pod sta vek (Ku na ver 1984, 15; Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005; Mon ba ron in Wild ber ger 2009, 297).Kra{ ke mize spa da jo med red kej {e viso ko gor ske lede ni{ ko-kra{ ke poja ve. Naj de mo jih tudi v oko -li ci Se`a ne na mati~ nem kra su (Rav bar 1977), ven dar tam ne gre niti za lede ni{ ko preob li ko va no pod -la go, niti za bal va ne, ki bi pod la go za{ ~i ti li pred koro zi jo. Gle de na defi ni ci jo v Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji(1973), po kate ri je kra{ ka miza »le de ni{ ki bal van, podor na ali dru ga aloh to na ska la, ki je za{ ~i ti laapne ni{ ko pod la go pred zni `e va njem in zato le`i na pod stav ku«, obli ke v oko li ci Se`a ne niso pra vekra{ ke mize. Rav bar (1977, 58–59) gle de na izvor aloh to ne ska le pred la ga ~le ni tev kra{ kih miz nakra{ ke mize bal van ske ga, kra{ ke mize podor ne ga in kra{ ke mize skla dov ne ga tipa. Zato je smi -selno razli ko va ti med kra{ ki mi miza mi, ki so bodi si lede ni{ ke ga bodi si podor ne ga izvo ra, in skla dov -ni mi miza mi, kjer so ska le odpor nej {i ostan ki nek da njih skle nje nih pla sti in ima jo ve~i no ma goba stoobliko.Sli ka 43: She mat ski pri kaz nastan ka bal van ske kra{ ke mize.MARIJAN PE^AR100

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo kra{ kih miz lah ko oce ni mo, kak {na je bila jakost koro zij ske ga zni `e va nja na kra{ kihobmo~jih po zad nji lede ni dobi, ozi ro ma, odkar so bile odlo `e ne. Zato so bolj kot mar si ka te ra dru gaviso ko gor ska kra{ ka obli ka pomemb ne za dina mi~ no in genet sko geo mor fo lo gi jo (Ku na ver 1988b). Kra{ -ka miza ni vsak bal van, ki je odlo `en na apnen ~a sti pod la gi. Je le tisti, ki je dvig njen na pod stav ku, karje posle di ca plo skov ne kra{ ke denu da ci je v oko li ci. Bal va ni so za{ ~i ti li apnen ~a sto pod la go pod sebojin ta se zato ni raz tap lja la tako kot pod la ga v bli` nji oko li ci, ki je pod vpli vom pada vin in rast lins tva. Zanasta nek kra{ kih miz je naj pri mer nej {a rav na pod la ga, kjer denu da ci ja ena ko mer no zni `u je povr{ je.Apnen ~a sto pod la go lah ko za{ ~i ti pred koro zi jo tudi pokrov moren ske ga gra di va, ven dar pod sta vek nitako izra zit ali pa ga je komaj mogo ~e opa zi ti. Raz ni pri me ri kra{ kih miz po sve tu ka`e jo, da pod stav -ki pra vi lo ma ne pre se ga jo vi{i ne 30 cm (Ku na ver 1988b).V Do li ni Tri glav skih jezer so posa mez ne kra{ ke mize zahod no od Dvoj ne ga jeze ra, zahod no od potimed Dvoj nim jeze rom in Led vi co in tudi sever no od Tret je ga jeze ra, kjer jih je zara di raz li ke med rde~ -ka sto obar va nim jur skim apnen cem v pod la gi in svet lej {o, sivo bar vo bal va nov raz me ro ma lah ko opa zi ti.Ven dar so tam kaj{ nji pod stav ki pre cej nei zra zi ti. Posa mez ne, prav tako nei zra zi te kra{ ke mize naj de -mo zahod no od Glad ke ga la{ta. Na naj di{ ~e »naj lep {ih kra{ kih miz pri nas«, v ne po sred ni oko li ci Veli kihvrat, je opo zo ril `e Kuna ver (1988b, 263–268). Opa zi mo jih tik ob pla nin ski poti, na obse` nem la{tumalo pod vrhom Veli kih vrat. ^eprav so ena ke bar ve kot pod la ga, so na rav nem la{ta stem povr{ ju vide tikot nekak {ni tuj ki. Pojav lja jo se tako posa mi~ no kot v manj {ih sku pi nah. Vsak bal van ima bolj ali manjizra zit pod sta vek, visok med 15 in 25 cm.8.3.2.2 [kav ni ca[kav ni ca ali kame ni ca je pli tva skal na vdol bi na v `i vo skal ni pod la gi, raz li~ ne obli ke in veli ka od nekajcen ti me trov do izje mo ma nekaj metrov. Je bolj {iro ka kot glo bo ka, ima rav no dno in str me, v~a sih tudipre vi sne ste ne s spod je de nim robom (Ra di nja 1967; Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005). Nasta ne s ko -ro zi jo miru jo ~e vode, ki se v vdol bi nah nabe re po pada vi nah. [kav ni ce so obi ~aj no oval ne ali okro gleobli ke; iz njih lah ko vodi jo manj {i izto~ ni kana li (Gi nes 2009, 470–474). Na dnu se pogo sto nabi ra prstali organ ski dro bir, ki lokal no pos pe {u je koro zi jo (Ford in Wil liams 1992; Cucc hi 2009). Pojav lja jo sev raz li~ nih raz voj nih fazah, kot zapr te, odpr te ali raz ru {e ne (Ku na ver 1983, 260).V Do li ni Tri glav skih jezer so {kav ni ce raz me ro ma pogo ste, ven dar ne povsod. Kuna ver (1983, 260)se stri nja s tr di tvi jo neka te rih dru gih avtor jev, da za nasta nek in raz voj {kav nic ni nobe nih ome ji tev, razennad nad mor sko vi{i no okrog 2200 m (Ga vri lo vi} 1968). Pogoj je seve da dovolj kom pakt na, rav na ali lemalo nag nje na (do 20°, naj ve~ do 35°) povr {i na apnen ca, ki je dalj ~asa izpo stav lje na zuna njim vpli -vom. Str me lege niso pri mer ne za nji hov nasta nek, zato {kav nic na pobo~ jih ni.Ku na ver (1983, 263) ugo tav lja, da je v Ka nin skem pogor ju obmo~ je opti mal ne ga raz vo ja {kav nicvi{in ski pas med 1900 in 2000m. Podob no velja za Doli no Tri glav skih jezer, le da je tre ba spod njo mejo pasuzni `a ti za okrog 100m, saj je o~it no, da se {kav ni ce pojav lja jo zla sti na nad mor ski vi{i ni med 1800 in 2000m.Raz log za to je dejs tvo, da zla sti v za hod nem delu Doli ne v pas la{tov na nad mor ski vi{i ni med 1800in 2000 m rast lins tvo tudi v naj to plej {ih delih holo ce na ni sega lo v ve~ jem obse gu, v teh vi{i nah pa tudi{e ni mo~ nej {e ga mehan ske ga raz pa da nja.S te ren skim delom smo ugo to vi li, da so naj ve~ je {kav ni ce nasta le na lede ni{ ko obru {e nem povr{ju,kar doka zu je nji hov nasta nek po pole de ni tvi. Te` je ali celo nemo go ~e pa je ugo to vi ti, kdaj so te grbi nedejan sko pogle da le izpod moren ske ode je. Zdi se, da je bil vsaj pod Pre ho dav ci in v ve~ jem delu dna Doli -ne Tri glav skih jezer velik del povr{ ja vsaj na tan ko pokrit z mo ren skim gra di vom, ~eprav je mogo~e, da soposa mez ne grbi ne bile gole od za~et ka sub bo real ne ga post plei sto cen ske ga raz vo ja (Ku na ver 1983, 261).Po seb no opri jem lji vih podat kov o sta ro sti {kav nic ni (Ga vri lo vi} 1968, 36). ^e pred po sta vi mo, daso za~e le nasta ja ti `e kma lu po umi ku ledu, potem so lah ko neka te re med nji mi sta re nekaj tiso~ let.Kuna ver (1983, 261) nava ja tuje avtor je, ki so v raz li~ nih pod la gah v de se tih letih ugo to vi li pove ~a nje{kav nic za od nekaj mili me trov do kar 5 cm.101

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 44: [kav ni ca na Glad kem la{tu.BOJAN ERHARTI^Na la{ta stih poli cah pod spod njim robom podov ozi ro ma la{tov – od Veli kih vrat do Debe le ga inGlad ke ga la{ta – naj de mo {kav ni ce manj {ih dimen zij, ki ima jo obi ~aj no pre mer od 25 do 30 cm. Ve~ -je {kav ni ce so nasta le na lede ni{ kih grbi nah pod Led vi co, na podih ju` no pod Pre ho dav ci ter pod Veli ki mivra ti. [kav ni ce ju` no od Led vi ce so zara di nag nje ne pod la ge red ke, ve~i no ma pre dr te in zato neak tiv -ne. Veli ke dimen zi je {kav nic brez dvo ma pome ni jo dalj {i ozi ro ma inten ziv nej {i raz voj, lah ko pa tudiugod nej {e raz me re za nji hov nasta nek. Tudi naj ve~ je, `e raz pa da jo ~e red ko pre se `e jo glo bi no 20 cm.Naj ve~ je glo bo kih od 10 do 15 cm, pre cej je tudi pli tvej {ih (Ku na ver 1983, 260).Mno ge {kav ni ce ima jo na glad kem skal nem dnu zapla te humu sa, pora sle z rast li njem. Tako lah koza~ ne v {kav ni ci nasta ja ti sekun dar na koro zij ska kota nja, ki je delo pos pe {e ne pod tal ne koro zi je(Gams 1971). Na podih pod Veli ki mi vra ti lah ko naj de mo nei zra zi te {kav ni ce, ki so ver jet no v zgod njifazi raz vo ja in bolj kot na {kav ni ce spo mi nja jo na koro zij ske stop ni~ ke.8.3.2.3 Koro zij ske stop ni~ keV Se ver nih apne ni{ kih Alpah so bolj kot {kav ni ce razi ska ne {kav ni cam podob ne koro zij ske stop -ni~ ke in koro zij ske poli ce, ki so nasled nja raz voj na stop nja koro zij skih stop ni~k (Ku na ver 1983, 263).Obe obli ki sta nav zo ~i tudi v Do li ni Tri glav skih jezer.Ko ro zij ska stop ni~ ka je odti su pete podob na pol kro` na vdol bi na, nasta la z ome je no zadenj sko plo -skov no koro zi jo, zna ~il na za golo, navad no viso ko gor sko skal na to povr{ je (Geo graf ski ter mi no lo{ ki…2005;Veress 2009a). Zna ~il na zanjo sta rav no pol kro` no dno in srpast, dva ali ve~ cen ti me trov visok rob. Korozij -ske stop ni~ ke se pojav lja jo le na neraz po ka nem, kom pakt nem apnen cu. Lah ko so se izob li ko va le posa mi~ali pa jih je ve~ v isti vi{i ni, ena zra ven dru ge, tako da obli ku je jo rob ve~ je rav ne in glad ke skal ne povr -{i ne. ^e je ta s ko ro zij sko nasta lim robom obda na z vseh stra ni, nasta ne pli tva vbo ~e na obli ka, v ka te ri102

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 45: Koro zij ske stop ni~ ke pod Veli ki mi vra ti.se zelo dol go zadr `u je pada vin ska voda. Iz koro zij ske stop ni~ ke se lah ko raz vi je {kav ni ca (Ku na ver 1961, 116;Toth 2009b, 318).Za ~et ne obli ke srpa stih koro zij skih stop ni~k naj bi nasta le pred vsem na mestih traj nej {e ga kap lja -nja sne` ni ce na skal no pod la go. Poz nej {i raz voj te obli ke je lah ko pove zan z la mi nar nim tokom de`ev ni cepo povr{ ju. Po dru gi dom ne vi, ki pa je na{a opa `a nja niso potr di la, so koro zij ske stop ni~ ke tem boljeizob li ko va ne, ~im dlje le`i sneg v sen~ nih legah. Str mi srpa sti robo vi naj bi bili delo lokal ne osre do to -~e no sti kap lja jo ~e sne` ni ce z ve li ko koro zij sko agre siv nost jo (Ku na ver 1983, 264–265).Te ren sko preu ~e va nje je poka za lo, da so koro zij ske stop ni~ ke v Do li ni Tri glav skih jezer red ke in nisoveza ne na sen~ ne lege, kjer bi se sneg lah ko dlje ~asa zadr `e val. Naj de mo jih le na obmo~ ju Veli kihvrat ter na podih pod Pre ho dav ci (zla sti v spod njem delu), na nad mor ski vi{i ni med 1800 in 2000 m.[iri na koro zij skih stop ni~k je obi ~aj no med 10 in 25 cm (Ve ress 2009a, 151), naj de mo pa tudi pri mer -ke s pre me rom bli zu pol metra. Srpa sta obli ka je pogo sto slab {e izra `e na, zato koro zij ske stop ni~ kespa da jo med manj izra zi te ozi ro ma opaz ne kra{ ke relief ne obli ke. Na{ li smo jih tudi na obmo~ ju Debe -le ga in Glad ke ga la{ta, ven dar so tam red kej {e. Obmo~ ja s ko ro zij ski mi stop ni~ ka mi so sicer dobro polo vi coleta pokri ta s sne gom, kar delo ma potr ju je tezo o nji ho vem ve~i no ma sub ni val nem nasta ja nju. Ven darpa se obmo~ ja, kjer se pojav lja jo koro zij ske stop ni~ ke, sko raj da ne raz li ku je jo od sosed njih, kjer tehrelief nih oblik ni.Za ni mi va je ugo to vi tev, da se koro zij ske stop ni~ ke tako kot mikro` le bi ~i pojav lja jo na raz me ro mamajh ni povr {i ni. Kuna ver (1983, 266) dom ne va, da so tudi za nji hov nasta nek odlo ~il ne petro graf skelast no sti apnen ca. Zgor nje tria sni apne nec v Do li ni Tri glav skih jezer je red ko povsem homo gen, zatokoro zi ja ne pote ka povsod ena ko mer no. Meni mo, da koro zij ske stop ni~ ke spa da jo med naj bolj ob~ut -lji ve mikro re lief ne kra{ ke obli ke, ki ima jo, dru ga ~e kot {krap lje, zelo maj hen »`iv ljenj ski« pro stor. Iz tegaizha ja red kost nji ho ve ga pojav lja nja.103

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.3.2.4 Koro zij ske poli ceKo ro zij ske poli ce se pojav lja jo v {i ro kem obli kov nem in veli kost nem raz po nu, od tak {nih, ki mo~ nospo mi nja jo na {kav ni ce, ker ima jo nekaj roba, do povsem rav nih in glad kih skal nih plo skev, ki so brezkakr {ne ko li jasno izra `e ne obro be. Prve so manj {e in se obi ~aj no pojav lja jo na nag nje nih la{tih. Dru -ge so ve~ je, bla go valo vi te skal ne poli ce s po vsem glad ko, neraz ~le nje no povr {i no in lah ko meri jo ve~kva drat nih metrov (Ku na ver 1983, 267–268; Kuna ver 2009, 161). Iz nazob ~a no sti in vi{i ne roba je mogo -~e skle pa ti na inten ziv nost koro zi je. ^im bolj so robo vi ostri in glo bo ki, tem inten ziv nej {a in hitrej {a najbi bila koro zi ja.Vse ka kor pa so glad ke koro zij ske poli ce poseb na povr {in ska obli ka gla cio kra{ ke ga relie fa, ki je zara -di splo {ne te` nje raz ~le nje va nja povr{ ja raz me ro ma krat ko traj na. Naj de mo jih lah ko le tam, kjer je nalede ni{ ko obru {e no pod la go na neko li ko dvig nje nih kra jih delo va la bodi si manj inten ziv na kra{ ka denu -da ci ja, bodi si je bilo tak {no obmo~ je dalj ~asa pre kri to z mo ren skim gra di vom, lah ko pa gre tudi za obmo~ jas kom pakt no, sla bo pre tr to apnen ~a sto pod la go (Ku na ver 1983, 268).Na preu ~e va nem obmo~ ju so koro zij ske poli ce soraz mer no redek pojav. Tako kot koro zij ske stop -ni~ ke jih naj de mo v glav nem le na dveh mestih, pod Veli ki mi vra ti in na pre ho dav{ kih podih, pa {e tov pre cej skrom nem obse gu.8.3.2.5 Mikro` le bi ~iMi kro` le bi ~i so mikro ko ro zij ska obli ka, kate re zna ~il nost so ozki, pli tvi in do 30 cm dol gi, vzpo red -no pote ka jo ~i `le bo vi (Ku na ver 1963, 115, 126–127; Lund berg in Gines 2009, 185). Nasta ne jo na golempovr{ ju pod nepo sred nim vpli vom pro ste atmos fer ske vode in se navz dol po nag nje ni povr {i ni izgu bi -jo (Ford in Wil liams 1992, 382–388; Per ne in Gabrov {ek 2009, 55). Obli ke so pred vsem posle di ca za~et nefaze koro zi je de`ev ni ce, ki tra ja le kra tek ~as, dokler se vsa plast vode, teko ~e po povr{ ju, ne pome {amed seboj. Zato so mikro` le bi ~i krat ki, dol gi le nekaj deset cen ti me trov, nakar se izkli ni jo. Pri ve~ jem naklo -nu so lah ko dalj {i (Ford in Glew 1980; Kuna ver 1983, 269; Lund berg in Gines 2009, 185). V Do li ni Tri glav skihjezer se mikro` le bi ~i pojav lja jo na nad mor ski vi{i ni od 1800 do 2000 m, a so raz me ro ma red ki in podimen zi jah v glav nem skrom ni. Kuna ver (1983, 169) nava ja, da so mikro` le bi ~i kot zelo ob~ut lji va koro -zij ska obli ka lah ko indi ka tor sta nja rast lin ske ga ozi ro ma prste ne ga pokro va v re cent ni dobi, saj jihv ne po sred ni bli `i ni grmov ne ga ozi ro ma trav ne ga rast li nja ni. Ker je rast lin ska ode ja pod 1800 m ~eda -lje bolj skle nje na, je jasno izra `e na tudi spod nja meja skle nje ne ga pojav lja nja mikro` le bi ~ev. Navz gornji ho vo raz {ir je nost ome ju je inten ziv nej {e mehan sko raz pa da nje, za kate re ga so mo~ no ob~ut lji vi.Pri nas sta zasto pa na dva pod ti pa (Ku na ver 1983, 270):• Kla si ~en pod tip pre mo ~rt nih, vzpo red nih mikro` le bi ~ev na str mih, raz me ro ma glad kih odse kih la{tov,ki se naj po go ste je pojav lja na ste nah {kra pelj.• Pod tip pli tvih in krat kih mikro` le bi ~ev, ki nasta ja jo na rav nih ali bla go nag nje nih neraz ~le nje nih apnen -~e vih povr {i nah; nasta ja jo na nei zra zi tih skal nih izbo kli nah, ki se dvi ga jo iz bolj kom pakt ne ga, pogo stos ko ro zij ski mi poli ca mi izrav na ne ga povr{ ja. Zara di majh ne ga nagi ba so `le bi ~i ozki, krat ki in raz no -smer ni; {iro ki so okrog cen ti me ter, naj ve~ 2 cm in glo bo ki le nekaj mili me trov. Pone kod so izbo kli nele nekaj cen ti me trov vi{ je od glad kih skal nih plo skev, a so mo~ no raz je de ne z raz no smer no raz te -ka jo ~i mi se mikro` le bi ~i. Kuna ver jih ime nu je pli tvi ali raz no smer ni mikro` le bi ~i.V Do li ni Tri glav skih jezer se pojav lja tudi pose ben genet ski tip `le bi ~ev, ki se v li te ra tu ri red ko ome -nja. Zara di veli ko sti so nekak {na vme sna obli ka med mikro` le bi ~i in »na vad ni mi« `le bi ~i. Pojav lja jo sesko raj izklju~ no ob Dvoj nem jeze ru, na obmo~ ju let ne ga kole ba nja vod ne gla di ne in valo va nja. Prvi jenanje opo zo ril Gams (1962, 240) in pred po sta vil, da mora biti koro zi ja »v zve zi z lar va mi«, torej naj bipri nji ho vem nastan ku sode lo va li bio lo{ ki dejav ni ki.Her lec (2009a), ki jih je prvi podrob ne je opi sal, jih ime nu je kon den za cij ski `le bi ~i. Dobro so vid niob oba li Dvoj ne ga jeze ra, na zaob lje nih lede ni{ kih blo kih, ki jih ob~a sno obli va jezer ska voda. Med seboj104

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 46: Mikro` le bi ~i nad Jeze rom v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^Sli ka 47: Kon den za cij ski mikro` le bi ~i ob Dvoj nem jeze ru.105

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~doti ka jo ~i se `le bi ~i so pov pre~ no okrog 5 cm {iro ki in do 3 cm glo bo ki. @le bi ~i so na lede ni{ kih blo kihzelo dobro raz vi ti, med tem ko so na spod nje jur skih apnen cih le nekaj metrov od jezer ske oba le zelored ki in v za ~et ni fazi raz vo ja, ali pa jih sploh ni. Tudi na blo kih, ki niso v ne po sred ni bli `i ni oba le, so`le bi ~i red ki in majh ni. Po mne nju Her le ca (2009a) je najd ba tovrst nih `le bi ~ev izred no pre se ne ~e nje,saj jih znans tve na in stro kov na lite ra tu ra ne ome nja.Gle de na dejs tvo, da na ome nje nih blo kih ob Dvoj nem jeze ru ni bilo mo` no sti za tvor bo prsti, koro -zi ja na blo kih pa se je za~e la so~a sno s ko ro zi jo v oko li ci jeze ra, torej takoj po umi ku lede ni ka, lah konasta nek teh `le bi ~ev raz lo `i mo le z ve~ jo koli ~i no vode, ki naj bi bila v prio bal ni coni jeze ra dejav nikpovr {in ske koro zi je. Klju~ no pa je vpra {a nje, od kod bi lah ko bilo na blo kih ve~ vode kot v oko li ci jeze -ra. Her lec (2009a) meni, da je dodat na voda, ki je pos pe {e va la povr {in sko koro zi jo apnen cev ob oba liDvoj ne ga jeze ra (in seve da ob viso ko gor skih jeze rih nas ploh), kon den za cij ska voda, to je voda, ki sena blo kih zara di inten ziv ne kon den za ci je izlo ~a spom la di. V tem ~asu viso ko gor ska lede ni{ ka jeze ranapa ja jo pred vsem vode tope ~e ga se sne ga. De` je manj pomem ben, ker tem pe ra tu ro de`ev ni ce reguli -ra sne` no tali{ ~e. Dokler obsta ja dotok vode iz tope ~e ga se sne ga z oko li{ kih pobo ~ij, tem pe ra tu ra jezer skevode osta ja zelo niz ka. S spom la dan ski mi vetro vi pri ha ja nad jeze ro topel vla `en zrak. Zra~ na vla gase na sti ku s podh la je ni mi blo ki kon den zi ra in se »uja me« v tan ki lami nar ni pla sti na povr {i ni moren -skih blo kov. Lami nar na plast kon den za cij ske vode na povr {i ni lede ni{ kih bal va nov ima dovolj ~asa zapriv ze ma nje oglji ko ve ga diok si da iz ozra~ ja. Kon den za cij ska voda koro di ra apne nec v blo kih. Ko gra -vi ta cij sko pol zi po blo kih navz dol, spro ti odna {a raz top lje ni kar bo nat (Her lec 2009a).Na manj {ih moren skih blo kih tik ob vod ni ~rti je raz vi ta tudi vrsta dru gih koro zij skih mikro re lief nihoblik, ki so zelo podob ne obli kam na apnen ~a stih mor skih oba lah.Iz jem no zani miv je tudi pojav koro zij skih `le bi ~ev ob seve ro za hod ni, skal na ti oba li Jeze ra v Led vi -cah. Raz vi ti so na pla steh spod nje jur skih apnen cev, ki vpa da jo pro ti jeze ru. Ve~ deset metrov dol gimkla si~ nim `le bi ~em, ki so vzpo red ni in po ve~ metrov odda lje ni drug od dru ge ga, se prib li` no meter inpol nad gla di no jeze ra pri dru `i jo kraj {i vme sni, vzpo red no pote ka jo ~i koro zij ski `le bi ~i (Her lec 2009a).Her lec (2009a) nava ja, da so tovrst ni viso ko gor ski kon den za cij ski `le bi ~i lepo raz vi ti tudi v ^r ni gori,na apnen ~a sti in dolo mit ni oba li ^rne ga jeze ra (nad mor ska vi{i na okrog 1400 m) pri @ab lja ku na Dur -mi tor ju in ob oba li Bio grad ske ga jeze ra (nad mor ska vi{i na okrog 1100 m) pod pla ni no Bje lo la si co priKola {i nu, kjer se inten ziv nost pole de no dob ne ga kemij ske ga pre pe re va nja povr {i ne moren skih blo kovna jezer ski oba li lah ko tudi koli ~in sko ovred no ti, saj apnen ci moren skih blo kov vse bu je jo gomo lje ro`en -cev, ki izsto pa jo na povr {i ni blo kov, saj so bis tve no slab {e top ni.Vse to ka`e, da je pojav {ir {e raz pro stra njen, a do slej ni bil pre poz nan, ustrez no opi san, ovred no -ten in genet sko inter pre ti ran. Her lec (2009a) meni, da se ta tip `le bi ~ev v ve~ ji ali manj {i meri pojav ljatam, kjer tope ~i sneg zadr `u je segre va nje jezer ske vode in je zato povr {i na na oba li podh la je nih kam -nin skih blo kov lah ko zbi ra lec kon den za cij ske vode, ki jo pri na {a jo toplej {i in vla` ni spom la dan ski vetro vi.Odpr ti pa osta ja ta vpra {a nji, ali so pri tako majh nih jeze rih te raz li ke dovolj pomemb ne, in, zakaj sekon den za cij ski `le bi ~i ne pojav lja jo tudi na obre` jih dru gih jezer v Do li ni.8.3.2.6 @le bi ~i in makro` le bi ~iDru ga, zla sti v za hod nem delu Doli ne zelo raz {ir je na kra{ ka obli ka, so `le bi ~i in makro` le bi ~i, relief -ne obli ke, kate re poi me no va nje ter mi no lo{ ko ni povsem dore ~e no. V Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi ji (1973)so `le bi ~i defi ni ra ni kot »`le ba ste izjed ni ne s pol kro` nim pre~ nim pre re zom, pote ka jo ~e po sme ri naj -ve~ je ga strm ca po kom pakt ni kam ni ni«, med tem ko makro` le bi ~i sploh niso ome nje ni. Kuna ver (1973,69–70) raz la ga, da, ko je bilo ugo tov lje no, da so naj manj {e obli ke `le bi ~ev samo sto jen pojav, so dobi -le stro kov no ime mikro` le bi ~i. Ve~ je naj bi se ime no va le `le ba ste {krap lje (Ku na ver 1961, 116–120),kar se je poz ne je izka za lo za neu strez no, saj je izra zu `le bi~ mogo ~e doda ja ti vrst ne pri dev ni ke, ena -ko kot je to pri {krap ljah. S tem se kljub o~it nim raz li kam v ge ne zi in funk ci ji obeh oblik (Ku na ver 1973)ohra nja ter mi no lo{ ka enot nost in sistem ska jasnost. Kuna ver nava ja (1973, 70), da ima jo zara di veli -106

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 48: Makro` le bi ~i pod Debe lim la{tom.kih dimen zij skih raz lik mikro` le bi ~i nas prot je, torej makro` le bi ~e, in doda ja, da »… niso dimen zi je, ampakosnov na funk ci ja in raz voj obli ke ter lega tisti ele men ti, ki lo~i jo raz li~ ne samo stoj ne obli ke med seboj …«.Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var (2005) pov ze ma defi ni ci jo `le bi ~a po Slo ven ski kra{ ki ter mi no lo gi -ji, makro` le bi~ pa opre de li kot »ve~ ji `le bi~, navad no na la{tah, nastal zara di linear ne ero zi je«. @le bi ~itorej nasta ja jo na nag nje nih plo{ ~ah, skla dih, ime no va nih la{ti, pa tudi na ste nah {kra pelj. Raz li ka mednji mi je v os tri ni robov, saj so bili `le bi ~i na la{tu pogo sto pod vr `e ni tudi plo skov ni koro zi ji pod pre pe -ri no, zato so zaob lje ni. Kuna ver (1983, 275) jih ime nu je zaob lje ni `le bi ~i. Sten ski `le bi ~i, to je `le bi ~ina ste nah {kra pelj, pa ima jo ostre robo ve in so pogo sto nani za ni drug poleg dru ge ga, tako da so nji -ho ve pre del ne ste ne podob ne rezi lu no`a (Ve ress 2009b in 2009d).Ne ka te ri la{ti ima jo komaj opaz no nag nje no povr {i no. Na njih so se raz vi li mean dr ski `le bi ~i (Ku -na ver 1983, 271; Veress 2009c). @le bi ~i so obi ~aj no bolj {iro ki kot glo bo ki. Pone kod se zno trajpri mar nih `le bi ~ev pojav lja jo tudi pli tvej {i sekun dar ni `le bi ~i. Naj ve~ mean dr skih `le bi ~ev je na podihpod Pre ho dav ci. Tam kaj in pone kod na Debe lem in Glad kem la{tu ima jo mean dr ski `le bi ~i celo dvoj -no dno. V dno viju ga ve ga glav ne ga `le ba so majh ne koli ~i ne obdob no teko ~e vode izdolb le {e glob ljo,pre cej manj {o stru go. Ta, obi ~aj no neod vi sno od viju ga nja pri mar ne ga `le ba, {e bolj viju ga. Nasta ja jominia tur ne ero zij ske tera se z uje ti mi mean dri (Sau ro 2009, 323–328).Me lik (1928, 88) nava ja, da ima mo na jur skih apnen cih »… ne na vad no gosto mre `o kra{ ke ga `le -bi~ ja, ki ne ka`e nik jer v Ju lij skih Alpah tako veli ke raz pro stra nje no sti kot tu, in sicer bodi si v mlaj {ihkakor sta rej {ih, `e mo~ no zre lih obli kah …«. Ugo tav lja mo, da je na jur skih apnen cih izra zi tih `le bi ~evzelo malo, pa~ pa je toli ko ve~ {kra pelj raz li~ nih oblik, sta ro sti in dimen zij. Skle pa mo, da pred ve~ kotosem de se ti mi leti kra{ ka ter mi no lo gi ja {e ni bila tako dode la na in je Melik naj br` imel v mi slih {kraplje.Do li na Tri glav skih jezer je kot obmo~ je z do bro raz vi tim struk tur nim ozi ro ma la{ta stim viso ko gor -skim relie fom ideal no povr{ je za raz voj raz nih oblik makro` le bi ~ev. Nasta ja jo na popol no ma golih, glad kihin za od 10 do 90° nag nje nih skal nih plosk vah. Tak {ne raz me re so obi ~aj no na ~elih skla dov. [iri na107

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~`le bov se obi ~aj no ne spre mi nja bis tve no, pa~ pa so zaz nav ne ve~ je glo bi ne v nji ho vem spod njem delu.Glo bi ne so pra vi lo ma ve~ je od {irin. Vpliv prvot ne raz po ka no sti kam nin skih pla sti se ka`e v tem, da so`le bo vi pone kod pre ki nje ni s pre~ ni mi raz po ka mi. V Do li ni Tri glav skih jezer so makro` le bi ~i pogo sti nagoli, bla go nag nje ni povr {i ni, na jur skih apnen cih jih ne zasle di mo. La{ti, ki so ve~i no ma nag nje ni naju` no ali jugovz hod no stran, so s svo jo glad ko in ena ko mer no nag nje no povr {i no sko raj v vseh pri me -rih naha ja li{ ~a raz li~ nih makro` le bi ~ev, od pre mo ~rt nih do mean dr skih in sten skih. Za raz li ke v nji ho viveli ko sti sta pomemb ni raz li~ na raz voj na stop nja posa mez nih delov povr{ ja in tudi mikro lo ka ci ja la{tov(Ku na ver 1961, 117–120).V Do li ni Tri glav skih jezer so zelo pogo sti vzpo red ni ali sten ski makro` le bi ~i, ki nasta ja jo na zelo str -mih do nav pi~ nih skal nih odse kih ozi ro ma pobo~ jih. Zla sti v nje nem zahod nem delu se pojav lja jo kraj {eali dalj {e glad ke in gole pobo~ ne stop nje, raz je de ne s sten ski mi `le bi ~i. Makro` le bi ~i so naj bolj na {iro -ko raz vi ti na nag nje nih la{tih. Gre za raz li ~i ce iste obli ke, ki zara di bolj ali manj stal no teko ~ih in bolj alimanj mo~ nih vod nih tokov nasta ja kot rezul tat linear ne koro zi je. Posa mez ni `le bo vi, pa tudi celi sistemi`le bov, so v zelo raz li~ nih raz voj nih fazah, pa tudi v zelo raz li~ nih nad mor skih vi{i nah in legah (Ku na -ver 1983, 271). V oko li ci Ko~e pri Tri glav skih jeze rih se v zaob lje ni ali v ko ri ta sti izob li ko va no sti `le bovzrca li jo vpli vi rast lins tva in pedo lo{ kih pro ce sov, v ve~ jih nad mor skih vi{i nah pa so `le bo vi preob li ko -va ni pod vpli vom mehan skih pro ce sov in dol go traj ne sne` ne ode je.Na modi fi ka ci jo seve da mo~ no vpli va nagib pod la ge. Na polo` nej {i (pod 10°) je ve~ ja ver jet nost, dase raz vi je jo mean dr ski `le bi ~i (Ku na ver 1961, 123). Naj lep {e pri me re naj de mo na podih ju` no pod Pre -ho dav ci. Tam kaj, pod Veli ki mi vra ti, na Debe lem in Glad kem la{tu ter v nju ni sose{ ~i ni je pre cej pri me rovla{tov, na kate rih se je raz vi lo pra vo den dri ti~ no omre` je `le bov, saj so posa mez ni `le bo vi prev ze li vlogozbi ral cev vode in so zato bolj poglob lje ni. Zara di {ir je nja nav pi~ ne ga odto ka pone kod pod Veli ki mi vra tinasta ja jo {krap lja ste raz po ke, kar pov zro ~a raz pad omre` ja makro` le bi ~ev. La{ti s kom bi ni ra ni mi `lebi~iin {krap lja mi ima jo svojs tven videz, ker je povr{ je v pre hod ni fazi. Kuna ver (1983, 273) skle pa, da se nanag nje nem povr{ ju tak {no sta nje ohra nja pre cej dol go, vse dot lej, dokler ostan ki `le bi ~ev ne dobi jo dru -ga~ ne vlo ge. La{ti s kom bi ni ra ni mi `le bi ~i in {krap lja mi se na podih pod Pre ho dav ci pra vi lo ma ne pojav lja jo.Zna ~il nost kori ta stih makro` le bi ~ev, naj de mo jih tako pod Veli ki mi vra ti kot pod Pre ho dav ci, je, daso `le bo vi, ki ima jo pogo sto veli ke dimen zi je, pre vi sno izpod je de ni. Tak {ni `le bo vi so pri dnu ozi ro mana sre di ni obi ~aj no {ir {i kot pri vrhu. Kori ta sti makro` le bi ~i, ki so lah ko glo bo ki ve~ kot pol metra, dajejovtis, da so sta re in le delo ma aktiv ne obli ke. Na la{tih naj de mo pri me re ostan kov kori ta stih makro` lebi -~ev, ki so zara di poz nej {e ga zakra se va nja in nastan ka novih oblik ohra nje ni le frag men tar no. Kuna ver(1983, 273) je pre pri ~an, da je tak {na obli ka korit lah ko nasta la le z ne po sred nim delo va njem prsti, kije nek daj delo ma ali v ce lo ti pre kri va la to povr{ je. Kori ta sti makro` le bi ~i ima jo namre~ poleg zna ~il ne -ga oval ne ga pre re za {e dru ge poseb no sti, kot so nee na ko mer nost {iri ne `le bov, raz ne vot le izje de,zaob lje nost pri vrhu in dru ge nena vad ne obli ke, ki spo mi nja jo na pod tal no preob li ko va nje apnen ca. Pone -kod pod Veli ki mi vra ti so zara di izpod je da nja humu sne ga pol ni la v no tra njo sti `le bo vi v vo do rav ni sme ritako mo~ no izpod je de ni, da so iz nek da njih pre grad ozi ro ma sten nasta le nena vad ne goba ste obli ke.Pred po stav lja mo, da so kori ta sti makro` le bi ~i posle di ca holo cen skih pod neb nih in rast lin skih kole -banj. Nasta li so na bolj ali manj goli pod la gi, ki pa jo je poz ne je pre ra slo viso ko gor sko trav na to-ru {na torast li nje. Le tako se je lah ko v {krap lja stih in `le bi ~a stih raz po kah kopi ~i la prst. Poz nej {e ohla ja nje pod -neb ja, tudi v mali lede ni dobi, je rast lin sko ode jo zno va raz red ~i lo ozi ro ma poti sni lo navz dol.Ob se` ne povr {i ne z `le bi ~i in makro` le bi ~i so na {te vil nih mestih Zgor nje Kom ne in Doli ne Tri glav -skih jezer, kaj ti apnen ci so tam pri mer no nag nje ni za od 15 do 40° pro ti vzhod u (Ku na ver 1961, 119).La{ta sto povr{ je je `e ob Dvoj nem jeze ru, {e izra zi tej {e posta ne v oko li ci Led vi ce. Zatem se nag nje -na la{ta sta skal na ta pobo~ ja vzpe nja jo pod vrho ve Lepe ga [pi~ ja in Pla ske ga Vogla. Z `le ba sti mi {krap lja miraz je de na gola skal na ta pobo~ ja so od dale~ podob na zapoz ne lim sne `i{ ~em sivo be le bar ve. Naj mar -kant nej {e tovrst no obmo~ je je na seve ro vz hod nih pobo~ jih Debe le ga la{ta. »… Sne` ni ca in de`ev ni casta v to ogrom no, ena ko mer no nag nje no in popol no ma golo plo skev izdolb li tak {no mno `i co glo bo kihin pli tvih `le bov kot malo kje dru god v na {ih Alpah …« (Ku na ver 1961, 119). Dol go je 250 in {iro ko 150 m.108

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 49: Raz pa da jo ~i kori ta sti makro` le bi ~i pod Veli ki mi vra ti.Do meter glo bo ki glav ni `le bo vi so tako veli ki in dol gi, da se vidi jo od dale~, tudi s poti po Doli ni. Nadolo ~e nih mestih so `le bo vi tesno drug ob dru gem, dru god pa so tudi po ve~ metrov vsak se bi. Od stra -ni vanje pri te ka jo manj {i `le bo vi. Kuna ver (1961, 120) ugo tav lja, da nji ho vi pre re zi spo mi nja jo na pra vekanjon ske doli ne z mean dri na dnu. Med glob lji mi `le bo vi je povr {i na drob no valo vi ta ter koro di ra na z ne{te -ti mi krat ki mi in pli tvi mi `le bo vi. Celot no obmo~ je daje vtis izred no mo~ ne ga plo skov ne ga in glo bin ske gaali linear ne ga koro zij ske ga u~in ko va nja vode.8.3.2.7 [krap lje[krap lje so od nekaj cen ti me trov do ve~ metrov veli ke izje de ni ne v skal nem povr{ ju, brez vzdol` -ne ga pre ta ka nja (Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja 1973, 27–30). V Do li ni Tri glav skih jezer so naj boljraz {ir je na kra{ ka obli ka. Veli ka {krap lji{ ~a (Ku na ver 1983, 280) so tako v zgor njem delu doli ne, okrogPre ho dav cev, naj ve~ pa jih je na jur skih apnen cih v sred njem delu doli ne ter na zaho du pod Veli kim[pi~ jem, Pla skim Voglom in v oko li ci Veli kih vrat.[krap lje se pojav lja jo na »… vseh golih skal nih povr {i nah, ki so `e dalj ~asa izpo stav lje ne subae -ri~ nim vpli vom in ki so rav ne ali bla go nag nje ne…« (Ku na ver 1983, 276). Pomemb no je tudi, da se pojav lja jona la{tih in na povr{ ju, ki v ho lo ce nu ni bilo pora slo z rast lin sko in pre kri to z gru{~ na to ode jo.Eden od temelj nih pogo jev za raz voj {kra pelj ozi ro ma {krap lja stih raz pok (zevi) je pri mar na raz po -ka nost kam ni ne. [krap lje so namre~ sko raj izklju~ no nave za ne na raz li~ ne raz po klin ske cone. Izje maso nizi, ki sle di jo sub ver ti kal no le`e ~im lezi kam (^ar 1986, 35). Pone kod naj de mo kom pakt nej {e delepovr{ ja, kjer sploh ni vide ti, da bi bila kam ni na raz po ka na, zato so nasta le le povr {in ske koro zij ske obli -ke s plo skov nim ali linear nim zna ~a jem. Kuna ver (1983, 276) nava ja, da so tudi v na vi dez kom pakt nihapnen ~e vih pla steh drob ne lasna te raz po ke, ki se po dolo ~e nem ~asu akti vi ra jo in raz {ir ja jo v {kraplja-ste zevi. To so pri mar ne kam nin ske raz po ke, ki ima jo tako za nasta nek kot raz voj {kra pelj naj ve~ ji pomen.109

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 50: Sistem vzpo red nih poklin skih {kra pelj.BOJAN ERHARTI^Bolj {e raz me re za nasta nek {krap lja stih zevi so na rav nem ali bla go nag nje nem povr{ ju, lah ko panasta ne jo tudi na bolj nag nje nem pobo~ ju ozi ro ma sre di obsto je ~e ga siste ma pobo~ nih makro` le bi -~ev. [krap lje uni ~u je jo drob nej {e in ob~ut lji vej {e koro zij ske obli ke (Ku na ver 1961, 117) ter omo go ~a jonasta nek ve~ jih in glob ljih koro zij sko izje de nih kotanj. Na pod la gi ostan kov makro` le bi ~ev in kori ta stihmakro` le bi ~ev v naj ni` jih delih la{tov Kuna ver (1983, 277) skle pa, da je po umi ku lede ni kov pri{ lo dopreo bra `a nja la{ta stih sto penj iz nek daj ve~i no ma `le bi ~a stih v ~e da lje bolj {krap lja ste. Za s {krap ljamimo~ no raz je de ne la{te je `e Tuma (1909, 188) pred la gal izraz {krap lji{ ~e. Slo ven ska kra{ ka ter mi nolo -gi ja (1973, 28) ga defi ni ra kot »na gosto s {krap lja mi pose ja no skal no povr{ je«, Geo graf ski ter mi no lo{ kislo var (2005) pa kot »po vr{ je, kjer je veli ko {kra pelj.«[krap lje, nasta le ob pokli nah ozi ro ma raz po kah, zato jih ime nu je mo tudi poklin ske ozi ro ma raz po -klin ske {krap lje, so naj po go stej {i viso ko gor ski kra{ ki pojav. Zna ~il nost, da sle di jo pri mar ni raz po ka no stiapnen ca (Ku na ver 1961, 121 in 1983, 276) je mogo ~e opa zi ti tudi v Do li ni Tri glav skih jezer. Nji ho va obli -ka je lah ko tudi viju ga sta, ven dar se vzpo red no, pre~ no na nag nje nost la{ta pote ka jo~ sistem {kra peljpri pi su je siste mu struk tur nih raz pok (Se li~ 1997, 56). Vzpo red ni sistem {krap lja stih zevi ali vzpo red nepoklin ske {krap lje smo na{ li na ve~ mestih pod gre be nom [pi~ ja. [krap lja ste zevi so nani za ne v izred -no pra vil nem vzpo red nem siste mu, ki ga lah ko pri pi {e mo samo ena ko vzpo red ne mu siste mu struk tur nihraz pok.Ve li kost {kra pelj je zelo raz li~ na, od okrog 15 cm do metra in pol glo bi ne ter od nekaj deset cen ti -me trov do nekaj metrov dol `i ne. Okrog Dvoj ne ga jeze ra je dno {kra pelj, razen pri tistih, ki se izkli nja jov so sed njo {krap ljo (stran ska {krap lja), zapol nje no s prst jo in zara{ ~e no s tra vo, grmov nim ali gozd -nim rast li njem. Med neka te ri mi raz {ir ja jo ~i mi se {krap lja mi osta ne le tan ka in ostra pre del na ste na, takoda govo ri mo o no `a stih {krap ljah (Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja 1973). Pogo sta je tudi obli ka, ko jeraz po ka enot na, ven dar je »vhod« raz de ljen v ve~ delov, med seboj lo~e nih z manj {i mi mosti~ ki. Seli -~e va (1997, 18) jo ime nu je »{krap lja z de lje nim vho dom«.110

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne in luk nja ste {krap lje so nav pi~ ne, pred vsem koro zij ske izje de ni ne elip sa ste obli ke (Ku na -ver 1961, 123). Nji ho va raz po re di tev je dru ga ~e kot pri vzpo red nih {krap ljah nepra vil na, zato je vide ti,da niso tako mo~ no veza ne na raz po ka ne skla de. Po Kuna ver ju (1983, 282) jih naj po go ste je naj de mona izpo stav lje nih, lede ni{ ko mo~ no zgla je nih obmo~ jih. Kuna ver skle pa, da so elip ti~ ne {krap lje prvaholo cen ska gene ra ci ja {krap lja stih oblik na povr{ ju.Se ve da obsta ja mo` nost, da so na golih la{tih ali pa na lede ni{ kih zbru sih pod moren skim gra di -vom {e sta rej {e, predwürm ske {krap lja ste zaje de, ~eprav tega na tere nu nismo ugo to vi li.Okrog Dvoj ne ga jeze ra ima jo {krap lje ve~i no ma zaob lje ne robo ve, zato jih ime nu je mo zaob lje ne{krap lje (Ku na ver 1983, 284). Skle pa mo sicer, da je bilo povr{ je po umi ku ledu pre kri to s pre pe ri no ozi -ro ma tan ko plast jo prsti, ven dar `le bi ~a sto izpod je de ne nav pi~ ne ste ne {kra pelj pri ~a jo, da je bila pre pe ri nakma lu odstra nje na, voda pa je delo nada lje va la s po vr {in sko koro zi jo. Skle pa mo tudi, da je poz ne je rast -lins tvo zno va napre do va lo, kar potr ju je jo tudi pali no lo{ ke razi ska ve ([er celj 1962). Ob sti ku z rast lin skoode jo so se vsi ostri robo vi zaob li li, zato je na zgor nji gozd ni ozi ro ma dre ve sni meji pri{ lo do preob li -ko va nja iz ostrih v zaob lje ne {krap lje (Ku na ver 1961, 101 in 121). V Do li ni Tri glav skih jezer je mejo medostri mi in zaob lje ni mi {krap lja mi te` ko ali celo nemo go ~e poteg ni ti. Zdi se, da je ta na nad mor ski vi{i -ni prib li` no 1750 do 1800 m, ~eprav na jur skih apnen cih jugovz hod no od Zele ne ga jeze ra sega mno govi{ je, tudi do okrog 2000 m.Zaob lje nost je pogo sta na muto ni ra nem povr{ ju pod Led vi co, resni~ no pa za~ ne pre vla do va ti {elena povr{ ju pod pla ni no pri Utah, to je pod nad mor sko vi{i no okrog 1780 m. Sicer pa se {krap lje v Do -li ni pojav lja jo v prav vseh nad mor skih vi{i nah.[krap lje v vseh nad mor skih vi{i nah raz pa da jo zara di koro zi je, v vi{ jih legah tudi zara di mehan ske -ga raz pa da nja in pre pe re va nja, zato je razum lji vo, da je z nad mor sko vi{i no za glo bi no, gosto to in obli ko{kra pelj ~eda lje odlo ~il nej {e mehan sko pre pe re va nje, kar se ka`e v eno stav nej {i obli ko va no sti {kra -pelj ter manj {i gosto ti, glo bi ni in {iri ni zevi.Z od te ka njem vode s {ir {e ga zaled ja nasta ja jo brez nom podob ni {krap lja sti vod nja ki (No vak 1962).Ima jo prib li` no okro gel pre rez, ki se od ust ja navz dol bis tve no ne spre mi nja. [iro ki so od 0,8 do 3 m,glo bo ki pa od 6 do 15 m. Novak meni, da so vod nja ki sta re kra{ ke obli ke, saj naj bi nasta li pod lede ni -kom kot odto ki lede ni{ ke vode. Mno gi so osta li to~ ke mo~ ne ga odto ka vode v pod zem lje tudi po umi kuledu.Po dob ne obli ke lah ko naj de mo tudi na preu ~e va nem obmo~ ju. Gre za mo~ no poglob lje ne in raz -{ir je ne {krap lja ste zevi, podob ne pli tvim brez nom. Ker je pogoj za nji hov nasta nek odtok z ve~ jih obmo ~ij,naj po go ste je nasta ja jo na pod no` jih la{tov. Vanje lah ko pri te ka tudi voda iz ve~ `le bi ~ev.Le de ni{ ko zgla je no povr{ je ju` no od Jeze ra v Led vi cah je mesto ma pre kri to z mo ren skim gra di -vom ozi ro ma lede ni{ kim dro bir jem, ki pod la go {~i ti pred koro zi jo. Pada vin ska voda moren sko gra di vopostop no raz tap lja, zato se more na tanj {a in kon~ no raz pa de na lo~e ne zapla te. Ena od njih je dobrovid na nekaj deset metrov zahod no od poti po Doli ni (Ku na ver 2010). Lede ni{ ki dro bir se je tako zmanj -{al, da ima skle nje na more na pre mer le {e okrog 5 m. Po raz li~ ni zakra se lo sti `ivo skal ne oko li ce zapla temoren ske ga gra di va lah ko skle pa mo, kako se je more na kr~i la, s tem pa tudi, kako hitro je zakra se va -nje. Povr{ je jugovz hod no od zapla te je bilo raz kri to naj poz ne je, saj je naj manj zakra se lo. Vzhod ni inju` ni deli so bili prej pod vr `e ni koro zi ji, saj so tam {krap lje ve~ je. Sever no ozi ro ma seve ro za hod no odmore ne je povr{ je naj bolj raz je de no s {krap lja mi, ki `e tako reko~ raz pa da jo. Raz li~ no veli ki odlom lje -ni skal ni blo ki ustvar ja jo podo bo gri `e.Spr va je moren ska zapla ta {~i ti la ve~ ji del pod la ge, na nepo kri tem delu pa so nasta le prve koro -zij sko in delo ma mehan sko na~e te raz po ke (sli ki 41 in 70). Moren ska zapla ta se je s~a so ma tanj {a la,ob tem pa se je manj {al tudi njen obseg. Na povr{ ju so se poja vi li novi deli `ivo skal ne pod la ge, ki soprav tako za~e li zakra se va ti. Sta rej {a ozi ro ma `e prej raz ga lje na povr {i na je bila lah ko takrat `e mo~ -no {krap lja sto raz je de na. Z glo bin skim zakra se va njem je pote ka lo tudi odna {a nje apnen ca s po vr{ ja,tako da se je povr{ je `ivo skal ne pod la ge zni `a lo. Mo~ no zmanj {a no moren sko gra di vo je pod la go {enaprej varo va lo pred koro zi jo, zato je ta na sre di ni posta la neko li ko vi{ ja od oko li ce. Dan da nes je obrav -111

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~na va na zapla ta lede ni{ ke ga gra di va zelo majh na. Naj manj zakra se la je naj poz ne je raz kri ta `ivo skalnapod la ga, naj dlje raz kri to povr{ je pa `e raz pa da v skal ne blo ke.8.3.2.8 Kot li ~iMed ve~ je viso ko gor ske kra{ ke obli ke spa da kot li~, skal na ta glo bel okro gla ste, podol go va te ali oglateobli ke s pre me rom nekaj metrov in str mi mi ste na mi, ki je in ve~ ji del leta zapol nje na s sne gom (Ku na -ver 1961). Kot li ~e je kot najz na ~il nej {o kra{ ko obli ko Julij skih Alp ozna ~il `e Melik (1935). Z nje go votrdi tvi jo se stri nja jo {te vil ni avtor ji (Ku na ver 1983, 2009; Ford in Wil liams 1992). Nasta nek kot li ~ev [tirn(1953, 253) raz la ga z de lo va njem sne` ne ga sto` ca v tek ton sko pre dis po ni ra nih kota njah, kjer sne` ni -ca delu je pred vsem s ko ro zij skim raz tap lja njem apnen ~a ste pod la ge. Od tod izha ja kot lom podob naobli ka, ki je podob na zgor njim delom bre zen. Raz li~ na veli kost kot li ~ev je lah ko tako posle di ca raz li~ -no inten ziv nih pro ce sov kot tudi nji ho ve raz li~ ne sta ro sti.^e prav so kot li ~i raz me ro ma veli ke viso ko gor ske kra{ ke obli ke, so lah ko tudi veli ki pri mer ki nasta liv ob dob ju po pole de ni tvi, zla sti v ugod nih legah, kjer se vsa ko zimo nabe re jo veli ke koli ~i ne sne ga. Zato jerazum lji vo, da naj ve~ je in naj {te vil nej {e kot li ~e naj de mo pod str mi mi pobo~ ji ozi ro ma v re lief nih vdolbinah.Kot li ~i nasta ja jo v kom bi na ci ji kemij ske ga raz tap lja nja apnen ~a ste pod la ge in mehan ske ga raz pa -da nja str mih sten, ki oval no ali okro gla sto obli ku je zgor nji rob. Iz nje go ve obli ke lah ko skle pa mo, kak {noje raz mer je med pro ce so ma. Pri »ideal nem« je raz mer je med pre me rom zgor nje odpr ti ne in glo bi nokot li ~a 1 : 1, ven dar je v prak si zara di sne ga, ki se zadr `u je na dnu, glo bi no te` ko ali nemo go ~e oce ni tiozi ro ma izme ri ti. Zara di sne ga je kot li ~e tudi zelo te` ko lo~i ti od bre zen. Na pod la gi teren skih ogle dovskle pa mo, da so na podih pod Pre ho dav ci kot li ~i ve~i no ma bolj glo bo ki kot {iro ki.Ku na ver (1983, 286–293) je ugo to vil nave za nost kot li ~ev na debe los kla do vi te ~iste tria sne apnen -ce in lini je {ib ko sti v kam ni ni. Na pri me ru Doli ne Tri glav skih jezer lah ko nje go vo ugo to vi tev potr di mo,Sli ka 51: Niz kot li ~ev na podih ju` no od Pre ho dav cev.BOJAN ERHARTI^112

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan ko plast nih jur skih apnen cih kot li ~i ne nasta ja jo. Za nji hov raz voj je zelo pomemb no obdob jedolo ~e nih opti mal nih raz mer. Tak {nih raz mer pod zdaj{ njo zgor njo gozd no mejo po pole de ni tvi o~it noni bilo, zato tam kot li ~ev ni. Na zgla je nem skal na tem povr{ ju so se raz vi la le {krap lji{ ~a. Za nasta nekkot li ~ev je naju god nej {e rav no povr{ je pod str mej {im pobo~ jem ozi ro ma v re lief nih kota njah, kjer sevsa ko zimo nabe re ve~ ja koli ~i na sne ga. Mehan sko raz pa da nje je naj bolj napre do va lo na naj bolj pre -po ka ni skal ni pod la gi, zato so tam nasta le pli tve skal ne vrta ~e.Ob li ke kot li ~ev so raz li~ ne. Za tipi~ no velja okro gla, saj izra `a ena ko vred no zasto pa nost {ir je nja inpoglab lja nja, med tem ko so podol go va te obli ke rezul tat pre mo ~rt nih raz pok, ki so se isto ~a sno {iri le inpoglab lja le, ven dar je bilo poglab lja nje hitrej {e. V~a sih jih je te` ko raz li ko va ti od raz {ir je nih raz pok, karvelja {e zla sti za raz po teg nje ne, podol go va te kot li ~e (Ku na ver 1983, 286–293). Kjer je bilo {ir je nje raz -pok inten ziv nej {e od poglab lja nja, lah ko govo ri mo o po dol go va tih kot li ~ih. ^e so raz po ke izjem no glo bo ke,lah ko govo ri mo o brez nom podob nih obli kah.Za ra di pre vla de nag nje nih pla sti ima mo v Do li ni Tri glav skih jezer pogo sto oprav ka s po dol go va toobli ko va ni mi kot li ~i z ne si me tri~ ni mi ste na mi. Pre cej jih je pod Pre ho dav ci, pa tudi na obmo~ jih Debe -le ga in Glad ke ga la{ta.Ku na ver (1983, 289) ugo tav lja, da je v Ka nin skem pogor ju spod nja meja pojav lja nja kot li ~ev na nad -mor ski vi{i ni med 1600 in 1650 m, a do da ja, da kot li ~i do vi{i ne okrog 1900 m ne daje jo vti sa, da biinten ziv no nasta ja li v so dob no sti. »Ak tiv ni« so {ele nad to nad mor sko vi{i no. V Do li ni Tri glav skih jezerkot li ~ev v ni` jih legah nismo na{ li, so pa raz me ro ma pogost pojav v de lih povr{ ja na nad mor ski vi{i ninad okrog 1850 m. Pojav lja jo se mor da tudi ni` je, a jih zara di zara{ ~e no sti z ru{ jem in s tem pove za -ne nepre hod no sti delov Doli ne nismo na{ li. Kot na Kani nu so tudi v Do li ni Tri glav skih jezer naj ve~ ji kot li ~ina nad mor ski vi{i ni od 1850 do 2050 m. Med tem ko so kot li ~i na Kanin skih podih pre vla du jo ~a kra{ karelief na obli ka, ki sku paj s struk tur ni mi pote za mi relie fa daje podom zna ~i len viso ko gor ski zna ~aj (Ku -na ver 1983, 291), lah ko na obmo~ ju Doli ne Tri glav skih jezer to zatr di mo le za pode pod Pre ho dav ci.Ku na ver (1961, 127–129) ugo tav lja, da se v nas prot ju z vr ta ~a mi kot li ~i raz vi ja jo v bolj kom pakt -nem apnen cu, ki ga pre pre da jo red kej {i pre lo mi. Ob tek ton skih raz po kah je lah ko nani zan cel niz kot li ~ev,ki ima jo obi ~aj no podol go vat tlo ris.Naj ve~ kot li ~ev je na podih pod Pre ho dav ci, kjer je skal no povr{ je raz me ro ma sla bo raz ~le nje no.Ve~i no ma so kva drat ne, a tudi podol go va te obli ke. Zara di nave za no sti na raz po ke in manj {e pre lo meso raz vr{ ~e ni zapo red no in tudi vzpo red no.Pod Hri ba ri ca mi se zara di veli ke nad mor ske vi{i ne, z njo pove za nih ni` jih tem pe ra tur in izdat nej -{e ga mehan ske ga pre pe re va nja pojav lja jo pre hod ne obli ke med kot li ~i in vrta ~a mi. Na tej pla no ti naj de mozani mi ve pri mer ke napol zasu tih kot li ~ev, ki spo mi nja jo na vrta ~e. V zgor njem delu so zara di str mih innav pi~ nih sten obli ke bolj podob ne kot li ~em, v sred njem delu so ste ne po{ev ne, dno pa je lija ka sto inzasu to z gru{ ~em. Mehan sko raz pa da nje je naj bolj napre do va lo tam, kjer je skal na pod la ga naj bolj raz -po ka na. V tak {nih raz me rah ne nasta ja jo kot li ~i, ampak pli tve skal na te vrta ~e. Naj vi{ ji deli Doli ne Tri glav skihjezer so torej v pre hod ni coni, kjer mehan sko raz pa da nje za~e nja one mo go ~a ti raz voj tipi~ nih kot li ~ev.8.3.2.9 Vrta ~ePo leg nei zra zi tih kont, ki se pojav lja jo zahod no od Mo~iv ca, v oko li ci pla ni ne Pri utah in Lopu~ ni ci,so naj ve~ je kra{ ke obli ke v Do li ni Tri glav skih jezer vrta ~e, kra{ ki jar ki ter kon tam podob ne kra{ ke kota -nje, ki so naj ver jet ne je poli ge net ske ga nastan ka.»Vr ta ~a je manj {a, od nekaj metrov do nekaj sto metrov {iro ka kra{ ka kota nja okro gla ste obli ke,navad no {ir{a kot glob lja« (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005, 429). V Do li ni Tri glav skih jezer se vrta ~epojav lja jo ve~i no ma v nes pri je tem moren skem gra di vu nad zgor njo gozd no mejo, zato bi jih lah ko ime -no va li tudi sufo zij ske vrta ~e, torej »vr ta ~e v sip kem gra di vu, ki so nasta le s su fo zi jo« (Slo ven ska kra{ kater mi no lo gi ja 1973, 30). Sufo zi ja je spi ra nje mine ral nih in organ skih del cev pod ru{o ali krov no plast joused lin s te ko ~o vodo (Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var 2005, 379). Po Geo graf skem ter mi no lo{ kem slo -113

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 52: She mat ski pri kaz sufo zij skih vrta~ v mo ren skem gra di vu.MARIJAN PE^ARvar ju (2005, 325) je v rabi tudi manj uste zen izraz psev do vr ta ~a: »… Vr ta ~i podob na kota nja v ne kra{kihkam ni nah, nasta la z ne kra{ ki mi pro ce si …«. [ifrer (1969, 115) zelo podob ne obli ke v mo ren skem gra -di vu nad Kam no Gori co ime nu je pre pro sto vrta ~e.V Do li ni Tri glav skih jezer se vrta ~e pojav lja jo v raz li~ nih nad mor skih vi{i nah. V coni goz da in trav -na tih zem lji{~ nasta ja jo z od te ka njem vode sko zi skal ne raz po ke, pri ~emer voda pre pe ri no, pome {a noz gru{ ~em, raz tap lja in pomi ka pro ti dnu prek skal nih raz pok. Navz gor se vrta ~e pojav lja jo do lo~ ni ceve~ ne ga sne ga, ven dar le na gru{~ na ti ali moren ski pod la gi ozi ro ma tam, kjer je apne nec pre trt. Edenod pogo jev za nji hov nasta nek je tudi urav na nost povr{ ja. Po veli ko sti in sta ro sti raz li ku je mo dva tipavrta~ (Ku na ver 1961, 124–127):• red kej {e veli ke ali pri mar ne vrta ~e s pre me rom ve~ kot 15 m,• manj {e vrta ~e, ki so pogo stej {e, ima jo lah ko pra vil no glad ko lija ka sto obli ko ali pa so nepra vil ne skal -na te vrta ~a ste vdr ti ne, obi ~aj no s pre me rom od 1 do 6 m; tovrst ne vrta ~e so pra vi lo ma recent ne in jih,~e so nasta le v dnu ve~ je vrta ~e ali dru ge ve~ je kra{ ke kota nje, ime nu je mo sekun dar ne.V mo ren skem gra di vu pre vla du je jo majh ne in sred nje veli ke vrta ~e s pre me rom do 10 m, kate rihglo bi na pra vi lo ma ne pre se ga 5 m. Kuna ver (1983, 300) jih ime nu je psev do vr ta ~e, v tu ji ni pa se zanjeupo rab lja zla sti izraz sufo zij ske vrta ~e (Ford in Wil liams 1992, 412). V Do li ni Tri glav skih jezer so pogo -ste. Naj de mo jih vzdol` celot ne ga moren ske ga hrb ta med Dvoj nim jeze rom in Jeze rom v Led vi cah terv mo re nah ju` no od Zele ne ga jeze ra. Sloj lede ni{ ke ga dro bir ja med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom jeza nasta nek ve~ jih (psev do)vr ta~ pre ta nek, se pa na njem manj {e depre sij ske obli ke izme nju je jo z ve~ -ji mi bal va ni (Se li~ 1997, 52).Za ra di povr {in ske raz po ka no sti in raz drob lje no sti je ve~ mo` no sti za nasta nek vrta~ tudi na visokihpla no tah z mo~ nim mehan skim raz pa da njem pod la ge. Tak pri mer so Hri ba ri ce, z gru{~ na to pre pe ri nopokri ta pla no ta. Raz ~le nju je jo jo podol go va te in pli tve kota nje, ki so poglob lje ne z do 2 m {iro ki mi sekun -dar ni mi vrta ~a mi (Ku na ver 1961, 127). To so tudi edi ne ve~ je in lah ko pre poz nav ne kra{ ke obli ke na pla no ti.Vrta ~e, nasta le na `ivo skal ni pod la gi, se pojav lja jo le na ve~ jih nad mor skih vi{i nah, nad 2250 m visoko.114

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: Kra{ ki jar ki ozi ro ma kra{ kim jar kom podob ne obli ke so naj bo lje vid ni na letal skih posnet kih(GURS 2010).115

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Po zna ~a ju so vme sne tvor be med vrta ~a mi in kot li ~i. Ime nu je mo jih lah ko zonal ne skal na te vrta ~e alizonal ne gru{~ na to-skal na te vrta ~e (Ku na ver 1983, 303).8.3.2.10 Kra{ ki jar kiVe~ je (kra{ ke) kota nje so naj ver jet ne je poli ge net ske ga nastan ka. So torej posle di ca tek ton skih raz -pok, po kate rih je mor da odte ka la teko ~a voda in jih {iri la, delo va nja lede ni ka in zakra se va nja. Kra{ kijar ki, dol gi ve~ sto metrov, do 5 m {iro ki in prav toli ko glo bo ki, so nasta li vzdol` koro zij sko, pa tudi mehan -sko raz {ir je nih nav pi~ nih raz pok ob tek ton skih lini jah. Ostan ki moren ske ga gra di va v kra{ kih jar kih naKani nu doka zu je jo, da so kon kav ne obli ke nasta le `e vsaj pred zad njo pole de ni tvi jo (Ku na ver 1983).Kota nje Pri utah in zahod no od Mo~iv ca so zaklju ~ek, iztek ozi ro ma nada lje va nje kra{ ke ga jar ka (Ku-na ver 1963, 123). Po neke vrste kra{ kem jar ku je delo ma spe lja na pot s pla ni ne Pri utah na Lepo [pi~ je.Pre mo ~r ten potek in nee na ko me ren ozi ro ma celo nas pro ten str mec v po dol` nem pre re zu naka zu je,da gre za obli ke, ki so v ce lo ti nasta le vzdol` mo~ no izra `e nih tek ton skih linij. Zara di veli ko sti so kra{ -ki jar ki naj bo lje pre poz nav ni na letal skih posnet kih. Vse je nemo go ~e zabe le `i ti, saj gre v mno gih pri me rihle za raz {ir je ne raz po ke. Naj ve~ ji in naj dalj {i kra{ ki jar ki v Do li ni Tri glav skih jezer so zago to vo pove za -ni s tek ton skim pre lo mom, ki pote ka po doli ni. Jar ki ima jo nav pi~ ne ali vsaj zelo str me stran ske ste ne,med tem ko ima nji ho vo dno obli ko ~rke V. Na dno so obi ~aj no nava lje ni naj bolj grob gru{~, manj {e ska -lov je in moren ski dro bir (Ku na ver 1983, 306).8.3.2.11 Ve~ je kra{ ke kota njeVe li ke kra{ ke kota nje niso naj bolj tipi~ ne ozi ro ma povsem »~i ste« obli ke gole ga viso ko gor ske ga krasa,saj so zara di poli ge net ske ga raz vo ja gla cial no in peri gla cial no preob li ko va ne. Kota nje ima jo ve~i no mapolo` na ali meli{~ na pobo~ ja in dno, ki je naj ve~ krat bolj ali manj na debe lo pokri to z mo ren skim gra -di vom (Ku na ver 1961, 129). Hase rodt meni, da so kota nje zelo sta re kra{ ke obli ke, ki so za~e le nasta ja ti`e vsaj v plio ce nu (Ku na ver 1983, 309). To ute me lju je z iz me ro ple de no dob ne kemij ske denu da ci je, kije bila v pri mer ja vi s po glob lje nost jo kotanj nez nat na, pa tudi z dejs tvom, da so v pod la gi depre sij na{ lista rej {o more no, spri je to v bre ~o, prek kate re je bilo nasu to mlaj {e, nes pri je to gra di vo.Ko ta nje, ki se pojav lja jo v Do li ni Tri glav skih jezer, ustre za jo kon tam. Po Geo graf skem ter mi no -lo{kem slo var ju (2005, 181) je kon ta »… le de ni{ ko-kra{ ka glo bel, podob na uva li, dol ga in {iro ka donekaj 100 m, navad no skle da ste obli ke, pogo sto {ir{a kot glob lja, na dnu pre kri ta z le de ni{ ki mi sedi -men ti …«. V ne ka te rih kota njah se ob~a sno pojav lja jo manj {i izvi ri, pone kod pri ha ja celo do zasta -ja nje vode. V re cent nih raz me rah naj bi bil nadalj nji raz voj kont upo ~as njen tudi zara di tal nih lede ni{ kihnano sov in dru gih nepre pust nih used lin, ki jih sodob ni pro ce si preob li ko va nja povr{ ja le po~a si odstra -nju je jo.Za hod no od Mo~iv ca sta dve manj {i kota nji ozi ro ma kon ti; Gams (1962, 222) ju ime nu je Mla ki nadMo~iv cem. Obe sta raz po teg nje ni v sme ri sever–jug. Podol go va tost kota nje je ver jet no posle di ca vpli -va pre lo mov, delo ma tudi lede ni{ ke ero zi je. Kota nji sta zara di ve~ je inten ziv no sti delo va nja preob li ko val nihpro ce sov na dnu Doli ne Tri glav skih jezer do`iv lja li inten ziv nej {i raz voj.Se ver na kota nja ima tri ko ten pre~ ni pre rez s str mim vzhod nim bre gom. Polo` nej {i zahod ni breg imaenak naklon kot pro ti vzhod u pada jo ~i skla di. Na nje nem {iro kem dnu po top lje nju sne ga zasta ja voda,ki dote ka tudi iz stu den ca na sever ni stra ni. Na mokro ten zna ~aj kota nje opo zar ja mo~ vir no rast li nje.Na robu obdob no poplav lje nih tal ni sko raj nobe nih koro zij skih izjed.Ne ko li ko ju` ne je je kon ta s prav tako rav nim naplav lje nim dnom, ki jo voda zali je red ke je(Gams 1962, 222). Na zahod ni stra ni so alu vial ni pono ri. Gams poro ~a, da je bila v njih pod humu snoplast jo pole ti 1959 raz kri ta bel ka sta pe{ ~e na ilo vi ca ozi ro ma kre da, pod njo pa je bila {e mast na tem -no si va do modri ka sta gli na. Oba sedi men ta sta seve da jezer ske ga nastan ka. Gams skle pa, da je bilojeze ro glo bo ko od 4 do 5 m, koli kor je visok skal ni vzhod ni breg.116

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 54: Manj {a kota nja z je zer ski mi sedi men ti zahod no od Mo~iv ca.BOJAN ERHARTI^Sli ka 55: Na mokro ten zna ~aj kota nje opo zar ja mo~ vir no rast li nje; v os pred ju je ponor ob~a sne ga poto ka.117

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~8.4 RECENT NO NEKRA[KO PREOB LI KO VA NJE^e prav sta plei sto cen ska pole de ni tev in holo cen sko zakra se va nje Doli ni Tri glav skih jezer vti sni lamo~an pe~at, naj de mo v njej {e dru ge relief ne obli ke, nasta le z me han skim pre pe re va njem, ero zi jo, denu -da ci jo, trans por tom in aku mu la ci jo. Neka te re med nji mi, zla sti meli{ ~a, so mor da {e bolj opaz ne kotobli ke, pove za ne z u~in ki lede ni{ ke ga delo va nja in zakra se va nja.Ker se je zakra se va nje ver jet no obno vi lo po zad nji ve~ ji sta dial ni pole de ni tvi, za traj nej {e vod ne toko -ve v Do li ni Tri glav skih jezer ver jet no ni bilo ugod nih raz mer. Povr {in ski vodo to ki, za kate re sicer ni doka zov,so bili v Do li ni mor da aktiv ni le kraj {e obdob je po zaklju~ ku pole de ni tve, nakar so se posto po ma pre -stav lja li v pod zem lje. Na za~et ku holo ce na je bila pre pust nost tal zara di lede ni{ ke obru {e no sti pod la gein nako pi ~e ne ga moren ske ga gra di va ver jet no manj {a. Izvor vodo to kov je mogo ~e iska ti pred vsem v umi -ka jo ~em se lede ni ku, ki je zasta jal v raz li~ nih vi{i nah.V re cent ni dobi velja za ene ga pomemb nej {ih preob li ko val cev povr{ ja apne ni{ kih gor skih masi vovkoro zij sko delo va nje. Izra zi ti so tudi dru gi pro ce si, ki sode lu je jo pri preo braz bi povr{ ja, pred vsem mehan -sko raz pa da nje, gra vi kla sti~ ni pro ce si, denu da cij ski pro ce si in denu da ci ja fine ga gra di va z vo da mi v kra{ kopod zem lje. Ero zij skih oblik je v Do li ni Tri glav skih jezer malo. Kljub izdat nim pada vi nam se na pobo~ jihs pre pe rin sko ode jo le ob~a sno pojav lja jo manj {i dro bir ski toko vi, ero zij ski jar ki in `le bo vi. Ero zi ja jesku paj s pre pe re va njem v ste nah Jezer ske ga gre be na obli ko va la {te vil ne manj {e `le bo ve in kami ne.Pod nji mi so dobro vid ni tudi ve~ kot meter glo bo ki ero zij ski `le bo vi v me li{ ~u, ki so delo ob~a snih vodo -to kov.Struk tur nih kolo bar jev in linear ne ga sor ti ra nja v Do li ni Tri glav skih jezer nismo zasle di li. Tovrstnirelief ni poja vi so veza ni na urav na no ozi ro ma vbo ~e no povr{ je na nad mor ski vi{i ni ve~ kot 2100 m,kjer je na povr {i ni dovolj sip ke ga moren ske ga in gru{ ~an te ga gra di va. [ifrer (1963) poro ~a o struk -tur nih kolo bar jih v oko li ci Tri gla va, ven dar tovrst nih poja vov na urav na vi pod Hri ba ri ca mi nismoopa zi li.Sli ka 56: Obse` na meli{ ~a pod Jezer skim gre be nom.BOJAN ERHARTI^118

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Naj po go stej {a aku mu la cij ska obli ka v Do li ni Tri glav skih jezer, ki zara di svo je raz se` no sti in str njeno -sti pod Jezer skim gre be nom sestav lja `e kar poseb no relief no eno to, so meli{ ~a. Zara di nji ho ve skle nje no stibi prav za prav lah ko govo ri li o enem samem meli{ ~u, raz po teg nje nem v dol `i ni okrog 5 km, ki pa je z manj -{i mi gra pa mi in ero zij ski mi `le bo vi raz de lje no na posa mez ne dele. Meli{ ~a so z rast lins tvom ve~i no manepo ra sla pobo~ ja z na klo ni od 25 do 40°, sestav lje na iz ostro ro be ga ve~ je ga in manj {e ga kame nja,pada jo ~e ga iz oste nij nad nji mi in nako pi ~e ne ga v pod no` ju. Nanja vpli va jo pod neb ne raz me re, izob -li ko va nost povr{ ja, lito lo{ ka sesta va, vpad skla dov in voda (Klad nik 1981), v no vej {em ~asu lah ko tudi~lo vek, na pri mer ob pla nin ski poti pod [tap ca mi.Ve li kost meli{ ~a je pre mo soraz mer na z ve li kost jo ste ne, zato so naj ve~ ja meli{ ~a pod naj ve~ ji miste na mi. Ena ko velja za {te vi lo meli{~: ve~ jih je tam, kjer je ve~ sten. Od nag nje no sti pobo~ ja, ki sespu{ ~a pod ste no, je odvi sno, ali se gru{~ zadr `i ali ne, delo ma tudi, kak {en je nje gov naklon. Ve~i no -ma so meli{ ~a kon kav no ukriv lje na, z bla` jim naklo nom v me li{~ ni bazi.Gle de na gene zo meli{~ in pre ple ta nje raz li~ nih dejav ni kov Klad nik (1981, 151) na pri me ru Kam -ni{ ko-Sa vinj skih Alp nava ja nasled nje tipe meli{~:• pod sten ska, pri kate rih se gra di vo nala ga ena ko mer no pod vso ste no,• kamin sko-vr {aj ska, pri kate rih se gra di vo kopi ~i v ob li ki majh nih vr{a jev,• `le bov no-vr {aj ska, pri kate rih se gra di vo zara di ve~ jih `le bov kopi ~i v ob li ki veli kih vr{a jev,• hudour ni{ ke vr{a je, ki pa so `e preob li ko va ni z vod ni mi toko vi.Gams (1991, 299–303) deli meli{ ~a na dva tipa:• Pod sten sko meli{ ~e, v ka te rem se zbi ra s sten odkru {e no in odpad lo kame nje. Debe lej {e kame njese kota li dlje, tako da je gru{~ na spod njem robu debe lej {i. Zna ~i len je naklon povr{ ja bli zu posip ne -ga kota, nasta ja jo ~e ga na sto` cu nes pri je te ga kame nja, ki se nasi pa va z vrha. Naklon je med 29 in33°, odvi sen je od debe li ne in roba to sti kame nja. Ta tip meli{~ je zna ~i len za ste ne, v ka te rih {e nisonasta li izra zi ti kami ni. Pojav lja se tudi pod ste na mi z ve li ki mi rela tiv ni mi vi{i na mi, ko se vpliv kaminovzara di veli ke povr {i ne, s ka te re pada kame nje, bolj ali manj izgu bi.BOJAN ERHARTI^Sli ka 57: Podor no gra di vo izpod ^ela.119

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~• Pod` leb no meli{ ~e, ki ima manj {i naklon in je bolj raz no li ko. V `le bo vih in jar kih se pozi mi nabi ra tasneg, ki so ga nako pi ~i li sne` ni pla zo vi, in gru{~ iz oste nja, ki se pri ko ta li po `le bo vih. ^e je na meli{~usneg mehak, gru{~ obti ~i na vrhu, po zbi tem, trdem sne gu pa se raz su je dale~ nao krog. Pom la di, kose sne` ne pada vi ne spre me ni jo v de` ne, ima jo v `le bu nasta li hodour ni ki na vrhu meli{ ~a pre cej {noero zij sko mo~, zato v sneg in gru{~ na to pod la go vre zu je jo kori ta.Me li{ ~a pogo sto pre ha ja jo v hu dour ni{ ke vr{a je. Mejo lah ko raz me ji mo gle de na naklon, saj je primajh nem naklo nu za pre me{ ~a nje gra di va nuj na pomo~ hudour ni kov in blat nih tokov. Vr{a ji so v ni` -jih legah, pogla vit na raz li ka z me li{ ~em je ta, da je gru{~ na to gra di vo sekun dar no trans por ti ra no, veza nona mo~ hudour ni ka (Klad nik 1981; Gams 1991).Ce lot no vzhod no pod no` je Jezer ske ga gre be na je sestav lje no iz mno go {te vil nih ve~ jih pod sten -skih in nekaj manj {ih kamin skih ozi ro ma pod` leb nih meli{~. Zara di tri kot ne in izbo ~e ne obli ke so podob navr{a jem. Meli{ ~a z ju` no eks po zi ci jo so manj aktiv na in jih pone kod `e pre ra{ ~a rast li nje. Tako se `iva,aktiv na meli{ ~a postop no spre mi nja jo v fo si li zi ra na in fosil na (Klad nik 1981, 147–151). Na pro ti severuobr nje nih meli{ ~ih je rast li nja manj, kar lah ko pri pi {e mo tako ve~ ji nad mor ski vi{i ni kot ve~ ji aktivnostimeli{~. Povsem nepo ra{ ~e na so {ele pod oste njem Veli ke Zel na ri ce, na nad mor ski vi{i ni sko raj 2000 m.Pod Zel na ri co se izje mo ma pojav lja jo manj {a pod sten ska meli{ ~a z ne ko li ko kon kav nim pre re zom,ki ima jo naklon okrog 35°. Manj {a meli{ ~a naj de mo tudi pod gre be nom [pi~ ja in pod Kanjav cem. Zara -di ve~ je nad mor ske vi{i ne so nepo ra sla, torej aktiv na, z iz je mo naj ju` nej {e ga meli{ ~a v kr ni ci pod Veli kim[pi~ jem, ki je `e fosil no. Kon ka ven pro fil je, zara di lege meli{~ v kr ni cah, bolj pogost kot pri meli{ ~ih podJezer skim gre be nom.Pri vseh meli{ ~ih je gra di vo ena ko mer no, gra vi ta cij sko raz vr{ ~e no, tako da so ve~ je ska le v bazimeli{ ~a. Izje me so le tam, kjer so se iz ste ne zru {i li manj {i podo ri, kot je pri mer pod Ti~a ri co.^e gle da mo meli{ ~a v ce lo ti, lah ko izlo ~i mo nasled nje tipe, ki soob li ku je jo podo bo Doli ne Tri glav -skih jezer:• pod` leb no-vr {aj ska meli{ ~a, ki so ve~i no ma pod Jezer skim gre be nom, delo ma tudi pod Gori{ kim robomdo Veli ke ga [pi~ ja,• pod sten ska meli{ ~a, ki se v manj {em obse gu pojav lja jo na obmo~ jih, kjer je ste na na neko li ko ve~ jiraz da lji kom pakt na in nepre po ka na; pogo stej {a so v Je zer skem gre be nu.Dru ga pomemb na nekra{ ka in nele din{ ka relief na obli ka so podo ri. V Do li ni Tri glav skih jezer lahkoopa zi mo tri veli ke in nekaj manj {ih, ki so ve~i no ma veza ni na obmo~ ja meli{~ in so nji hov sestav ni del.Naj ve~ ji je podor izpod Poprov ca. Ne dosti manj {i je podor izpod Male ga [pi~ ja, kate re ga odlom na plo -skev je {e ved no dobro opaz na v ste ni nad njim. Ogrom ni blo ki ska lov ja so nako pi ~e ni sever no od Led vi ce.Tret ji ve~ ji podor je izpod ^ela (sli ka 57).Skal ni blo ki so izpo stav lje ni delo va nju koro zi je. Po obli ki drob nih kra{ kih oblik, zla sti pa po usmer -je no sti `le bi ~ev skle pa mo, da so nasta li na zdaj{ njem mestu skal ne ga gra di va, pri ~emer je o~it no, dane gre za mati~ no kam ni no, ampak je bilo gra di vo na nji ho vo sekun dar no loka ci jo pri ne se no od drugod.Ve li ki skal ni blo ki pod Poprov cem in sever no od Jeze ra pri Led vi cah ne ka`e jo sle dov zakra se va -nja in niso zaob lje ni. Genet sko jih ne more mo opre de li ti, saj so lah ko tako osta nek krov ne more ne ene gaod lede ni kov kot osta nek podo ra. Podo ri so navad no pre cej ve~ ji od moren skih nasi pov, razen tega pase naj ve~ krat pojav lja jo na mestih, ki niso tipi~ na za zastoj lede ni ka.120

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 239 VRED NO TE NJE GEO MOR FO LO[ KE DEDI[^I NE DOLI NE TRI GLAV SKIHJEZERMed tem ko geo di ver zi te to zaz na mu je pestrost ne`i ve nara ve, je dedi{ ~i na tisti del nara ve, ki imadolo ~e no vred nost. Zara di mno `i ce relief nih oblik, ki so tudi v raz li~ nih raz voj nih fazah, so z vi di kageo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne pomemb nej {a obmo~ ja z ve~ jo osre do to ~e nost jo izjem nih, red kih, tipi~ nih,kom plek sno pove za nih oblik, ki ima jo veli ko znans tve no ra zi sko val no ali pri ~e val no vred nost. Zdru -`e va nje oblik v smi sel ne eno te z ve li ko gosto to in raz no vrst nost jo oblik ve~a tudi nara vo vars tve ni pomenobmo~ ja.Gle de na mor fo ge net ske pokra jin sko-re lief ne dejav ni ke smo preu ~e va no obmo~ je Doli ne Tri glav -skih jezer raz de li li na 17 geo mor fo lo{ kih enot. Kuna ver (1986) jih ime nu je geo mor fo lo{ ki pojav ni kom plek si.Raz la ga vsa ke med nji mi je poda na opi sno, sli kov no in tabe la ri~ no, kot vizit ka geo mor fo lo{ ke eno te.Geo mor fo lo{ ki pojav ni kom plek si ozi ro ma geo mor fo lo{ ke eno te so hkra ti tudi temelj ne pokra jin skoe -ko lo{ ke eno te (eko to pi), v na {em pri me ru mor fo to pi (Gams 1975; Plut 1980; Kuna ver 1986), to je oko ljaz ena ki mi relief ni mi raz me ra mi za `iv lje nje orga niz mov (Geo graf ski ter mi no lo{ ki … 2005).Geo mor fo lo{ ke eno te smo pri ka za li na sin tez nem zem lje vi du (sli ka 58). Nji ho vo {te vi lo bi bilo zago -to vo lah ko {e ve~ je, ~e bi tipe povr{ ja `ele li pri ka za ti v ve~ jem meri lu. S tem smo se prib li `a li Fin ko vi (1983),citi ra no po Kuna ver ju 1986) pokra jin skoe ko lo{ ki rajo ni za ci ji in tipi za ci ji, pri kate ri so izpo stav lje ni reliefin nje go ve povr {in ske zna ~il no sti, kam nin ska sesta va, rast lins tvo ter nad mor ska vi{i na. V {ir {em opisuposa mez nih narav no geo graf skih enot so pred stav lje ne tudi pedo lo{ ke in hidro graf ske zna ~il nosti.Fink na pod la gi {ti rih pri me rov raz li ku je nasled nje narav ne eno te (Ku na ver 1986, 178):• obmo~ je vrhov in gre be nov,• obmo~ je zgor njih podov nad zgor njo gozd no mejo,• viso ko gor sko povr{ je,• viso ko gor ska pla no ta pod gozd no mejo,• kra{ ko poglob lje na suha doli na,• str ma pobo~ ja,• osta la pobo~ ja,• dru ge vrste kra{ ke ga povr{ ja zara di poseb ne lito lo gi je.V Ybbstal skih Alpah (Ybbsta ler Alpen) v Av stri ji raz li ku je nasled nje eno te (Ku na ver 1986):• la{ta sti kras s kra{ ki mi jar ki,• grbi na sto povr{ je z nei zra zi ti mi kra{ ki mi poja vi,• viso ko gor ski hrbet in polo` no pobo~ je z gru{~ na tim pokro vom,• str ma pobo~ ja.Ku na ver (1986, 179–180) nava ja pri mer ~le ni tve, izve de ne v oko li ci Tri gla va, ki jo raz ~le ni na nasled -njih 12 vzor~ nih pokra jin skoe ko lo{ kih in geo mor fo lo{ ko-ti po lo{ kih enot:• vrh Tri gla va in sosed nji vrho vi,• pobo~ ja in ste ne, vklju~ no s Se ver no Tri glav sko ste no,• urav na va in pobo~ ja Zapla nje v do lo mit ni pod la gi z gru{~ na tim pokro vom,• la{ta sti in kot li ~a sti podi sever ne Zapla nje, oko li ca Doli ~a, rav ni ce pod R`jo in dru ga obmo~ ja,• meli{ ~a pod ste na mi,• krni ce na jugovz hod ni stra ni Tri gla va z zgod nje ho lo cen ski mi more na mi,• obmo~ je Tri glav ske ga lede ni ka s hi sto ri~ ni mi more na mi,• obmo~ je Kot la z nag nje nim skal na tim, del no la{ta stim in lede ni{ ko mo~ no preob li ko va nim povr{ jem,• urav nan hrbet in gre ben Kre da ri ce ter R`i,• pobo~ ja v do lo mi tu in dolo mi ti zi ra nem apnen cu ju` no in jugovz hod no od Tri gla va (Zgor nja in SpodnjaLedi na ter Nad Kal va ri jo),• zakra se le in lede ni{ ko mo~ no preob li ko va ne kota nje (Do li~, Vel ska doli na),• Velo polje.121

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Ku na ver je pokra jin ske eno te loka li zi ral in jim dal last na, zem lje pi sna ime na, kar pa ne pome ni, dane bi bilo mogo ~e enak ali podo ben tip povr{ ja naj ti tudi dru god ozi ro ma dolo ~en tip povr{ ja ter mi no -lo{ ko bolj natan~ no opre de li ti.Ku na ver (1983, 1986) nava ja tudi ~le ni tev Kanin ske ga pogor ja na homo ge ne pokra jin skoe ko lo{ kein obe nem geo mor fo lo{ ke eno te:• obmo~ ja vrhov in naj vi{ jih gre be nov,• sklad na pobo~ ja mej ne ga gre be na z me li{ ~i,• naj vi{ ji del podov z osa mel ci in hrb ti z ve ~i no ma la{ta stim povr{ jem,• kra{ ko poglob lje na podo lja in kon te na podih,• sred nji del podov na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m z me nja va njem la{ta ste ga in kot li ~a ste ga povr{ -ja na eni stra ni in lede ni{ ko mo~ no ero di ra ne ga, z mo re no posu te ga povr{ ja na dru gi,• spod nji, nag nje ni pre hod ni del podov s pre vla do nag nje nih la{tov in ozkih kot li ~a stih izrav nav – polic,na nad mor ski vi{i ni med 1600 in 1990 m, ki sov pa da s spod njim pre hod nim pasom med zgor njo gozdnoin zgor njo dre ve sno mejo.Do lo ~a nje geo mor fo lo{ kih pokra jin skih enot ni le sestav ni, pa~ pa klju~ ni del vred no te nja viso kogor -ske ga sve ta in je sin te za podrob ne razi ska ve. Obmo~ je smo gle de na mor fo ge net ske pokra jin sko-re lief nedejav ni ke raz de li li na 17 enot. Sle di li smo tudi duhu Fin ko ve in Kuna ver je ve ~le ni tve ter preu ~e va no obmo~jeraz de li li po sklo pih, pri ~emer so se izkri sta li zi ra le nasled nje tri bolj ali manj zaklju ~e ne eno te:• obmo~ je vrhov in gre be nov s pri pa da jo ~i mi meli{ ~i: Kanja vec, Jezer ski gre ben, Meli{ ~a pod Jezerskimgre be nom;• obmo~ je urav nav, podov in la{tov: Hri ba ri ce, Podi ju` no pod Pre ho dav ci, Gre ben Lepo [pi~ je–Pla -ski Vogel–^e lo, Tek ton sko pre tr to obmo~ je pod gre be nom Lepe ga [pi~ ja, Debe li la{t, Glad ki la{t,Podi Za doli no in Pri baj ti, Veli ka vra ta, Kosma ta la{ta;• dno doli ne: Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer, More ne na vzhod ni stra ni Doli ne Tri glav skih jezer, La{tiin muto ni ra no povr{ je med Led vi co in pla ni no Pri utah, La{ti pod goz dom z vme sni mi kra{ ki mi kota -nja mi, Jeze ra.Na dnu Doli ne smo pose bej izd vo ji li eno to Jeze ra, saj gre pri njej za kom bi na ci jo geo mor fo lo{ kihin hidro lo{ kih vred not. Ene ga izmed obmo ~ij, to je Kosma te la{te, nismo podrob ne je pre gle da li, saj jenedo stop no. Kljub temu je bilo zaje to v ana li zo, saj `e ima sta tus narav ne vred no te.Pri opre de lje va nju geo mor fo lo{ kih enot smo sku {a li v naj ve~ ji mo` ni meri upo {te va ti vsa vodil nageo mo fo lo{ ka podro~ ja preu ~e va nja:• mor fo gra fi jo z na tan~ nim pri ka zom loka ci je geo mor fo lo{ ke eno te, ori som nje nih temelj nih zna ~il nosti,nabo rom naj po go stej {ih geo mo fo lo{ kih oblik ter nji ho vim pro stor skim pre ple ta njem;• mor fo me tri jo s pri ka zom temelj nih {te vil~ nih vred no sti relief nih zna ~il no sti;• mor fo ge ne zo z raz vr{ ~a njem geo mor fo lo{ kih enot v ge net ske (tudi poli ge net ske) sku pi ne z geo morf -ni mi pro ce si, ki so odlo ~u jo ~e vpli va li na podo bo dolo ~e ne relief ne obli ke ozi ro ma eno te;• mor fo struk tu ro z obrav na vo vpli vov geo lo{ ke struk tu re na izob li ko va nost relie fa, saj lito lo{ ka sesta -va ter tek ton ska in stra ti graf ska zgrad ba preu ~e va ne ga obmo~ ja pojas nju je jo izob li ko va nost relief nihenot in so temelj mor fo ge ne ze;• mor fo di na mi ko, ki naka zu je vlo go recent nih geo morf nih pro ce sov, ki obli ku je jo relief in so odraz sodobnihpod neb nih, vod nih in prste nih raz mer;• mor fo kro no lo gi jo, ki relief ne obli ke opre de lju je gle de na ~as nji ho ve ga nastan ka.9.1 VRED NO TE NJE PO GEO MOR FO LO[ KIH ENO TAHZa vsa ko eno to smo pri pra vi li tako ime no va no vizit ko ovred no te nih enot (an gle{ ko eva lua tion card,Rey nard in sode lav ci 2007), raz de lje no na {est pode not. Dejan sko (nu me ri~ no) vred no te nje je v tretjemSli ka 58: Geo mor fo lo{ ke eno te v Do li ni Tri glav skih jezer. P122

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23171731712417175141381291751071711515171716617Geomorfološke enote1234geomorfološka enotageomorfološka enota – jezeromeja Doline Triglavskih jezergozd, rušjeKanjavecHribariceZgornji del DolineTriglavskih jezerPodi južno pod Prehodavci0 0,5 1 2 km5678910Morene na vzhodni straniDoline Triglavskih jezerJezerski grebenMelišča pod Jezerskim grebenomGreben Lepo Špičje–Plaski Vogel–ČeloTektonsko pretrto območje podgrebenom Lepega ŠpičjaLašti pod gozdom z vmesnimikraškimi kotanjamiDebeli laštGladki laštPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata laštaJezeraLašti in mutonirano površje medLedvico in planino Pri utahAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 201211121314151617123

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~(znans tve na vred nost) in ~etr tem (do dat na vred nost) delu vizit ke. Vsa ke mu meri lu vred no te nja smo gle -de na poz na va nje prob le ma ti ke in obmo~ ja pri pi sa li vred nost med 0 (brez vred no sti) in 1 (zelo viso kavred nost).[vi car ska meto da zaje ma osred nja ozi ro ma znans tve na ter dodat na meri la vred no te nja. Znans -tve na meri la teme lji jo na red ko sti poja va, tipi~ no sti, celo vi to sti in paleo geo graf ski vred no sti (pre gled ni ca 2).Pri red ko sti poja va smo upo {te va li abso lut no red kost pojav lja nja (ka dar je v Slo ve ni ji zelo malo, ledo okrog 5 po dob nih objek tov ozi ro ma obmo ~ij) in rela tiv no red kost pojav lja nja, ki se nana {a na manj -{e zao kro `e no obmo~ je, v na {em pri me ru na Tri glav ski narod ni park. Muto ni ra no povr{ je je na pri merred ko tako v ab so lut nem kot rela tiv nem smi slu, zato je dobi lo pri red ko sti naj vi{ jo vred nost (1), gre benLepe ga [pi~ ja pa niz ko (0,25), saj je tovrst nih oblik v Slo ve ni ji in v Tri glav skem narod nem par ku {e veli -ko (pre gled ni ca 8). Pri tipi~ no sti smo ve~ jo vred nost dode li li zna ~il nim obli kam ozi ro ma zelo nazor noobli ko va nim pred stav ni kom dolo ~e ne ga poja va. Glad ki la{t je, na pri mer, tipi ~en pred stav nik izdat nozakra se lih lede ni{ ko obru {e nih skla dov. Celo vi tost se nana {a na kom plek snost poja vov. Ve~ ja vred nostje bila pri pi sa na eno tam, v ka te rih se pove za no pojav lja ve~ poja vov, ki sestav lja jo celo to. V na {em pri -me ru so vse eno te raz me ro ma celo vi te, zato smo vsem pri pi sa li vred nost vsaj 0,5 to~ ke. Paleo geo graf skavred nost pou dar ja nave za nost poja va ali obli ke na zna ~il no sti povr{ ja in pod neb ja v pre te klih obdob -jih. Tudi pri njej so vred no sti, zla sti na ra~un pole de ni tve in neka te rih tek ton skih pro ce sov, raz me ro maviso ke. Zatem je bila kot pov pre~ je vseh {ti rih kri te ri jev izra ~u na na znans tve na vred nost.Do dat na meri la vred no te nja se nana {a jo na eko lo{ ko, estet sko, kul tur no in eko nom sko vred nostrelief nih poja vov in oblik. Zara di izra zi te mul ti dis ci pli nar no sti neka te rih meril, ta del vred no te nja teme -lji na poe no stav lje nih kri te ri jih. Nji hov namen je zgolj osvet li ti mo` ne pove za ve med geo mor fo lo{ kodedi{ ~i no, `ivo nara vo in dru` bo. Eko lo{ ka vred nost je pov pre~ na vred nost dveh meril. Meri lo eko lo{ -ki vpliv upo {te va pomen geo mor fo lo{ ke eno te za raz voj dolo ~e nih eko si ste mov ozi ro ma nav zo~ nostdolo ~e nih rast lin skih in `ival skih vrst. Na moren skem gra di vu se je lah ko raz vi la raz me ro ma skle nje naplast prsti, na kate ri so na{ le `iv ljenj ski pro stor {te vil ne vrste (0,75), med tem ko ima eno ta Kanja veczara di veli ke nad mor ske vi{i ne le malo `iv lje nja (0). Meri lo zava ro va no obmo~ je upo {te va obsto je~ var -s tve ni sta tus. Ker je celot no obmo~ je Doli ne Tri glav skih jezer narav ni spo me nik zno traj Tri glav ske ganarod ne ga par ka, smo vsem eno tam pri pi sa li vsaj 0,25 to~ ke, eno tam, ki so tudi narav ne vred no te, bodisiv ce lo ti bodi si le nji hov del, pa {e vi{ jo vred nost.Naj bolj sub jek tiv no, estet sko meri lo vse bu je pre pro sta kri te ri ja: vid nost objek ta in zaz na va nje pokra -ji ne, pri ~emer je vi{ ja vred nost pri pi sa na bolj pestrim, raz gi ba nim loka ci jam z ve li ko relief no ener gi jo.Pri vid no sti objek ta smo eno tam, pokri tim z goz dom, na~e lo ma pri pi sa li ni` jo vred nost, saj so geo mor -fo lo{ ke obli ke slab {e vid ne. Estet ska vred nost je pov pre~ na vred nost obeh meril.Kul tur na meri la vred no te nja sestav lja jo {tir je kri te ri ji: ver ska, zgo do vin ska, umet ni{ ko-li te rar na in»geoz go do vin ska« pomemb nost (vlo ga posa mez ne ga objek ta pri raz vo ju zna no sti o Zem lji). Kot eko -nom sko meri lo so v {vi car ski meto di upo {te va ni le dejan ski pri hod ki na ra~un obrav na va ne ga objek tadedi{ ~i ne. Ker pred vi de va mo, da sta kul tur na in eko nom ska vred nost posa mez nih relief nih enot v Do -li ni Tri glav skih jezer izred no majh ni, smo kri te ri ja zdru `i li in name sto nji ju doda li kri te rij dostop nost, kije lah ko pomem ben za nadalj nje delo pri na~r to va nju u~nih poti, inter pre ta ci ji relief nih oblik in podob -nem.Me ri la med seboj niso pri mer lji va, saj osvet lju je jo narav ne poja ve z ve~ povsem raz li~ nih zor nih kotov,na pri mer s frek ven co pojav lja nja, z vi di ka mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek sno sti,doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti. Tako je zago tov lje na ve~ ja trans pa rent nost postop ka (Rey -nard in sode lav ci 2007). Zara di lo~e va nja meril {vi car ska meto da ne pred vi de va obte `e va nja posa mez nihmeril z ute` mi.Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih in dodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno. Lo~e -no ji sle di prav tako opi sno poda na izo bra `e val na vred nost, saj ima lah ko objekt viso ko izo bra `e val novred nost ne gle de na to, ali je dobro viden ali pa so ga pro ce si preob li ko va nja povr{ ja `e spre me ni liozi ro ma odstra ni li.124

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 8: Rezul ta ti vred no te nja po geo mor fo lo{ kih eno tah.geo mor fo lo{ ka eno ta znans tve na vred nost eko lo{ ka vred nost es tet ska vred nostred kost ti pi~ nost ce lo vi tost pa leo geo- pov pre~ je eko lo{ ki za va ro va no pov pre~ je vid nost vi zual na pov pre~ je kul tur na in do stopgrafska vpliv obmo~ je pestrost eko nom ska nostvred nost vred nostKa nja vec 0,25 0,25 0,50 0,75 0,44 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Hri ba ri ce 0,75 1,00 0,75 0,50 0,75 0 0,25 0,13 0,50 0,50 0,50 0 0,50Zgor nji del Doli ne 1,00 0,50 0,75 1,00 0,81 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Tri glav skih jezerPodi ju` no pod Pre ho dav ci 1,00 1,00 1,00 0,50 0,88 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50Mo re ne na vzhod ni stra ni 0,75 0,75 0,50 1,00 0,75 0,75 0,25 0,50 0,50 0,75 0,63 0,25 0,75Doli ne Tri glav skih jezerJe zer ski gre ben 1,00 0,75 0,50 0,75 0,75 0,50 0,25 0,38 1,00 1,00 1,00 0 0,50Me li{ ~a pod Jezer skim 0,75 1,00 0,50 0,75 0,75 0,75 0,25 0,50 1,00 1,00 1,00 0 0,50gre be nomGre ben Lepo [pi~ je–Pla ski 0,25 0,25 0,25 0,50 0,31 0,75 0,25 0,50 1,00 0,75 0,88 0 0,75Vogel–^e loTek ton sko pre tr to obmo~ je 0,25 0,50 0,50 0,50 0,44 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0 0,25pod gre be nom Lepe ga [pi~ jaLa {ti in muto ni ra no povr{ je 1,00 0,75 0,75 0,75 0,81 0,75 0,25 0,50 0,75 0,75 0,75 0 0,75med Led vi co in pla ni no Pri utahLa {ti pod goz domz vme sni mi 0,25 0,75 0,75 1,00 0,69 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,75kra{ ki mi kota nja miDe be li la{t 0,50 0,5 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25 0,25 0 0,25Glad ki la{t 0,75 1,00 1,00 0,50 0,81 0,25 0,50 0,38 0,50 0,75 0,63 0 0,25Podi Za doli no in Pri baj ti 0,25 0,50 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25Ve li ka vra ta 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50Ko sma ta la{ta 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0 0 0 0 0Je ze ra 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 1,00 0,75 0,88 1,00 1,00 1,00 0,25 1,00125

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~9.1.1 KANJA VECKa nja vec (2568 m) je naj vi{ ji vrh nad Doli no Tri glav skih jezer. Za raz li ko od obeh gre be nov, ki joobda ja ta vzdol` celot ne nje ne dol `i ne, je Kanja vec samo stoj na gora, ki jo od gre be na Lepe ga [pi~ jaPre gled ni ca 9: Vizit ka eno te Kanja vec.splo {ni podat ki ime eno te Ka nja vec{te vil ka na zem lje vi du 1po vr {i na68,5 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: vrh, ste na dru ge dobro vid ne obli ke: meli{ ~e, podorznans tve na vred nost red kost 0,25ti pi~ nost 0,25ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,44do dat na vred nost eko lo{ ka 0,13es tet ska 0,75kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –Sli ka 59: Meli{ ~a in podor no gra di vo s Po prov ca se nasla nja jo na spod nje dele oste nja Kanjav ca.BOJAN ERHARTI^126

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23in Jezer ske ga gre be na lo~i ta pre val Pre ho dav ci in pla no ta Hri ba ri ce, na seve ru pa se spu{ ~a pro ti Doli -~u. Kljub pre ki ni tvam je Kanja vec nekak {no sti ~i{ ~e {te vil nih gre be nov, ki se od nje ga zvez da sto {iri jopro ti jugo za ho du, jugu in vzhod u. S Hri ba ric ima bla go, nei zra zi to obli ko. Pobo~ je je posu to z gru{ ~em,saj je ju` no stran pred stav lja lo pobo~ je nad krni co, kjer so nasta ja le in od tod pol ze le navz dol lede negmo te. Nad Pre ho dav ci se dvi ga okrog 400 m viso ka zahod na ste na Kanjav ca, pod kate ro so obse` -na meli{ ~a. Pod Poprov cem je dobro vid no podor no gra di vo. V do li no Zad nji ca pa pada mogo~ naseve ro za hod na ste na, ki je s 1500 m naj vi{ ja v slo ven skih Alpah (Mi he li~ 1998). V njej je dobro vidennariv Sla ten ske tek ton ske krpe (Ce larc in Her lec 2007), kar daje gori velik geo lo{ ki pomen, saj je narivv ce lot ni Doli ni Tri glav skih jezer zakrit z me li{ ~i.Z vi di ka geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne ima Kanja vec raz me ro ma majh no znans tve no in eko lo{ ko vred -nost. Mno go ve~ ja je nje go va estet ska vred nost, tudi na ra~un sever ne ste ne, ki je sicer zunaj mejanarav ne vred no te Doli na Tri glav skih jezer. Kljub temu je bila zaje ta v ana li zo, saj zago var ja mocelovitost obrav na ve poja va ozi ro ma relief ne obli ke, ne gle de na za~r ta ne meje obrav na va ne gaobmo~ja.9.1.2 HRI BA RI CEV geo lo{ kih dobah so se izob li ko va le urav na ve, ki jih je poz nej {a ero zi ja sku paj s tek to ni ko raz ~le -ni la in skr ~i la na dana{ nje ostan ke, viso ko gor ske pla no te. Ven dar zdaj{ nje urav na ve niso nepo sred niostan ki ter ciar ne ga povr{ ja, saj se je to pod vpli vom zuna njih sil mo~ no zni `a lo in preob li ko va lo.Pre gled ni ca 10: Vizit ka eno te Hri ba ri ce.splo {ni podat ki ime eno te Hri ba ri ce{te vil ka na zem lje vi du 2po vr {i na70,0 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: vrta ~e dru ge dobro vid ne obli ke: kot li ~i, bal va ni,moren sko in peri gla cial no gra di voznans tve na vred nost red kost 0,75ti pi~ nost 1ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,75do dat na vred nost eko lo{ ka 0,13es tet ska 0,50kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab lana ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –Hri ba ri ce so naj vi{ ja urav na va v Do li ni Tri glav skih jezer ozi ro ma nad njo. Pli tva vbo ~e na skal na tain z gru{~ na to pre pe ri no pre kri ta pla no ta je na nad mor ski vi{i ni med 2250 in 2350 m. Vbo ~e nost povzro -~a jo v pla no to vdr te podol go va te in pli tve kota nje, ki so poglob lje ne z do nekaj metrov {iro ki mi sekun dar ni mivrta ~a mi. Zara di veli ke nad mor ske vi{i ne, z njo pove za nih ni` jih tem pe ra tur in inten ziv nej {e ga mehan -ske ga pre pe re va nja se pojav lja jo pre hod ne obli ke med kot li ~i in vrta ~a mi, ki so sko raj da edi ne kra{ keobli ke na pla no ti. Zara di pre vla de mehan ske ga pre pe re va nja pogo sto vse bu je jo gru{~.127

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 60: Pusta pokra ji na Hri ba ric nas postav lja pred dile mo, ali gre za obmo~ je z ve li ko ali obmo~ jez majh no estet sko vred nost jo?BOJAN ERHARTI^Hri ba ri{ ki podi, kakor jih ime nu je Melik (1954b), so nag nje ni pro ti jugu in tako raz bi ti, raz je de ni inraz ri ti zara di lede ni{ ke ga, kra{ ke ga in recent ne ga mehan ske ga delo va nja, da pred stav lja jo eno od naj -bolj prvo bit nih, div jih in pustih pokra jin v Ju lij skih Alpah (Ku na ver 1961, 112). Na urav na vi je mar sik jeneja sno, ali gre za moren ske nasi pe ali pa le za u~i nek mo~ ne ga mehan ske ga in kemij ske ga pre pe re -va nja, ki ustvar ja obli ke, podob ne lede ni{ ko preob li ko va ne mu moren ske mu povr{ ju.Z vi di ka geo mor fo lo gi je so Hri ba ri ce znans tve no pre cej pomemb no obmo~ je, med tem ko je nji ho -va eko lo{ ka vred nost zane mar lji va. Estet ska vred nost je sred nja in osta ja pred met nadalj nje gavred no te nja. Na eni stra ni gre za izjem no pusto in nego sto ljub no, pu{ ~a vi podob no oko lje, ki pa po dru -gi stra ni obi sko val cem zago tav lja svo je vrst no do`i vet je, saj ~lo ve ko vo zaz na va nje ceni raz no li kost.9.1.3 ZGOR NJI DEL DOLI NE TRI GLAV SKIH JEZERDol med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom je edi ni del Doli ne Tri glav skih jezer, ki ima zna ~aj viso ko -gor ske doli ne. Jur ski apnen ci so v naj vi{ jem delu Doli ne ve~i no ma pre kri ti z nei zra zi to more no in dru gimlede ni{ kim gra di vom. Z je ze ri bogat dol je na nad mor ski vi{i ni okrog 2000 m. Za~ ne se v kr ni cah podKanjav cem. Manj {i del kota nje se prek sed la Pre ho dav ci str mo spu{ ~a na so{ ko stran, izra zi tej {i delpa se prek nei zra zi te ga sle me na usme ri pro ti jugu. Nei zra zi to sle me je tudi povr {in ska raz vod ni ca medSo~o in Savo ozi ro ma med jadran skim in ~rno mor skim povod jem.V zgor njem delu doli ne je veli ko sle dov pole de ni tve, tako ero zij skih kot aku mu la cij skih. Ko~a na Preho -dav cih sto ji na vzpe ti ni ci, ki je na vrhu na tan ko pre kri ta z mo ren skim dro bir jem. Vzhod no od Pre ho dav cev,v naj se ver nej {em delu doli ne, je ve~ kotanj. V La {tah, kakor se tudi ime nu je obmo~ je, so ska le zeloizra zi to lede ni{ ko zgla je ne in doka zu je jo drse nje pre cej{ njih gmot ledu. Med kota njo Jeze ra pod Vr{acem128

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 61: Z le de ni{ kim gra di vom pre kri ta oko li ca Rja ve ga jeze ra.Pre gled ni ca 11: Vizit ka eno te Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer.splo {ni podat ki ime eno te Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer{te vil ka na zem lje vi du 3po vr {i na80,0 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: more na dru ge dobro vid ne obli ke: jezer ske kota nje,bal va niznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 0,50ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 1pov pre~ je 0,81do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,50kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost~ez mer ni obisk, pla nin ska ko~auprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –129

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~in kota njo Mla ke v La {tah je moren ski nasip, za kate re ga skle pa mo, da ga je odlo `il krni{ ki lede nik izpodVr{a ca (Gams 1962, 203). Lede nik se je gle de na nad mor sko vi{i no in obli ko kota nje, ki omo go ~a kopi -~e nje sne ga in nje go vo ohra nja nje ~ez vse leto, umak nil zelo poz no. Apni{ ki skla di okrog jezer so rah lonag nje ni; ve~i no ma vpa da jo pro ti jugo za ho du.Ne ko li ko ju` ne je, okrog Rja ve ga jeze ra, je tako reko~ edi ni del Doli ne Tri glav skih jezer, kjer dno nevisi v no be no smer. Tudi zato je na dnu nako pi ~e ne ga obi lo dro bir ja. Kljub temu so v dnu doli ne, naobmo~ ju med Jeze rom pod Vr{a cem in Zele nim jeze rom, moren ski nasi pi nei zra zi ti.Vzhod ni in delo ma sever ni breg Rja ve ga jeze ra je skal nat. Apne nec je skla do vit in bla go (za 6°)vpa da pro ti jugu (Gams 1962, 204), kar je ver jet no pri po mo glo k pod zem ne mu odte ka nju jezer ske vodepro ti Bohi nju.Skal no povr{ je se nad Rja vim jeze rom hitro dvig ne, nato pa izrav na v la {te, ki zadr `u je jo pada jo -~e kame nje iz oste nja Kanjav ca ozi ro ma Poprov ca. Ju` ne je so v os te nju Poprov ca vid ni odlo mi, podnji mi pa je obse `en vr{aj podor ne ga kame nja, ki na ju` ni stra ni sega do jeze ra. Dno jeze ra in zahod -no pobo~ je sestav lja kam nit dro bir, med kate rim se pojav lja jo posa mez ni kam nin ski blo ki, ve~ ji od 5 me trov.Za ve~ je ska le na vzhod ni stra ni jeze ra Gams (1962, 205) dom ne va, da so osta nek nek daj vi{ je ga moren -ske ga nasi pa.Iz pod Hri ba ric sega v dno Doli ne velik vr{aj meli{~ ne ga in podor ne ga kame nja (Gams 1962, 206).Kon ~a se pri Zele nem jeze ru, na za~et ku dela Doli ne Tri glav skih jezer, ki vid no visi pro ti jugovz ho du.Zahod no dolin sko pobo~ je nad jeze rom je izra zi to lede ni{ ko zgla je no, celot na oko li ca pa posu ta s kam -ni ti mi blo ki. Vzhod no od Zele ne ga jeze ra se pod tem dro bir jem za~e nja in pro ti jugu nada lju je okrog40 m visok hrbet, kjer je na skal ni pod la gi odlo `e no moren sko gra di vo. Hrbet raz dva ja jeze ro od dola,v ka te rem je Mla ka pod Vr{a ki.Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer ima veli ko znans tve no vred nost, zla sti zara di red ko sti neka te -rih oblik in poja vov, med dru gim nena vad no pote ka jo ~e raz vod ni ce. Ima tudi veli ko paleo geo graf skovred nost, kamor pri {te va mo raz no vrst ne ostan ke pole de ni tve, saj je kra{ kih oblik v tem delu zelo malo.Oce nju je mo, da je eko lo{ ka vred nost eno te majh na, estet ska vred nost pa sred nja, saj so vod na telesavred no te na pose bej, kot samo stoj na kate go ri ja.9.1.4 PODI JU@ NO POD PRE HO DAV CIPodi pod Pre ho dav ci se raz pro sti ra jo zahod no od prvih treh Tri glav skih jezer. Za raz li ko od dna doli -ne, ki je sko raj v ce lo ti pre kri to s tan ko plast jo lede ni{ ke ga dro bir ja, so osta li v ce lo ti goli in nepo ra{ ~e ni.Vzrok je naj ver jet ne je v dru ga~ ni kam nin ski pod la gi. Zgor nja meja podov je na nad mor ski vi{i ni prib -li` no 2080m. Nad nji mi se za~e nja jo str ma pobo~ ja, ste ne in gre ben Lepe ga [pi~ ja, kjer povr{ je ni pri mer noza nasta nek kra{ kih poja vov.Ce lot na Doli na Tri glav skih jezer je tako v po dol` ni kot v pre~ ni sme ri mo~ no tek ton sko stop nja storaz po ka na. Dno doli ne gra di osem s pre lo mi lo~e nih blo kov, ki so gle de na polo `aj v Do li ni raz li~ noveli ki. V se ver nem delu so o`ji in bolj izra zi ti, pro ti jugu pa se raz {ir ja jo. V eno ti Podi ju` no pod Pre -ho da ci so prvi tri je blo ki. Pre lo mi, ki lo~u je jo blo ke, so nasta li v coni raz {ir ja nja med glav ni ma pre lo -mo ma obmo~ ja Doli ne Tri glav skih jezer, pre lo mom [pi~ je, pote ka jo ~im v sme ri seve ro vz hod–ju go za hod,in pre lo mom Zel na ri ce, pote ka jo ~im v sme ri sever–jug, v tako ime no va nem pre lom nem kli nu ([mucin Ro`i~ 2009).Tek ton ska stop nja tudi lede ni{ ko zgla je ne pode pod Pre ho dav ci deli na dva dela, ki se raz li ku je tatudi po kra{ kih obli kah, ki se v nji ju pojav lja jo. Eden bolj {ih pri me rov lede ni{ ko zgla je ne ga povr{ ja sola{ti na Pre ho dav cih. Na »… ne na vad no ugla je nost …« tega dela doli ne je opo zo ril `e Melik (1928, 88),»… saj je tu lede nik izvr {il gla je nje tako teme lji to kot malok je …«. Lede ni{ ko mo~ no zgla je ni so tudi pra -go vi tek ton sko pogo je nih skal nih blo kov.Po le de ni tev je v ve li kem delu Doli ne Tri glav skih jezer ustva ri la povsem novo, koro zij sko neraz je de -no skal no povr{ je, ki je bilo takoj po umi ku ledu pri mer na pod la ga za raz voj raz li~ nih kra{ kih koro zij skih130

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 12: Vizit ka eno te Podi ju` no pod Pre ho dav ci.splo {ni podat ki ime eno te Podi ju` no pod Pre ho dav ci{te vil ka na zem lje vi du 4po vr {i na39,4 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: kot li~ dru ge dobro vid ne obli ke: `le bi ~i, {kav ni ce,koro zij ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i, `le bi ~i,{krap ljeznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,88do dat na vred nost eko lo{ ka 0,13es tet ska 0,75kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ jena rav na vred no taoblik. Le za ve~ je kra{ ke obli ke, kot so mor da neka te ri kot li ~i, je mogo ~e pred vi de va ti, da so lah ko sta -rej {e od zad nje pole de ni tve, mor da pa {e sta rej {e, poseb no, ~e v njih naj de mo moren sko gra di vo(Ku na ver 1983, 53–54).Le de ni{ ke obli ke se torej pogo sto pre ple ta jo s ko ro zij ski mi in so s tem sestav ni del zdaj{ nje ga povr{ -ja. Ven dar zara di holo cen skih pro ce sov mar si ka te ra lede ni{ ka obli ka izgub lja iden ti te to ali jo je `e izgu bi la.Ena najz na ~il nej {ih in tudi naj bolj raz {ir je nih viso ko gor skih kra{ kih oblik so kot li ~i. V Do li ni Tri glav -skih jezer so manj zna ~il ni, saj tan ko pla sto vi ti jur ski apnen ci na nje nem dnu niso ugod ni za nji hov nasta nek.Domi nant na kra{ ka obli ka so le na podih pod Pre ho dav ci, kjer jih je naj ve~. Pode sestav lja debe lo skla -do vi ti dach stein ski apne nec, kar je ugod na oko li{ ~i na za nasta nek kot li ~ev. Rav na povr {i na in str mapobo~ ja Zad nje Lope so pri po mo gli h ko pi ~e nju sne ga zla sti v se ver nem in zahod nem delu podov, karje okre pi lo koro zij sko delo va nje. Mehan sko pre pe re va nje je v gro bem zaob li lo robo ve in zrav na lo ste -ne kot li ~ev. Kot li ~i so ve~i no ma bolj ali manj pra vil ne okro gle obli ke, nji hov tlo ris je neko li ko raz po teg njenle ob tek ton skih raz po kah. V glav nem so namre~ veza ni na tek ton ske raz po ke in pre lo me. Seli ~e va(1997, 62) nava ja, da so neka te ri kot li ~i na dnu pre kri ti tudi z le de ni{ kim dro bir jem, kar naj bi doka zo -va lo nji ho vo predwürm sko sta rost. Ven dar po teme lji tem ogle du tere na meni mo, da je za gra di vo nadnu brez podrob nej {ih ana liz nemo go ~e zanes lji vo skle pa ti, kdaj je bilo odlo `e no, ozi ro ma, ali gre resza lede ni{ ko gra di vo ali mor da holo cen ski gru{~. Vse ka kor pa se zdi ver jet no, da je bila na tem obmo~ -ju cona kot li ~ev `e vsaj v zad njem inter gla cia lu. O~it no je, da so na njem {e ved no opti mal ne raz me reza nasta nek in raz voj kot li ~ev.Manj {e dimen zi je {kav nic pod Pre ho dav ci so lah ko posle di ca krat ko traj nej {e ga raz vo ja, saj so v bli -`i ni {e pri sot ni obil ni moren ski ostan ki. Pomem ben dejav nik je tudi inten ziv nost raz vo ja povr{ ja. Zara diinten ziv no sti koro zij skih pro ce sov, ki se odra `a jo v mno `i ci nav pi~ nih kra{ kih oblik, in raz me ro ma hitre -ga raz pa da nja kom pakt ne ga skal ne ga povr{ ja je namre~ te` ko pri ~a ko va ti, da bi ugod ne raz me re zanasta nek ve~ jih {kav nic tra ja le dalj ~asa (Ku na ver 1983, 263). Pone kod na podih pod Pre ho dav ci pre -se ne ~a neraz po ka nost in neraz ~le nje nost apne ni{ ke gmo te, med tem ko je v is tih skla dih le nekaj metrovvstran nasta lo glo bo ko {krap lji{ ~e. Pri obrav na va nju kra{ kih poja vov je tre ba pou da ri ti, da bi zaman iska li131

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 62: Podi pod Pre ho dav ci.BOJAN ERHARTI^Sli ka 63: Na podih pod Pre ho dav ci so naji zra zi tej {i mean dr ski `le bi ~i v Do li ni Tri glav skih jezer.BOJAN ERHARTI^132

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dve nag nje ni skal ni plosk vi, na kate rih bi se raz vi le popol no ma ena ke obli ke. Zla sti na podih pod Pre -ho dav ci so zna ni pri me ri, ko se na nekaj metrih izme nja jo glad ko povr{ je in ve~ metrov glo bo ki kot li ~i.Na podih se pojav lja jo {krap lje in {kav ni ce, na bolj nag nje nem povr{ ju tudi `le bi ~i. Na nag nje nihla{tih so ugod ne raz me re za raz voj linear nih koro zij skih oblik. Spod nji del la{tov je neko li ko nag njenpro ti vzhod u, zato se na njem ne pojav lja jo kot li ~i, ampak dru ge kra{ ke obli ke. Teh je sicer v spod njemdelu mno go manj. Med drob ni mi obli ka mi velja izpo sta vi ti izjem ne pri mer ke mean dr skih `le bi ~ev in soraz -mer no red ke koro zij ske stop ni~ ke.Med mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni Tri glav skih jezer Podi ju` no pod Pre ho dav ci dose ga jo zelo viso -ko, tret jo naj vi{ jo znans tve no vred nost, ki jo gre sko raj izklju~ no pri pi sa ti celo vi to sti obmo~ ja ter nav zo~ no stired kih in zna ~il nih viso ko gor skih kra{ kih poja vov. Meni mo, da je eko lo{ ka vred nost obmo~ ja zelo majh -na, nje go va estet ska vred nost pa je na ra~un drob nih koro zij skih oblik veli ka.9.1.5 MORE NE NA VZHOD NI STRA NI DOLI NE TRI GLAV SKIH JEZERV Do li ni Tri glav skih jezer je moren ske ga gra di va mno go ve~, kot se je skle pa lo doslej. V to mor fo -lo{ ko in pokra jin skoe ko lo{ ko eno to je zaje to le moren sko gra di vo, ki povr{ je pre kri va bolj na debe lo insestav lja bolj ali manj izra zi te moren ske nasi pe. Ti se za~e nja jo vzhod no od Zele ne ga jeze ra in se nada -lju je jo pro ti jugu. Gra di vo je odlo `e no na okrog 40 m viso kem hrb tu iz jur ske ga apnen ca, ki lo~i jeze rood dola, v ka te rem je Mla ka pod Vr{a ki. ^eprav se zdi, da je naj ve~ moren ske ga gra di va v na {ih gorahnako pi ~e ne ga v ulek nje nih delih povr{ ja (raz li~ nih kota njah, kon tah, sta rej {ih kot li ~ih, kra{ kih jar kih) (Ku-na ver 1983, 248), je v Do li ni Tri glav skih jezer naj ve~ gra di va odlo `e ne ga na bla gih sle me nih na vzhod nistra ni doli ne. More ne je naj la` je pre poz na ti in jih od oko li ce lo~i ti po zele nju, ki jih sko raj v ce lo ti pora{ -~a. Pas se vle ~e na jug pro ti Led vi ci, a je dva krat pre ki njen. Na ju` ni stra ni Led vi ce je od 20 do 30 mviso ka vzpe ti na, vrh kate re je moren ski dro bir. ^e tega moren ske ga nasi pa ne bi bilo, bi dol, ki se sever -no od Ko~e pri Tri glav skih jeze rih nada lju je pod Jezer skim gre be nom, segal {e v ko ta njo Led vi ce.Pre gled ni ca 13: Vizit ka eno te More ne na vzhod ni stra ni Doli ne Tri glav skih jezer.splo {ni podat ki ime eno te Mo re ne na vzhod ni stra ni Doli ne Tri glav skihjezer{te vil ka na zem lje vi du 5po vr {i na41,1 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: more na dru ge dobro vid ne obli ke: bal va ni, sekun dar nevrta ~eznans tve na vred nost red kost 0,75ti pi~ nost 0,75ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 1pov pre~ je 0,75do dat na vred nost eko lo{ ka 0,50es tet ska 0,63kul tur na in eko nom ska 0,25do stop nost 0,75sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost~ez mer ni obiskuprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –133

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 64: More ne s psev do vr ta ~a mi ob pla nin ski poti med Zele nim jeze rom in Jeze rom v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^Pe tro graf ske raz me re pod moren skim nasi pom niso zna ne, tako da ne vemo, ali je more na povzro -~i la oje ze ri tev ali pa je jeze ro, mor da z ni` jo gla di no, v ko ta nji obsta ja lo `e prej (Gams 1962, 210). Nei zra zitgre ben moren ske ga gra di va se zno va poja vi okrog 250 m ju` ne je. More na posta ne izra zi ta {ele vzhod -no od pla ni ne Pri utah, kjer jo tudi za~e nja jo pora{ ~a ti mace sno vi sesto ji. Ju` ne je na raz da lji nekajsto metrov zno va izgi ne, se zno va poja vi pri izvi ru Mo~iv ca in nato {e zad nji~ vzhod no od Dvoj ne gajeze ra.V gra di vu, pre kri tem s prst jo in rast li njem, so bili pri Mo~iv cu, vzhod no od Ko~e pri Tri glav skih jeze -rih (ob grad nji male ~istil ne napra ve) in vzhod no od Zele ne ga jeze ra ugo tov lje ni ora `en ci, nav zo ~i paso {e dru gi zna ki, potreb ni za genet sko opre de li tev moren ske ga gra di va. Naj bolj zna ~il na sta nesor -tira nost gra di va in raz li~ ne veli ko sti del cev. Skle pa mo, da gre tudi dru god za moren sko gra di vo, saj jenesor ti ra no in, kljub odsot no sti raz, ka`e zna ke obtol ~e no sti.Pod moren skim pokro vom lah ko mar sik je, tudi v oko li ci pla nin ske ko~e, nale ti mo na glad ko, ledeni{ -ko obru {e no skal no povr {i no, na kate ri so ohra nje ne naj ve~ krat vzpo red no pote ka jo ~e raze. S po vr {in,ki so `e dalj ~asa izpo stav lje ne zuna njim vpli vom, so raze izgi ni le.^e je plast moren ske ga dro bir ja dovolj debe la, se v njem v vseh delih doli ne pojav lja jo psev do vr -ta ~e. Tudi po njih lah ko lo~i mo more no od oko li ce. Vrta ~e v vi so ko gor ju se namre~ lah ko raz vi ja jo le napovr{ ju, ki je pre kri to s tanj {o ali debe lej {o gru{~ na to ode jo; v na {em pri me ru je to raz li~ no debe lo moren -sko gra di vo. Vrta ~e, nasta le na `ivo skal ni pod la gi, se pojav lja jo le v ve~ jih nad mor skih vi{i nah.V Do li ni Tri glav skih jezer ima jo more ne sred nje velik znans tve ni pomen. Moren ski nasi pi so tipi~ niin izra zi ti. Lah ko trdi mo, da so tako izra zi ti nasi pi red ki, ~e jih pri mer ja mo s po dob ni mi v so sed njih visoko -gor skih doli nah, deni mo Lopu~ ni ci, doli ni Za Kopi co ter Trav ni{ ki, Mi{elj ski in Vel ski doli ni. Nad pov pre~ noveli ka je tudi eko lo{ ka vred nost moren, saj so nanje veza ne {te vil ne rast lin ske vrste. Med `ival mi jetre ba ome ni ti sviz ca, ~igar domo va nja so v Do li ni Tri glav skih jezer veza na sko raj izklju~ no na ve~ je zapla -te moren ske ga gra di va. Zara di pora{ ~e no sti moren z alp ski mi tra ta mi v zgor njem delu Doli ne in z red kim134

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23mace sno vim goz dom v nje nem spod njem delu je pre cej{ nja tudi nji ho va estet ska vred nost. More ne sotudi ena od treh mor fo lo{ kih enot, ki smo jim lah ko pri pi sa li vsaj majh no kul tur no vred nost. Meni mo namre~,da je buj no in pestro rast lins tvo na lede ni{ kem dro bir ju vsaj malo pri po mo glo k le gen di o Zla to ro gu innje go vih raj skih vrto vih.9.1.6 JEZER SKI GRE BENJe zer ski gre ben je okrog 7 km dolg in v sme ri sever–jug pote ka jo~ gor ski gre ben, ki Doli no Tri glav -skih jezer raz dva ja od Fu`in skih pla nin. Naj vi{ je se vzpne v Mali Zel na ri ci (2320 m) na seve ru, pro ti jugupa se postop no zni `u je. Naji zra zi tej {i je med Malo Ti~a ri co in Veli ko Zel na ri co, to je na obmo~ ju medMo~iv cem in Zele nim jeze rom.Pre gled ni ca 14: Vizit ka eno te Jezer ski gre ben.splo {ni podat ki ime eno te Je zer ski gre ben{te vil ka na zem lje vi du 6po vr {i na80,3 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: gre ben dru ge dobro vid ne obli ke: ste na, ero zij ski `le bo viznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 0,75ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,75do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 1kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –Geo lo{ ko gle da no Jezer ski gre ben pri pa da Sla ten ski tek ton ski krpi, med tem ko je dno doli ne delKrn ske ga pokro va. Asi me tri ~en pre~ ni pro fil Doli ne je posle di ca nari va nja Sla ten ske tek ton ske krpe naKrn ski pokrov. Zahod ne pre pad ne ste ne masi va Vr{a kov, Zel na ri ce in Ti~a ri ce na vzhod ni stra ni Doli -ne so po [mu cu in Ro`i ~u (2009) ~elo Sla ten ske ga nari va, ki ga gra di jo sta rej {e kam ni ne od tistih nadnu in v nje nem zahod nem delu. Vzhod na pobo~ ja gre be na, ki so `e zunaj Doli ne Tri glav skih jezer, somno go bolj polo` na in ve~i no ma pora sla s tra vo. O sklad no sti pobo ~ij ne more mo govo ri ti, saj tri glav -ski ozi ro ma cor de vol ski apne nec ni skla do vit. Nes kla do vi tost tako ime no va ne ga tri glav ske ga apnen caje ver jet no tudi raz log nje go ve ga manj izra zi te ga zakra se va nja (Grim {i ~ar 1962).Je zer ski gre ben ima sred nje velik znans tve ni pomen. Izsto pa s ti pi~ nost jo nari va tek ton ske krpe,soraz mer no red kost jo in raz kri tost jo nariv ne plosk ve. Eko lo{ ka vred nost gre be na je zmer na, saj je nje -go vo oste nje sko raj brez `iv lje nja. Delo ma izsto pa jo rasti{ ~a red kih in ogro `e nih vrst na vzhod ni, polo` nej {istra ni gre be na, ki pa je v glav nem zunaj preu ~e va ne ga obmo~ ja. Oce nju je mo, da ima Jezer ski gre bensku paj z me li{ ~i naj ve~ jo estet sko vred nost med vse mi geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi. Pre pad ni gre ben z mo -go~ nim zahod nim oste njem ter pod sten ski mi in pod` leb ni mi meli{ ~i obrob lja Doli no Tri glav skih jezerin ji s svo ji mi rde~ ka sti mi ste na mi daje sli ko vi to, dra ma ti~ no ozad je.135

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 65: Zahod na pobo~ ja Jezer ske ga gre be na so pre pad na, vzhod na pa ka`e jo pri jaz nej {e lice.BOJAN ERHARTI^9.1.7 MELI[^A POD JEZER SKIM GRE BE NOMMe li{ ~a so aku mu la cij ska relief na obli ka, ki zara di skle nje no sti pod Jezer skim gre be nom in raz se` -no sti v Do li ni Tri glav skih jezer sestav lja jo poseb no geo mor fo lo{ ko eno to. Zara di nji ho ve skle nje no sti biprav za prav lah ko govo ri li o enem samem meli{ ~u, raz po teg nje nem v dol `i ni okrog 5 km, ki pa je z manj -{i mi gra pa mi in ero zij ski mi `le bo vi raz de lje no na posa mez ne dele. Nanje vpli va jo pod neb ne prvi ne,izob li ko va nost povr{ ja, lito lo{ ka sesta va, vpad skla dov in voda (Klad nik 1981), v no vej {em ~asu lah kotudi ~lo vek, kar je opaz no na pri mer ob pla nin ski poti pod [tap ca mi.Ve li kost meli{ ~a je pre mo soraz mer na z ve li kost jo ste ne, zato so naj ve~ ja meli{ ~a pod naj ve~ ji miste na mi. Ena ko velja za {te vi lo meli{~: ve~ jih je tam, kjer je ve~ sten. Od nag nje no sti pobo~ ja, ki se spu{ -~a pod ste no, je odvi sno, ali se gru{~ zadr `i ali ne, delo ma tudi, kak {en je nje gov naklon. Ve~i no ma someli{ ~a kon kav no ukriv lje na, z ne kaj bla` jim naklo nom v me li{~ ni bazi. Celot no vzhod no pod no` je Jezer -ske ga gre be na je sestav lje no iz mno go {te vil nih ve~ jih pod sten skih in nekaj manj {ih kamin skih ozi ro mapod` leb nih meli{~. Zara di tri kot ne in izbo ~e ne obli ke so podob na vr{a jem. Meli{ ~a z ju` no eks po zi ci -jo so manj aktiv na in jih pone kod `e pre ra{ ~a rast li nje. Tako se `iva, aktiv na meli{ ~a postop no spre mi nja jov fo si li zi ra na in fosil na. Povsem nepo ra{ ~e na so {ele pod oste njem Veli ke Zel na ri ce, na nad mor ski vi{inisko raj 2000 m. Pod Zel na ri co se izje mo ma pojav lja jo manj {a pod sten ska meli{ ~a z ne ko li ko kon kav -nim pre re zom, ki ima jo naklon okrog 35°.Me li{ ~a pod Jezer skim gre be nom ima jo sred nje velik znans tve ni pomen. Kar veli ka je tudi nji ho va ekolo{kavred nost, saj so v ju` nem delu rasti{ ~a red kih in ogro `e nih vrst, na pri mer rapon ti ke in kranj ske lili je. Ocenjuje -mo, da ima jo Meli{ ~a pod Jezer skim gre ben sku paj z os te njem nad nji mi naj ve~ jo estet sko vred nost medvse mi geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi. Pre pad ni gre ben z mo go~ nim oste njem ter pod sten ski mi in pod` leb nimimeli{ ~i obrob lja Doli no Tri glav skih jezer in ji s svo ji mi rde~ ka sti mi ste na mi daje sli ko vi to, dra ma ti~ no ozadje.136

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 66: Obse` na meli{ ~a pod ju` nim delom gre be na so bolj pora sla z rast li njem, med kate rim so tudired ke rast lin ske vrste.Pre gled ni ca 15: Vizit ka eno te Meli{ ~a pod Jezer skim gre be nom.splo {ni podat ki ime eno te Me li{ ~a pod Jezer skim gre be nom{te vil ka na zem lje vi du 7po vr {i na121,1 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: meli{ ~e dru ge dobro vid ne obli ke: podorznans tve na vred nost red kost 0,75ti pi~ nost 1ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,75do dat na vred nost eko lo{ ka 0,50es tet ska 1kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost~ez mer ni obisk pod [tap ca miuprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la (pri Ko~i pri Tri glav skihjeze rih), del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je ?137

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~9.1.8 GRE BEN LEPO [PI^ JE–PLA SKI VOGEL–^E LOGre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo ki na zaho du obda ja Doli no Tri glav skih jezer in Zgor njo Kom -no, je dolg in nee no ten. Zanj se pojav lja tudi ime Komen sko pogor je (Ku na ver 1985). Naj vi{ je se vzpnev Ve li kem [pi~ ju (2398 m), kjer ima smer sever–jug. Sever na pobo~ ja so pre pad na, ju` na pa trav na tain pone kod pre ki nje na s skal na ti mi pra go vi.Ce lo ten zahod ni del Doli ne, vklju~ vo z gre be nom Veli ke ga [pi~ ja, sestav lja zgor nje tria sni dach stein -ski apne nec. Na ju` nih pobo~ jih gre be na je zelo o~it na skla do vi tost, ki je ostro nas prot je bolj str me gain kom pakt ne ga oste nja Jezer ske ga gre be na na dru gi stra ni Doli ne Tri glav skih jezer. Ni` je, okrog 300 mpod ovr{ jem [pi~ ja, se skla do vi tost na obmo~ ju urav na ve izgu bi, saj je obmo~ je tek ton sko mo~ no pre -tr to. To je glav ni raz log, da smo ta del Doli ne opre de li li kot samo stoj no geo mor fo lo{ ko eno to.V zgor njem delu Doli ne se gre ben usme ri pro ti seve ro vz ho du. Ju` no od Trav ni ka ima gre ben, ki jena ve~ mestih pre ki njen s {kr bi na mi (Trav ni{ ka {kr bi na, Mala vra ta, Veli ka vra ta), smer sever–jug.Med vse mi geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni ima eno ta Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo naj -manj {o znans tve no vred nost. Za kri te ri je red kost, tipi~ nost in celo vi tost smo obmo~ ju pri pi sa li le po0,25 to~ ke, na ra~un krnic kot sle dov pole de ni tve in (peri)gla cial ne ga gru{ ~a na pobo~ jih pa pol to~ keza paleo geo graf sko vred nost. [te vil ne manj {e poli ce na str mih pobo~ jih so pre kri te s po bo~ nim gru{ -~em in delo ma moren skim gra di vom, na kate rem je nasta la tan ka plast prsti. Zato so pobo~ ja izdat nopora sla z alp skim cvet jem in se na njih rade zadr `u je jo `iva li, med kate ri mi so tudi sku pi ne gam -sov in kozo ro gov. Dolg in raz gi ban gre ben, pre ki njen s {kr bi na mi in pod prt s stran ski mi pomo li medobse` ni mi krni ca mi pred stav lja zna ~il no kuli so Doli ni Tri glav skih jezer. Je del »kla si~ ne ga« pogle -da na Doli no s pla nin sko ko~o in z Dvoj nim jeze rom v os pred ju. Zato je estet ska vred nost gre be naveli ka.Sli ka 67: Edins tve na kuli sa Lepe ga [pi~ ja z Dvoj nim jeze rom v os pred ju.BOJAN ERHARTI^138

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 16: Vizit ka eno te Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo.splo {ni podat ki ime eno te Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo{te vil ka na zem lje vi du 8po vr {i na171,5 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: ste na dru ge dobro vid ne obli ke: gre ben, meli{ ~e,podorznans tve na vred nost red kost 0,25ti pi~ nost 0,25ce lo vi tost 0,25pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,31do dat na vred nost eko lo{ ka 0,50es tet ska 0,88kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,75sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –9.1.9 TEK TON SKO PRE TR TO OBMO^ JE POD GRE BE NOM LEPE GA [PI^ JAPre gled ni ca 17: Vizit ka eno te Tek ton sko pre tr to obmo~ je pod gre be nom Lepe ga [pi~ ja.splo {ni podat ki ime eno te Tek ton sko pre tr to obmo~ je pod gre be nomLepe ga [pi~ ja{te vil ka na zem lje vi du 9po vr {i na71,5 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: dru ge dobro vid ne obli ke: lede ni{ ke, kra{ kenima domi nant ne obli kein recent ne nekra{ ke, vse nei zra zi teznans tve na vred nost red kost 0,25ti pi~ nost 0,50ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,44do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,25kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,25sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –139

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 68: Tek ton sko mo~ no pre tr to obmo~ je nima domi nant ne relief ne obli ke.BOJAN ERHARTI^Po sle di ca pestre tek ton ske zgrad be Doli ne Tri glav skih jezer je {iro ko in mo~ no pre tr to tek ton skoobmo~ je pod gre be nom Veli ke ga [pi~ ja. Cona se za~ ne sever no od Led vi ce, pote ka v sme ri seve ro -za hod–ju govz hod in se kon ~a ju` no od pomo la Brda, kjer se za~e nja lo poli ce Debe le ga la{ta. Pre tr totek ton sko obmo~ je je raz log, da med Pre ho dav{ ki mi podi in Brdi ni la{ta stih plo{~. Zato tudi ni veli kokra{ kih poja vov, saj so ti na mo~ no preg ne te nem povr{ ju skrom no zasto pa ni.Zato pa je na obmo~ ju toli ko ve~ ostan kov pole de ni tve. Iz treh manj {ih, a do bro vid nih krnic pod[pi~ jem so se pro ti doli ni spu{ ~a li manj {i lede ni{ ki jezi ki ter preob li ko va li tek ton sko eno to. Naj ve~ ji mednji mi se je za~el v kr ni ci vzhod no od Brd in kon ~al v ko ta nji pla ni ne Pri utah kilo me ter in pol ni` je. V spod -njem delu krnic so vid ni manj izra zi ti moren ski nasi pi, med tem ko zgor nje dele krnic zapol nju je jo meli{ ~a.Umik lede ni kov je naj ver jet ne je vzrok za obse` ne podo re, ki so se trga li s po bo ~ij [pi~ ja. Gra di vo naj -ve~ je ga je seglo prav do dolin ske ga dna, saj naj de mo nje go ve podor ne blo ke sever no od Led vi ce, lenekaj sto metrov od jeze ra.Znans tve na vred nost obmo~ ja je z geo mor fo lo{ ke ga vidi ka niz ka, saj pre tr ta kam ni na ne zago tav -lja mo` no sti za raz voj pestrih relief nih oblik. Pod la ga z ve li ko gru{ ~a v kom bi na ci ji s pre cej{ njo nad mor skovi{i no prav tako ne nudi ugod nih rasti{~ nih raz mer, zato je majh na tudi eko lo{ ka vred nost te geo mor -fo lo{ ke eno te. Obmo~ je je odmak nje no in iz ve~ je ga dela doli ne sla bo pre poz nav no, zato nima nika kr {neestet ske ali sim bol ne vred no sti.9.1.10 LAŠTI IN MUTO NI RA NO POVRŠJE MED LED VI CO IN PLA NI NO PRI UTAHDe be los kla do vi ti dach stein ski apne nec in tan ko plast na ti jur ski apnen ci so raz li~ no pre sta li lede ni{ -ko preob li ko va nje doli ne. Na sled nje ga so vpli va li raz li~ na struk tu ra in odpor nost apnen ca pa tudi raz li~ nanag nje nost skla dov. Med tem ko je bilo povr{ je s tria snim apnen cem ve~i no ma mo~ no lede ni{ ko zgla -je no, je na jur skih apnen cih nasta lo bolj raz gi ba no povr{ je.140

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 18: Vizit ka eno te La{ti in muto ni ra no povr{ je med Led vi co in pla ni no Pri utah.splo {ni podat ki ime eno te La {ti in muto ni ra no povr{ je med Led vi coin pla ni no Pri utah{te vil ka na zem lje vi du 10po vr {i na34,4 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: muto ni ra no povr{ je dru ge dobro vid ne obli ke: la{ti, lede ni{ kegrbi ne, more ne, bal va ni, `le bi ~i, {krap lje,kra{ ki jarek, ve~ je kra{ ke kota njeznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 0,75ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,81do dat na vred nost eko lo{ ka 0,50es tet ska 0,75kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,75sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ jena rav na vred no taV so de lo va nju z gra di vom, ki ga lede nik trans por ti ra, se na zgla je ni povr {i ni lede ni{ ke ga kori ta pojavljajove~ je ali manj {e izbo kli ne ozi ro ma grbi ne, ki ustvar ja jo vtis valo vi te pokra ji ne, ime no va ne muto ni ra no povr{ -je (Benn in Evans 2003). Tak {na valo vi tost nas v Do li ni Tri glav skih jezer sprem lja na ve~ mestih, naj lep {evid na in raz vi ta pa je med kota njo pla ni ne Pri utah in Led vi co. O~it no je, da so bili skla di jur skih apnencev,ki so pre cej nag nje ni, neko li ko bolj pod vr `e ni lede ni{ ke mu preob li ko va nju kot sta rej {i dach stein ski apnen -ci. Kuna ver (2010) meni, da je na dru ga~ no zgla je nost jur skih apnen cev mor da vpli va la tudi nav zo~ nostkre me no vih del cev. Pone kod je lede nik med grbi na mi izdol bel pra va kori ta s pre me rom nekaj metrov.Jur ski apnen ci gra di jo tudi pod la go za zelo inten ziv no raz re zan in raz je den {krap ljast viso ko gor skisvet. Sestav lja jo ga tanj {e pla sti, ki z na klo nom od 15 do 40° vpa da jo pro ti vzhod u in neka ko v ~r ti jezerizgi nja jo pod obse` na meli{ ~a, nato pa pod nanj nari njen Jezer ski gre ben (Ku na ver 1961, 107).Bolj skle nje ni in hitrej {i toko vi pada vin ske vode koro di ra jo na kra su znat no glob lje kot po~a sno raz -pr {e no pro ni ca nje v tla, ki opra vi pogla vit no koro zi jo v vrh njih pla steh. ^e gle da mo na preob li ko va njepovr{ ja raz voj no, koro zij sko bolj zni `a ne mu povr{ ju ustre za koro zij sko manj pre vot lje no kra{ ko pod -zem lje. Manj pre pust nim vlo` kom ustre za pos pe {e na koro zi ja povr{ ja (Gams 1962, 15). V tem vidi moraz log, da so jur ski apnen ci v Do li ni Tri glav skih jezer bolj ozi ro ma dru ga ~e zakra se li kot tria sni. @e Melik(1928, 58) je poro ~al o rde~ ka stih ali sivih apnen cih, ki so »… mo~ no raz je de ni po kra{ kem `le bi~ ju;tak {ne so pla sti na pri mer pri Ko~i ob Tri glav skih jeze rih in pro ti seve ru tja ~ez Tret je jeze ro …«.Kjer sta koro zi ja in pre tr tost kam ni ne pov zro ~i la gosto raz je de no in s {te vil ni mi zev mi pre pre `e nopovr{ je, je kom pakt ne skal ne povr {i ne zelo malo. Med {krap lja mi so se nje ni ostan ki ohra ni li kot tanj -{e ali debe lej {e vme sne ste ne z rav nim ali prio stre nim vrhom. Na naj bolj raz pad lih {krap lji{ ~ih moli jov vi {i no nek da nje ga enot ne ga skal ne ga povr{ ja le {e ostri koni ~a sti skal ni no`i, ki jih po svo je ostri tudimehan sko raz pa da nje apnen ca. V kom bi na ci ji s ko ro zij sko mo~ no raz je de ni mi {krap lja mi sta se glad -kost in valo vi tost pone kod `e spre me ni li v gri `o.V Do li ni Tri glav skih jezer je, zla sti med Led vi co in opu{ ~e no pla ni no Pri utah, veli ko moren skih zaplat, kipre kri va jo pred vsem zgla je ne jur ske apnen ce zahod no od pla nin ske poti (Ku na ver 2010). Nji hov znanstveni141

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 69: Muto ni ra no povr{ je ju` no od Jeze ra v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^Sli ka 70: Zapla te moren ske ga gra di va, ki so pod la go za{ ~i ti le pred koro zi jo.BOJAN ERHARTI^142

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23pomen je izje men, saj kr~e nje moren ske ga gra di va, ki je {~i ti lo `ivo skal no osno vo, naka zu je hitrost koro -zij skih pro ce sov ozi ro ma hitrost zni `e va nja povr{ ja.Na ome nje nem obmo~ ju so {krap lje bolj ali manj zaob lje ne. Zani mi ve so zla sti zara di pro ce sov, kiso pov zro ~i li nji hov zdaj{ nji videz. Zdi se ver jet no, da so bile {krap lje {e v ~a su za~et kov pla nin ske gagos po dars tva v Do li ni Tri glav skih jezer in na Zgor nji Kom ni v bis tve no ve~ ji meri pokri te s pr ste no odejo.Mu to ni ra no povr{ je z zaob lje ni mi {krap lja mi ima veli ko znans tve no vred nost. Je zna ~i len pri mer lede -ni{ ke ga preob li ko va nja, ki je v na {ih Alpah zelo redek. Pri obli ko va nju zdaj{ nje ga vide za povr{ ja jesode lo va la vrsta pro ce sov, kar daje poja vu tudi paleo geo graf sko te`o ozi ro ma vred nost. Izjem ne ga pome -na so zapla te moren ske ga dro bir ja, ki so mati~ no pod la go {~i ti le in jo delo ma {e ved no {~i ti jo predzakra se va njem. Pre cej{ nja je tudi eko lo{ ka vred nost obmo~ ja, saj gre za kom bi na ci jo gole ga sve ta inpovr{ ja s trav nim, grmov nim in dre ve snim rast li njem. Kuna ver (1985, 30) buj nej {o vege ta ci jo raz la gas kam nin sko pod la go. Netop ne ga ostan ka, iz kate re ga nasta ja prst, je v Do li ni Tri glav skih jezer kljubmo~ ni zakra se lo sti na jur ski pod la gi pre cej ve~ kot dru god. Raz gi ba no muto ni ra no povr{ je je vizual nopestro in dobro vid no, saj je ve~i no ma golo in v ne po sred ni bli `i ni pla nin ski poti.9.1.11 LAŠTI POD GOZ DOM Z VME SNI MI KRAŠKI MI KOTA NJA MISpod nji del Doli ne Tri glav skih jezer v o` jem pome nu pora{ ~a gozd mace sna, ki mu je pri me {a nasmre ka. Veli ko povr{ ja pre ra{ ~a tudi ru{ je. Na tem obmo~ ju je lede ni{ kih oblik pre se net lji vo malo. Sle -do ve ero zi je je zabri sa lo ozi ro ma pre kri lo rast li nje, moren sko gra di vo pa je bilo bodi si odstra nje no bodi siodlo `e no v glav nem na vzhod ni stra ni doli ne. Pod red ki mi zapla ta mi moren ske ga dro bir ja lah ko marsik -je, tudi v oko li ci pla nin ske ko~e, nale ti mo na glad ko, lede ni{ ko obru {e no povr{ je, na kate rem so ohra nje nenaj ve~ krat vzpo red no pote ka jo ~e raze. Na obmo~ jih, ki so `e dalj ~asa izpo stav lje na zuna njim vpli vom,so raze izgi ni le. V tej geo mor fo lo{ ki eno ti je veli ko bal va nov, {e zla sti v oko li ci Dvoj ne ga jeze ra.Pre gled ni ca 19: Vizit ka eno te La{ti pod goz dom z vme sni mi kra{ ki mi kota nja mi.splo {ni podat ki ime eno te La {ti pod goz dom z vme sni mi kra{ ki mikota nja mi{te vil ka na zem lje vi du 11po vr {i na150,3 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: zaob lje ne {krap lje dru ge dobro vid ne obli ke: la{ti, bal va ni,{kav ni ce, `le bi ~i, {krap lje, kra{ ki jar ki,ve~ je kra{ ke kota njeznans tve na vred nost red kost 0,25ti pi~ nost 0,75ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 1pov pre~ je 0,69do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 0,25kul tur na in eko nom ska 0,25do stop nost 0,75sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost~ez mer ni obisk, pla nin ska ko~auprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –143

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 71: Zaob lje ne {krap lje zahod no od Ko~e pri Tri glav skih jeze rih.BOJAN ERHARTI^^im bolj je kam ni na kom pakt na in debe lo skla do vi ta, tem ena ko mer ne je se raz vi ja jo kra{ ke obli -ke. Na tan kih rde~ ka stih tito nij skih apnen cih v oko li ci Dvoj ne ga jeze ra so se na pri mer {krap lja sti `le bo viin dru ge nav pi~ ne vdol bi ne zajed le v glo bi no od ene do dveh povr {in skih pla sti. Na glo bi ni prib li` no 40 cm,kjer je prva lezi ka, se nav pi~ ne koro zij ske raz po ke raz {ir ja jo v vo do rav ne izjed ni ne med povr {in sko innasled njo plast jo. Zara di te vodo rav ne pre vot lje no sti povr {in ska plast na mno gih mestih nima ve~ pra -ve pod la ge, zato se skal na to povr{ je raz lam lja v zaob lje ne in nena vad no koro zij sko izob li ko va ne skal na teblo ke. Podob no se pono vi pri nasled nji, {e glob lji lezi ki. Zato koro zij ske obli ke, ki nasta ja jo na tak {ni pod -la gi, niso zelo dol go traj ni poja vi.Naj bolj raz {ir je na kra{ ka obli ka so {krap lje, ki so na obmo~ ju obrav na va ne geo mor fo lo{ ke eno tebolj ali manj zaob lje ne. Zani mi ve so zla sti zara di pro ce sov, ki so pov zro ~i li nji hov zdaj{ nji videz. Zdi sever jet no, da so bile {krap lje {e v ~a su za~et kov pla nin ske ga gos po dars tva v Do li ni Tri glav skih jezer inna Zgor nji Kom ni v bis tve no ve~ ji meri pokri te s pr ste no ode jo. Poz nej {a raba tal za pa{o je sku paj s pod -neb ni mi vpli vi mor da poru {i la narav no rav no te` je in pove ~a la ero zi jo prsti, kar je pov zro ~i lo ogo le lostsred nje ga in spod nje ga dela Doli ne. Naglo zni `e va nje gozd ne meje in umik buk ve sta se za~e la `e v pet -naj stem ozi ro ma {est naj stem sto let ju kot posle di ca pod neb nih spre memb, pa{ni{ tva in fu`i nars tva([er celj 1962). Z opu{ ~a njem ome nje nih dejav no sti se je povr{ je za~e lo posto po ma zara{ ~a ti, zato {krap -lje v oko li ci Dvoj ne ga jeze ra in pla ni ne Pri utah vsaj delo ma spet pre kri va ta prst in rast li nje.Da je bilo nek daj v Do li ni Tri glav skih jezer rast lins tva mno go ve~, potr ju je jo tudi pelod ne ana li ze izMla ke Pri utah ([er celj 1962). V do lo ~e nih obdob jih pa je bilo rast li nja tudi manj (Hac quet 1778; [er -celj, 1962); le tako so lah ko nasta le {krap lje v oko li ci Dvoj ne ga jeze ra. Na letal skih posnet kih so medru{ jem dobro vid ni {te vil ni kra{ ki jar ki, ki pa so v na ra vi prak ti~ no nedo stop ni. Tako zara di na~i na nastan -ka kot zara di dimen zij so poseb na kra{ ka mor fo lo{ ka sku pi na.V dolu, ki se izpod Veli ke ga [pi~ ja nada lju je pro ti jugovz ho du, k Do li ni Tri glav skih jezer, je opu{ -~e na pla ni na, na njej pa pogo sto suha Mla ka Pri utah, ki jo ozna ~u je ta mo~ vir no rast li nje in rav no dno144

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23iz humu sne prsti. Zara di zakra se lo sti in moren ske ga dro bir ja je dno dola vega sto. Ve~ ji moren ski nasipje sever no ozi ro ma seve ro za hod no od Mla ke. Kra{ ka kota nja je na sti ku tan ko pla sto vi tih svet lo si vih jur -skih apnen cev s kom pakt nej {im apnen cem na zaho du. Prvi je raz krit bli zu opu{ ~e ne pla ni ne Pri utah,dru gi pa zahod no od Mla ke, kjer je viden vpad skla dov pro ti vzhod u, torej h kon tak tu, na kate rem vod -ni pre tok v tla zadr `u je moren ski dro bir (Gams 1962, 221).Ob mo~ je ima z vi di ka geo mor fo lo gi je zmer no znans tve no vred nost. Naj po memb nej {e so zaob ljene{krap lje, ki zelo ver jet no pri ~a jo o spre me nje nih pod neb nih in rast nih raz me rah. Obli ke niso red ke, sopa tipi~ ne za pre hod ni pas bli zu zgor nje gozd ne meje. Eko lo{ ka vred nost obmo~ ja ni veli ka, saj pre -vla du je eno li~ no ru{ je, ki ga dopol nju je jo sesto ji mace sna s pri me {a no smre ko. Z vi di ka geo mor fo lo{ kihoblik je estet ska vred nost obmo~ ja majh na. Zato pa smo tej geo mor fo lo{ ki eno ti na ra~un opu{ ~e nepla ni ne Pri utah, nek da nje Zoi so ve bota ni~ ne ko~e in obsto je ~e pla nin ske Ko~e pri Tri glav skih jeze rih,ki ima ve~ kot sto let no tra di ci jo, pri pi sa li majh no kul tur no vred nost.9.1.12 DEBE LI LA[TDe be li la{t se raz pro sti ra zahod no in ju` no od geo mor fo lo{ ke eno te Tek ton sko pre tr to obmo~ je podgre be nom Lepe ga [pi~ ja. Podrob nej {i pre gled daje slu ti ti, da je tudi obmo~ je Debe le ga la{ta neko li kopre tr to, saj se {iri v po dalj{ ku tek ton sko raz lom lje ne ga povr{ ja pod gre be nom [pi~ ja.Pre gled ni ca 20: Vizit ka eno te Debe li la{t.splo {ni podat ki ime eno te De be li la{t{te vil ka na zem lje vi du 12po vr {i na37,3 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{t, `le bi ~i dru ge dobro vid ne obli ke: {kav ni ce,mikro` le bi ~i, {krap lje, kot li ~iznans tve na vred nost red kost 0,50ti pi~ nost 0,50ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,56do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 0,25kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,25sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost ?uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab la (pri pla ni ni Pri utah),del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to `e ima sta tus narav ne vred no te,ali zava ro va no obmo~ jea je vred nost obmo~ ja niz kaZa hod no od Debe le ga la{ta je v gro bem podo ben Glad ki la{t, med nji ma pa je manj {a, izra zi to lede -ni{ ko obru {e na kota nja, po kate ri je imel lede nik, ki je pri ha jal iz obse` ne krni ce Za doli no, o~it no glav niodtok pro ti Lopu~ ni ci. Na seve ru se la{t str mo spu sti v manj {e sed lo, na kate re ga nas prot ni stra ni sepne od dale~ viden stran ski pomol gre be na Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel. Vzhod no in sever no od obrav -na va ne geo mor fo lo{ ke eno te je tek ton sko pre tr to obmo~ je.Tudi obmo~ je Debe le ga la{ta je mo~ no pre lom lje no in raz po ka no. Pla sti vpa da jo pro ti jugovz ho du.Sever ni rob je izra zi to stop ni ~a sto odre zan, na jugu pa se plo{ ~e la{ta, ki jih pre ra{ ~a ru{ je, posto poma145

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 72: Makro` le bi ~i v spod njem delu Debe le ga la{ta so vid ni `e od dale~.BOJAN ERHARTI^spu{ ~a jo pro ti Lopu~ ni ci. La{ta sto povr{ je je raz de lje no na ve~ plo{~, kar je lah ko posle di ca lu{ ~e njavrh nje skla dov ne pla sti zara di lede ni{ ke ero zi je. Do raz pa da nja neko~ bolj enot ne ga povr{ ja pa je pri{ -lo tudi zara di zakra se va nja, pri ~emer je ver jet no, da je bila `e v ho lo ce nu tu in tam odstra nje na vrh njakoro di ra na plast.Med naj po memb nej {i mi dejav ni ki nastan ka ve~i ne kra{ kih oblik sta polo `aj skla dov in nag nje nostpovr{ ja. Posle di ce raz li~ ne ga nagi ba se ka`e jo pred vsem v na ~i nih odte ka nja in zadr `e va nja pada vin(Ku na ver 1961, 105). Nepo sred ni vpli vi raz li~ nih polo `a jev so vid ni v raz li~ nih tipih viso ko gor skih korozij -skih oblik, zla sti manj {ih. Pomemb no je namre~, ali de`ev ni ca odte ka s po vr{ ja hitro ali po~a si. Pri obrav na vikra{ kih poja vov je tre ba pou da ri ti, da bi zaman iska li dve nag nje ni skal ni plosk vi, na kate rih bi se raz -vi le popol no ma ena ke obli ke.De be li la{t gra di debe los kla do vi ti dach stein ski apne nec. Med tem, ko je bila tak {na pod la ga na podihpod Pre ho dav ci ugod na za nasta nek kot li ~ev, je teh na Debe lem la{tu malo, saj je povr{ je povsod nag -nje no in pre ve~ raz lom lje no. Poleg tega se je v se ve ro za hod nem delu Pre ho dav cev, pod pobo~ ji Zad njeLope, lah ko kopi ~il sneg, na Debe lem la{tu pa ne, saj nima zaled ja, ker je kot otok dvig njen nad Zgor -njo Kom no. Dalj {e zadr `e va nje sne` ne ode je one mo go ~a tudi usmer je nost pro ti jugu.Glad ka skal na povr {i na, pred vsem lede ni{ ko zaob lje na, se lah ko zelo dol go upi ra mo~ nej {e mu zakra -se va nju in to tem dlje, ~im vi{ ja je nje na lega (za ra di manj {e koli ~i ne dote ka jo ~e vode s po vr{ ja), ~im boljena ko mer no je zgla je na in ~im bolj kom pakt na je kam ni na (Ku na ver 1983, 258). Na Debe lem la{tu sepojav lja jo {krap lje in {kav ni ce, na bolj nag nje nem povr{ ju tudi `le bi ~i. Nag nje ni la{ti ima jo vse pogo jeza raz voj linear nih koro zij skih oblik. Na naj bolj nag nje nih la{ta stih plo{ ~ah ozi ro ma na lede ni{ ko obru{e -nih str mih sklad nih pobo~ jih so sko raj da edi na kra{ ka obli ka, ki se ohra nja tudi dalj {a obdob ja, makro` le bi ~i.De be li la{t nima poseb ne ga znans tve ne ga pome na. V Ju lij skih Alpah je namre~ ve~ podob nih obmo -~ij, kjer so kra{ ki poja vi pre cej bolj pestri in bolje raz vi ti. Z ob li ka mi, ki so tipi~ no raz vi te, je boga tej {i `e146

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23sosed nji Glad ki la{t. Zelo majh ni sta tudi nje go vi estet ska in eko lo{ ka vred nost. Eko lo{ ki neko li ko pove -~u je vred nost dejs tvo, da je Debe li la{t narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 13,5 ha. Iznez na ne ga raz lo ga ni vanjo vklju ~e na iz veli ke ga dela Doli ne Tri glav skih jezer dobro vid na veli ka, golala{ta sta plo{ ~a, obda na z ru{ jem in obr nje na pro ti jugovz ho du. Na njej so eni izmed naj lep {ih `le bi ~evna preu ~e va nem obmo~ ju, zato bi jo bilo smi sel no vklju ~i ti v na rav no vred no to.9.1.13 GLAD KI LA[TGlad ki la{t je obse` no obmo~ je la{tov zahod no od Debe le ga la{ta. Nad oko li{ ki mi podi se dvi gaza od 50 do 100 m. Od gre be na [pi~ je–Pla ski Vogel ga raz dva ja izra zi ta krni ca, ime no va na Za doli no,ki jo Mihe li~ (1998) ozna ~u je za kon to. Na zaho du Glad ki la{t od povir nih delov Lopu~ ni ce, ime no va -nih Kon te in Pri baj ti, lo~i strm, okrog 50 m visok skal na ti prag, ki je naj ver jet ne je tek ton sko zasno van,v ~a su pole de ni tve pa je bil mo~ no obru {en. Ju` na stran se postop no stop ni ~a sto spu{ ~a pro ti Lopu~ -ni ci, na vzhod u pa Glad ki la{t od Debe le ga la{ta lo~i raz po teg nje na kota nja s ti pi~ ni mi lede ni{ ko zaob lje ni mirelief ni mi obli ka mi. Obmo~ je Glad ke ga la{ta ni povsem enot no. Manj {e podo lje na seve ru ga deli navzhod ni in zahod ni del, na jugu pa je med dve ma kra ko ma doli ne {e tret ji, naj manj {i in naj bolj pora{ -~en del geo mor fo lo{ ke eno te. Celot no obmo~ je Glad ke ga la{ta je iz zgor nje tria sne ga dach stein ske gaapnen ca, ki je zara di ~isto sti zelo ugo den za koro zij sko preob li ko va nje relie fa (Ku na ver 1961, 107).Pre gled ni ca 21: Vizit ka eno te Glad ki la{t.splo {ni podat ki ime eno te Glad ki la{t{te vil ka na zem lje vi du 13po vr {i na60,5 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{t, `le bi ~i dru ge dobro vid ne obli ke: {kav ni ce,mikro` le bi ~i, {krap lje, kot li ~i, koro zij skestop ni~ ke, koro zij ske poli ceznans tve na vred nost red kost 0,75ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,81do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 0,63kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,25sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to po ve ~a nje zdaj{ nje ga obse ga narav neali zava ro va no obmo~ jevred no teOba la{ta, Glad ki in Debe li, sta do`i ve la lede ni{ ko preob li ko va nje, ~eprav mor da v raz li~ ni meri.Zara di lege Glad ke ga la{ta, ki zapi ra veli ko krni co Za doli no, skle pa mo, da je bil mo~ ne je lede ni{ kopreob li ko van kot na robu krni ce in v za vet ju pod Brdi le`e ~i Debe li la{t. Razen tega se zdi, da je Debe lila{t tek ton sko mo~ ne je pre lom ljen in pre trt.Eden od pogla vit nih dejav ni kov obli ko va nja povr{ ja je nagib povr{ ja. Manj {e mu nagi bu poleg vplivaraz po ka no sti pri pi su je mo ve~ jo pogo stost poklin skih {kra pelj. Ve~ ji nagib pov zro ~i hiter raz voj mean -dr skih `le bi ~ev, ki so poleg manj {ih in manj pomemb nih koro zij skih oblik sko raj da edi ne koro zij ske obli ke147

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 73: Obse` ni nag nje ni skla di Glad ke ga la{ta.BOJAN ERHARTI^na veli kih la{ta stih plo{ ~ah. Raz li~ no nag nje ne la{ta ste plo{ ~e Glad ke ga la{ta so vzrok veli ke pestrostigla cio kra{ kih oblik. Obrav na va nim la{tom je skup no pre cej gosto omre` je raz pok, na kate re so vezaneve~ je in manj {e kra{ ke obli ke. Zara di tak {ne raz po ka no sti so nad pov pre~ no zasto pa ni o`je {krap lja -ste raz po ke, ve~ je raz {ir je ne raz po ke, pa tudi brez na, ki so nasta la z raz {i ri tvi jo in poglo bi tvi jo raz pok.[krap lji{ ~a ka`e jo pre cej raz li~ no stop njo raz vo ja, ven dar je vsem skup no, da so {krap lje ve~i no -ma mo~ no raz ~le nje ne, kar ka`e, da kra{ ko preob li ko va nje povr{ ja pote ka `e raz me ro ma dol go. [krap lji{ ~ase lah ko raz vi je jo iz prvot nih makro` le bi ~ev ozi ro ma mean dr skih `le bi ~ev ali pa nepo sred no na glad -kem povr{ ju, ~e so skla di mo~ ne je raz po ka ni. O~it no je, da so bila neka te ra obmo~ ja la{ta pre dis po ni ra naza raz voj {krap lji{~, dru ga za nasta nek mre `e makro` le bi ~ev, tret ja za {ir je nje raz pok v {krap lja ste raz -po ke z vme sni mi ini cial ni mi kot li ~i in tako naprej.Zna ~i len je tudi pojav nepo sred ne ga soseds tva la{ta stih plo{~, ki ka`e jo raz li~ no gosto to in raz li~ -ne vrste mikro kra{ kih oblik, pred vsem pa raz li~ ne faze raz vo ja mikro kra{ kih oblik, zla sti {kra pelj in `le bi ~ev.Vzrok za raz li~ no raz ~le nje nost la{tov je raz li~ na raz po ka nost. Tek ton ska pre dis po ni ra nost je zelo pomemb -na tudi za nasta nek jam ozi ro ma bre zen.Glad ki la{t ima veli ko znans tve no vred nost. ^eprav so nag nje ni la{ti v Do li ni Tri glav skih jezer, patudi dru god v Ju lij skih Alpah, raz me ro ma pogost pojav, so la{ti takih raz se` no sti ven dar le red kost. Glad -ki la{t namre~ od seve ra pro ti jugu meri sko raj kilo me ter, na tej raz da lji pa se povr{ je stop ni ~a sto spu stiza dobrih 200 me trov. Zara di raz li~ ne nag nje no sti la{tov so se raz vi le {te vil ne kra{ ke obli ke, deni momikro` le bi ~i, koro zij ski stop ni~ ke, {kav ni ce, `le bi ~i, raz li~ ne vrste {kra pelj. Ve~ je obli ke so red kej {e, zasto -pa ni so le kot li ~i in brez na.Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ ke eno te je majh na, saj je nje no povr{ je ve~i no ma golo. Tudi Glad -ke mu la{tu eko lo{ ko vred nost neko li ko pove ~a dejs tvo, da ima sta tus narav ne vred no te. Debe li la{t jenamre~ narav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 30,2 ha. Tudi pri njej so meje za~r ta ne zelo148

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ohlap no, saj so mno gi la{ti v ju` nem delu, ki spa da jo med naj bolj pestre na {ir {em obmo~ ju, zunaj narav -ne vred no te. Pred la ga mo, da se obmo~ je narav ne vred no te raz {i ri tudi na ju` ne plo{ ~e, dokler te neizgi ne jo pod skle nje no ode jo ru{ ja. Po estet ski vred no sti Glad ki la{t spa da med zmer no pri vla~ na obmo~ja.9.1.14 PODI ZA DOLI NO IN PRI BAJ TINa ju` ni in vzhod ni stra ni obda ja jo gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo manj {i ostan ki urav nav,ki se kot tera se ali krni ce vle ~e jo od Dola do Pla ske ga Vogla. To so prav za prav naj vi{ ji deli Zgor nje Komne,ki so zara di vodo rav nih pla sti dach stein ske ga apnen ca izred no rav ni in ozki jezi ki viso ke ga kra{ ke gasve ta na nad mor ski vi{i ni med 1850 in 2050 m.Pre gled ni ca 22: Vizit ka eno te Podi Za doli no in Pri baj ti.splo {ni podat ki ime eno te Podi Za doli no in Pri baj ti{te vil ka na zem lje vi du 14po vr {i na135,7 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{ti dru ge dobro vid ne obli ke: {kav ni ce, `le bi ~i,{krap lje, kot li ~i, kra{ ke mizeznans tve na vred nost red kost 0,25ti pi~ nost 0,50ce lo vi tost 0,50pa leo geo graf ska vred nost 0,25pov pre~ je 0,38do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,38kul tur na in eko nom ska 0,25do stop nost 0,25sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je –Urav na no povr{ je pred stav lja naj vi{ ji, povir ni del doli ne Lopu~ ni ca in nima enot ne ga ime na. Nje -gov ju` ni del se ime nu je Pri baj ti, sever ni pa Kon te. Prvo ime je obmo~ je dobi lo po pastir skem sta nu,ki so ga nek daj ime li v po do lju bohinj ski pastir ji. Med Pla skim Voglom in Brdi je izra zi ta krni ca, ki jo najugu zapi ra otok privz dig nje nih la{tov, ime no van Glad ki la{t. Za kota njo je uve ljav lje no ime Za doli no,a kr ni co zara di zapr to sti neka te ri avtor ji ozna ~u je jo kot kon to (Mi he li~ 1998).Obrav na va na geo mor fo lo{ ka eno ta je torej pre cej veli ka in raz gi ba na. Obse ga naj vi{ je dele Zgor -nje Kom ne, ven dar brez gre be na Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo in izra zi to dvig nje nih la{tov, ki sestav lja josamo stoj ne geo mor fo lo{ ke eno te. Na nje nih podih se menja va jo la{ta ste plo{ ~e, ki so raz li~ nih veli ko -sti in sme ri. Nji ho va nag nje nost ne ka`e nobe ne ga reda ali pra vi la. Naj po memb nej {a dejav ni ka za nasta nekkra{ kih oblik sta `e ve~ krat ome nje na polo `aj pla sti in nag nje nost povr{ ja. Tako je v po do lju cela vrstakra{ kih oblik, a te niso tako izra zi te kot na neko li ko dvig nje nih la{tih, saj je kam ni na o~it no pre cej boljpre tr ta. To potr ju je jo pre lo mi, ki obmo~ je eno te seka jo v sme ri seve ro za hod–ju govz hod. Na sistem raz -pok in pre lo mov je pro stor sko in genet sko veza na veli ka ve~i na ve~ jih povr {in skih kra{ kih oblik, pri ~emerse je poka za lo, da so raz po ke ene ga siste ma mo~ nej {e, pogo stej {e in pomemb nej {e od dru ge ga alitret je ga. Rezul tat tega je pre vla du jo ~a usmer je nost vseh podol go va tih relief nih oblik in nji ho va linear -na nani za nost (Ku na ver 1983).149

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 74: Podi Pri baj ti, kjer je neko~ stal pastir ski stan.BOJAN ERHARTI^Po do lje je pone kod pre kri to z le de ni{ kim ali peri gla cial nim dro bir jem in posa mez ni mi bal va ni, podgre be nom Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo pa z me li{ ~i in podor nim gra di vom. La{ti so ve~i no ma goliin brez rast li nja. Zna ~aj, zla sti zaob lje nost neka te rih kra{ kih oblik, pa tudi ime Pri baj ti naka zu je ta, daje podo lje v zad njih sto let jih do`iv lja jo pre cej{ nje spre mem be. Zdi se ver jet no, da so bile {krap lje {ev ~a su za~et kov pla nin ske ga gos po dars tva v Do li ni Tri glav skih jezer in na Zgor nji Kom ni v pre cej ve~ jimeri pre kri te s prst jo in rast lins tvom. Inten ziv na pa{a je lah ko pov zro ~i la poru {e nje narav ne ga rav no -te` ja in s tem nara{ ~a jo ~o ero zi jo prsti, ki je pri ved la do ogo li tve tega dela doli ne. Po opu sti tvi pla nin ske gapa{ni{ tva se zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne povr{ je {e ni za~e lo zara{ ~a ti, kot na pri mer v oko li ci Dvoj -ne ga jeze ra in pla ni ne Pri utah.V Tri glav skem narod nem par ku so podi raz me ro ma pogost pojav, kar obmo~ ju zni `u je znans tve -no vred nost. ^eprav gre za tipi~ no in kom plek sno geo mor fo lo{ ko eno to, je nje na paleo graf ska vred nostv pri mer ja vi s so sed nji mi eno ta mi raz me ro ma niz ka, zato je majh na tudi nje na pov pre~ na znans tve navred nost. Eko lo{ ka vred nost obmo~ ja je zmer na do majh na, prav tako majh na je nje go va estet ka vred -nost. Ima pa to obmo~ je zara di nek da nje ga pla nin ske ga pa{ni{ tva dolo ~e no kul tur no vred nost.9.1.15 VELI KA VRA TAVe li ka vra ta so 1924 m visok pre val v gre be nu med ^elom in Kalom, prek kate re ga je naj la` ji pre -hod med Doli no Tri glav skih jezer, Zgor njo Kom no in Tren to.To je svet zna ~il ne ga viso ko gor ske ga la{ta ste ga kra sa na zahod nem obrob ju Zgor nje Kom ne. Izpla no ta ste ga povr{ ja Zgor nje Kom ne se`e pod Veli ka vra ta pli tva, mo~ no zakra se la in lede ni{ ko preob -li ko va na doli na, ki se kon ~a v manj {i in nei zra zi ti krni ci. Podob ne doli ne so tudi na zahod ni, so{ ki stra nigre be na ^elo–Kal. Pli tva doli na jugovz hod no od Veli kih vrat je eno glav nih naha ja li{~ kra{ kih miz. Kuna -150

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ver (2000) doli no ime nu je kar »Do li na kra{ kih miz«, saj je na nje nem dnu ver jet no naj ve~ ja zgo{ ~e -nost kra{ kih miz pri nas, te pa so tudi naj lep {e ozi ro ma naj bolj izra zi te. Opa zi mo jih lah ko tik ob pla nin skipoti, na obse` nem la{tu malo pod vrhom Veli kih vrat. ^eprav so ena ke bar ve kot pod la ga, so na rav -nem la{ta stem povr{ ju vide ti kot nekak {ni tuj ki. Pojav lja jo se tako posa mi~ no kot v manj {ih sku pi nah.Vsak bal van ima bolj ali manj izra zit pod sta vek, visok med 15 in 25 cm.Pre gled ni ca 23: Vizit ka eno te Veli ka vra ta.splo {ni podat ki ime eno te Ve li ka vra ta{te vil ka na zem lje vi du 15po vr {i na36,8 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{ti, {krap lje dru ge dobro vid ne obli ke: kra{ ke mize,{kav ni ce, `le bi ~i, mikro` le bi ~i, {krap lje,kot li ~i, koro zij ske stop ni~ ke, koro zij ske poli ceznans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,94do dat na vred nost eko lo{ ka 0,25es tet ska 0,50kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0,50sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre piin for ma cij ska tab lana ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to na rav ni spo me nikali zava ro va no obmo~ jeKra{ ke mize so nepo sred ni dokaz za pole de no dob no koro zij sko zni `e va nje povr{ ja (Ku na ver 1972,1973, 1978 in 1988b; Benn in Evans 2003). V slo ven skem delu Alp so raz me ro ma redek pojav. Vzrokiza to naj ver jet ne je ti~i jo v li to lo{ ki sesta vi, vpa du skla dov in samos vo ji, mar sik je {ib kej {i pole de ni -tvi. Pred vsem pa je malo lede ni{ kih bal va nov, ki bi bili odlo `e ni na vodo rav no pod la go. Vodo rav ni la{tiso namre~ pogla vi ten pogoj za ena ko mer no koro zi jo oko li ce bal va na in s tem za obli ko va nje izra zi te -ga pod stavka.Pre cej kra{ kih miz je tudi na neko li ko vi{ jih la{ta stih poli cah vzhod no in zahod no od ome nje ne doli -ne. Obmo~ je, ki je zani mi vo tudi zara di dru gih koro zij skih in lede ni{ kih ero zij skih oblik, meri prib li` no600 krat 700 me trov. Poseb no pozor nost zaslu `i jo drob ne relief ne obli ke, kot so koro zij ske stop ni~ ke,mikro` le bi ~i in {kav ni ce na bli` njem pre se net lji vo rav nem in kra{ ko malo raz je de nem pomo lu vzhod -no od Veli kih vrat. Med ve~ ji mi relief ni mi obli ka mi so dobro zasto pa ni kot li ~i in brez na. Vzro kov za tak {noosre do to ~e nost kra{ kih poja vov je ver jet no ve~ (Ku na ver 1983). Glav ni je pod la ga iz od pol metra dodveh metrov debe lih, sko raj vodo rav nih skla dov zelo ~iste ga dach stein ske ga apnen ca. Tak {na pod la -ga je omo go ~i la nasta nek obse` nih la{tov, kakr {ni so tudi bli` nji Glad ki in Debe li la{t ter Kosma ta la{ta.Nji ho va veli kost je naj br` posle di ca ve~ je nag nje no sti pla sti (Ku na ver 1988b). Debe li skla di dach stein -ske ga apnen ca so naj lep {e vid ni na manj {i miza sti vzpe ti ni vzhod no od Veli kih vrat, ime no va ni Sko de li ca(1919 m). Ta ero zij ski osa me lec, raz po kan in na~et od zuna njih vpli vov, ima zara di neko li ko upog nje -nih skla dov z zgor nje stra ni rah lo kon kav no obli ko. Zuna nji robo vi la{ta stih polic se pone kod raz lam lja jov skal ne blo ke tudi zara di te` no sti. Zato je na tem obmo~ ju v ~a su pole de ni tve ver jet no pri{ lo na ledve~ bal va nov kot dru god (Ku na ver 1988b). Ko se je pre mi ka nje ledu usta vi lo, je lede nik bal va ne odlo`il151

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 75: La{ti na obmo~ ju Veli kih vrat; v ko ta nji pod pre va lom je veli ko {te vi lo kra{ kih miz.BOJAN ERHARTI^Sli ka 76: Kra{ ka miza z zna ~il nim pod stav kom.BOJAN ERHARTI^152

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na zdaj{ njem obmo~ ju kra{ kih miz. Bal va ni so mor da edi ni osta nek rob ne more ne manj {e ga lede ni kaizpod Veli kih vrat, saj je bilo drob nej {e moren sko gra di vo `e odstra nje no.Bal va ni so na tej loka ci ji od kon ca zad nje pole de ni tve, torej bli zu 10.000 let. V tem ~asu so nasta liod 15 do 25 cm viso ki pod stav ki. Pov pre~ na vi{i na prib li` no pet naj stih pod stav kov je 22 cm, kar pome -ni, da se je v ho lo ce nu v pov pre~ ju za vsaj toli ko zni `a lo povr{ je Kom ne (Ku na ver 1988b). Ve~i na dru gihmeri tev koro zi je ka`e na hitrej {e zni `e va nje povr{ ja (Gams 1967; Kuna ver 1976, 1978 in 1979). Zelover jet no je, da koro zi ja ni pote ka la ves ~as ena ko mer no. Spr va je bila naj br` po~a snej {a, saj je bilaskal na povr {i na lede ni{ ko zgla je na. Voda je nekaj ~asa pora bi la tudi za odstra nje va nje drob nej {e gamoren ske ga gra di va, ki je bilo poleg bal va nov odlo `e no na povr{ ju.Po ne kod so apnen ~e ve pla sti popol no ma vodo rav ne in na povr{ ju obli ku je jo dol ge ter ozke poli -ce – la{te, ki se stop ni ~a sto dvi ga jo v vi{ ji svet. Skla di pa so pogo ste je nag nje ni, kar odlo ~a o sme ripovr {in ske ga odto ka vode. Polo `aj skla dov se lah ko spre mi nja tudi na kraj {e raz da lje. Tako lah ko v Do -li ni Tri glav skih jezer, zla sti pod Veli ki mi vra ti in na Pre ho dav{ kih podih, naj de mo tako povr {in ske obli ke,ki nasta ja jo na bolj rav nem povr{ ju, kot tudi tiste, ki se raz vi ja jo na nag nje ni pod la gi.Za obmo~ je Veli kih vrat je zna ~i len tudi pojav nepo sred ne ga soseds tva la{ta stih plo{~, ki ka`e joraz li~ no gosto to in raz li~ ne vrste mikro kra{ kih oblik, pred vsem pa raz li~ ne faze raz vo ja drob nih kra{ -kih oblik, zla sti {kra pelj in `le bi ~ev.Mi kro ko ro zij ske obli ke ter sicer zapr te koro zij ske poli ce, pli tvi mikro` le bi ~i in koro zij ske poli~ ke sonasta li le na neraz ~le nje nih skal na tih rebrih med mean dr ski mi `le bi ~i. Tovrst ne mikro ko ro zij ske obli kese zara di ob~ut lji vo sti zdi jo indi ka tor ji sta bil no sti v raz vo ju neke ga povr{ ja (Ku na ver 1983, 330). To naj -bolj velja prav za mikro` le bi ~e, ki so zago to vo pri mar na obli ka pole de no dob ne ga raz ~le nje va nja skal nepod la ge.Na sta nek koro zij skih stop ni~k je mogo ~e raz lo `i ti s kom bi na ci jo plo skov ne in bo~ ne koro zi je. Sled -nja delu je pos pe {e no na str mej {ih stop njah, kjer voda odte ~e hitre je (zla sti v sred njem delu – odtodsrpa sta obli ka) in se zato umi ka jo v nas prot ni sme ri vod ne ga toka. V Slo ve ni ji so koro zij ske stop ni~ kele red kok je tako lepo izob li ko va ne kot prav na obmo~ ju Veli kih vrat. To je br` ko ne posle di ca prvot ne gaglad ke ga in rav ne ga la{ta ste ga povr{ ja ter ena ko mer no zrna te ga dach stein ske ga apnen ca, ki je zelomalo raz po kan.Mi kro` le bi ~i, ena naj manj {ih povr {in skih kra{ kih oblik, so zelo ob~ut lji vi na koro zij ske in dru ge spre -mem be v oko li ci. Za zuna nji videz kra{ ke ga povr{ ja so malo pomemb ni. Nasta ja jo samo na glad ki inneraz po ka ni kam ni ni.Pred po stav lja mo, da so kori ta sti makro` le bi ~i posle di ca holo cen skih pod neb nih in rast lin skih kole -banj. Makro` le bi ~i so nasta li na bolj ali manj goli pod la gi, ki pa jo je v poz nej {i dobi pre ra slo viso ko gor skotrav na to-ru {na to rast li nje. Le tako se je lah ko v {krap lja stih in `le bi ~a stih raz po kah kopi ~i la prst. Poznej{eohla ja nje pod neb ja – mor da v ~a su male lede ne dobe – je rast lin sko ode jo zno va jo poti sni lo navz -dol.[kav ni ce so tudi zna ~i len odraz plo skov ne koro zi je. Pod Veli ki mi vra ti so cela polja {kav nic, ki ima -jo to poseb nost, da so zara di ena kih raz mer za raz voj pre cej ena ko mer no obli ko va ne in ima jo zara dibio ko ro zij ske ga delo va nja na dnu jami ce ter neko li ko dvig njen rob. Tak {en rob je tudi na obmo~ ju Velikihvrat redek pojav. Ver jet no je nastal zara di poseb ne ga na~i na odte ka nja vode z roba {kav ni ce (Ku na -ver 1988a in 2010).La {ta sto povr{ je je raz de lje no na ve~ plo{~, kar je lah ko posle di ca lu{ ~e nja vrh nje skla dov ne pla -sti zara di lede ni{ ke ero zi je. Do raz pa da nja neko~ bolj enot ne ga povr{ ja pa je pri{ lo tudi zara di zakra se va nja,pri ~emer je ver jet no, da je bila `e v ho lo ce nu tu in tam odstra nje na vrh nja koro di ra na plast.Kjer sta koro zi ja in pre tr tost kam ni ne pov zro ~i la gosto raz je de no in s {te vil ni mi zev mi pre pre `e nopovr{ je, je kom pakt ne skal ne povr {i ne zelo malo. Med {krap lja mi so se nje ni ostan ki ohra ni li kot debe -lej {e ali tan ke vme sne ste ne z rav nim ali prio stre nim vrhom. Na naj bolj raz ru {e nih {krap lji{ ~ih moli jov vi {i no nek da nje ga enot ne ga skal ne ga povr{ ja le {e ostri, koni ~a sti skal ni no`i, ki jih po svo je ostritudi mehan sko raz pa da nje apnen ca. Med pli tve, raz ru {e ne {krap lja ste zevi se je na ve~ mestih naselilo153

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~trav no rast li nje. Tak {na raz voj na stop nja {krap lji{~ naka zu je, da raz ~le nje va nje povr{ ja pote ka `e raz -me ro ma dol go.[krap lji{ ~a se lah ko raz vi je jo iz prvot nih makro` le bi ~ev ozi ro ma mean dr skih `le bi ~ev ali pa nepo -sred no iz glad ke ga povr{ ja, ~e so plo{ ~e mo~ ne je raz po ka ne.O~it no je, da so bila neka te ra obmo~ ja la{ta pre dis po ni ra na za raz voj {krap lji{~, dru ga za nasta -nek mre `e makro` le bi ~ev, tret ja za {ir je nje raz pok v {krap lja ste raz po ke z vme sni mi ini cial ni mi kot li ~iin tako naprej. Na obmo~ ju Veli kih vrat naj lep {e vidi mo, da je eden od pogla vit nih usmer je val cev obli -ko va nja povr{ ja naklon. Manj {e mu nagi bu pri pi su je mo ve~ jo pogo stost poklin skih {kra pelj. Ve~ ji nagibpov zro ~i hiter raz voj mean dr skih `le bi ~ev, ki so poleg manj {ih in manj pomemb nih koro zij skih oblik sko -raj da edi ne koro zij ske obli ke na veli kih la{ta stih plo{ ~ah.Manj {i nagib torej omo go ~a hitrej {e glo bin sko raz ~le nje va nje skal ne pod la ge in ver jet no tudi ve~ -je {te vi lo raz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik. Za povsem rav no povr{ je to sicer ne dr`i, ker tam pre vla daena sama skraj nost, to je te` nja k nav pi~ ne mu odte ka nju vode s po vr{ ja. Ve~ ja nag nje nost delu je naraz voj in {te vi lo kra{ kih oblik selek tiv no.Iz nave de ne ga izha ja sklep, da je la{ta sto povr{ je pod Veli ki mi vra ti pri mer povr{ ja, ki je z majh -nim nagi bom omo go ~i lo nasta nek raz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik, tako tistih, ki so rezul tat po{ev ne gaplo skov ne ga in liner ne ga odte ka nja vode, kot tistih, za kate re je zna ~il no nav pi~ no odte ka nje vode s po -vr{ ja.Ugo to vi tve potr ju je tudi pestrost v raz voj ni stop nji {krap lji{~, saj ima mo pod Veli ki mi vra ti oprav kas sko raj vse mi vrsta mi raz li~ no raz ~le nje ne ga skal na te ga povr{ ja. La{ti ka`e jo raz li~ no stop njo {krap -lja ste raz ~le nje no sti s pre ho di v fazo raz pa da nja. Posa mez na {krap lji{ ~a so v `e povsem raz pa da jo ~emsta nju, kjer {krap lja ste zevi ne se`e jo ve~ do enot ne rav ni, rebra so raz ru {e na v nee na ko mer no raz -po re je ne skal na te izbo kli ne, med kate ri mi se `e pojav lja tra va.Vi so ko gor ski kra{ ki svet na Zgor nji Kom ni, med Veli ki mi vra ti in Kra jem Kala, je zara di zelo rav nihin raz me ro ma malo raz je de nih la{tov med naj bolj zna ~il ni mi pri nas. Zakra se va nje je zato pone kod {elev ti sti fazi raz vo ja, ko voda odte ka s po vr{ ja le plo skov no in tudi plo skov no raz tap lja apne nec. Tako ena -ko mer no zni `u je nje go vo povr{ je. Posle di ca tega so samos vo je drob ne povr {in ske kra{ ke obli ke(Ku na ver 1988a, 103).Za ra di izred ne mor fo lo{ ke in mor fo ge net ske pestro sti oblik in poja vov ima obmo~ je Veli kih vrat zeloveli ko znans tve no vred nost, naj ve~ jo med vse mi geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni Tri glav skih jezer. Eko -lo{ ka vred nost obmo~ ja je zara di pomanj ka nja prsti majh na, estet ska vred nost pa sred nja. Vse obli keso raz me ro ma dobro vid ne in raz poz nav ne, a za ra di majh no sti ve~i no ma manj »dra ma ti~ ne«. Razentega rav ni la{ti v manj {i doli ni ne ponu ja jo ve~ je vizual ne pestro sti.9.1.16 KOSMA TA LA[TAKo sma ta la{ta je edi na pokra jin ska eno ta, ki je nismo podrob ne je preu ~i li, saj jo z vzhod ne in ju` -ne stra ni obda ja jo str me stop nje, s se ver ne in zahod ne pa je sko raj v ce lo ti obda na z ne pre hod nim ru{ jem.Vide ti je, da je povr{ je nada lje va nje la{tov iz oko li ce Veli kih vrat. Zelo ver jet no je bilo to obmo~ je nek -daj enot no, a ga je tek ton ske sile v zgor njem delu Doli ne Tri glav skih jezer raz ~le ni la na posa mez neeno te. Med urav na vo jugovz hod no od Veli kih vrat in Kosma to la{to je zaze va la nei zra zi ta doli na Bri -nje, ki je nekak {en podalj {ek Koso ve kon te ozi ro ma stran ska doli na Lopu~ ni ce.Ko sma ta la{ta je med vse mi preu ~e va ni mi la{ta sti mi geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi naj ni` je le`e ~a, zatoje mo~ no zara{ ~e na z ru{ jem in tako reko~ nedo stop na. Na vzhod ni stra ni je mo~ no lede ni{ ko obru -{e na, saj se v stop ni ~a stih sko kih str mo spu{ ~a v do li no Lopu~ ni ca.O kra{ kih pro ce sih lah ko na Kosma ti la{ti le skle pa mo. Gle de na ena ko lito lo{ ko pod la go, pre vla -do sko raj rav ne ga in bla go, pro ti jugu nag nje ne ga povr{ ja, se zdi, da so se raz vi le pre cej podob ne obli kekot na obmo~ ju Veli kih vrat in Glad ke ga la{ta. Ver jet no ima zara di tega sta tus narav ne vred no te s po -vr {i no 23,0 ha.154

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pre gled ni ca 24: Vizit ka eno te Kosma ta la{ta.splo {ni podat ki ime eno te Ko sma ta la{ta{te vil ka na zem lje vi du 16po vr {i na32,8 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: la{t dru ge dobro vid ne obli ke: {krap lje, `le bi ~iznans tve na vred nost red kost 0,50ti pi~ nost 0,50ce lo vi tost 0,75pa leo geo graf ska vred nost 0,50pov pre~ je 0,56do dat na vred nost eko lo{ ka 0,38es tet ska 0kul tur na in eko nom ska 0do stop nost 0sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost –uprav ljav ski ukre pi –na ra vo vars tve ni ukre pipred log za narav no vred no toali zava ro va no obmo~ je? (tre nut no je narav na vred no ta)9.1.17 JEZE RAVsa Tri glav ska jeze ra le`i jo v vi so ko gor skem kra{ kem sve tu. Povr {in ska voda na apnen ~e vi pod -la gi ter ja dodat no raz la go. Kotanj, vrta~, kont in dolov, v ka kr {nih se zadr `u je jezer ska voda, je namre~v oko li ci obrav na va nih jezer veli ko, jeze ra pa so le v ne ka te rih. Po Gam su (1962, 237) so za to odlo -~il ni vsaj tri je dejav ni ki: ero zi ja lede ni kov, pos pe {e na koro zi ja pada vin ske vode in pos pe {e na koro zi jasne` ni ce na kon cu nek da njih lede ni kov ter nek da njih ter zdaj{ njih sne `i{~. Vsi tri je pov zro ~a jo raz no -smer ni str mec, zato jih je toli ko te` je lo~i ti.Kot pri mer nava ja mo kota njo Dvoj ne ga jeze ra. Da jo je obli ko val lede nik, pri ~a jo lede ni{ ko zgla je -ne ska le v oko li ci. Po Gam su (1962, 237) ima kota nja obli ko, ki je na kra su obi ~aj na; na obmo~ ju doto kaje doli na sta, na obmo~ ju po`i ral ni kov pa se raz {i ri. Pos pe {e na koro zi ja ni zna ~il na le za obmo~ ja izdatnej{ihvod nih pre to kov, ampak je doka za na tudi na kon cu ve~ jih in traj nej {ih sne `i{~ ter meli{~ (Ku na ver 1983).Z njih se vse leto, poseb no obil no pa ob top lje nju sne ga, odce ja voda, ki pos pe {e no koro di ra. Tako jeza nasta nek kotanj pomemb no tudi dejs tvo, da v vsa jeze ra pozi mi sega jo sne `i{ ~a, pole ti pa meli{~a.Edi na izje ma je Zele no jeze ro, ki nima pra ve `ivo skal ne kota nje.Vzro ke za vodo dr` nost kotanj je tre ba iska ti v ma ti~ ni kam nin ski pod la gi in aku mu la ci ji lede ni{ ke -ga dro bir ja. Prvih {est jezer v Do li ni je na sti ~i{ ~ih z jur ski mi drob no pla sto vi ti mi skri la vo-pe{ ~e ni mi skla di(Me lik 1928; Gams 1962; Buser 1986b; Jur kov {ek 1987). V vseh jezer skih kota njah je kam ni ti dro bir,ki so ga odlo `i li lede ni ki ali je pri le tel po sne `i{ ~ih, ki spom la di sega jo dale~ v je ze ro. »… Kam ni ti dro -bir, nastal iz jur skih skla dov je drob nej {i, zato bolj tesni vod ni pre tok v tla, kjer so spri ~o ome nje nihpetro graf skih last no sti itak manj {e raz po ke v ska li …« (Gams 1962, 237).Vod ni pre tok v je ze rih je bolj ali manj kra{ ki. V Dru gem, Tret jem in ^etr tem Tri glav skem jeze ru vodapre ni ka v kam ni ti dro bir, v Pr vem, Petem in [estem pa v skal ne raz po ke. Pri vseh je izra `e na dom ne -va, da voda v je ze ra pri te ka tudi ali samo s sne `i{~ in iz meli{~, kot pod tal ni ca, ki je pri izto ku v je ze ro`e o~i{ ~e na plav ja, peska in pro da. To ima velik pomen za ohra ni tev jezer. ^e bi voda povr {in sko pri -te ka la, bi pri to ki kota nje hitre je zasu li. Tako pa jih po~a si zasi pa va jo meli{ ~a in sne `i{ ~a, ki v je ze ranana {a jo gru{~.155

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Pre gled ni ca 25: Vizit ka eno te Jeze ra.splo {ni podat ki ime eno te Je ze ra{te vil ka na zem lje vi du 17po vr {i na8 haopis/sez nam relief nih oblik do mi nant na obli ka: jeze ro dru ge dobro vid ne obli ke: lede ni{ ke kota nje(ra zen pri Zele nem jeze ru), bal va ni (ra zenpri Led vi ci), moren sko gra di vo, {krap lje (priLed vi ci), mikro` le bi ~i (pri Dvoj nem jeze ru)znans tve na vred nost red kost 1ti pi~ nost 1ce lo vi tost 1pa leo geo graf ska vred nost 0,75pov pre~ je 0,94do dat na vred nost eko lo{ ka 0,88es tet ska 1kul tur na in eko nom ska 0,25do stop nost 1sin te za skup na vred nost opi sno (spo daj)izo bra `e val na vred nostopi sno (spo daj)ogro `e nost~ez mer ni obisk, pla nin ski ko~i, kopa njeuprav ljav ski ukre piin for ma cij ske tab le, del u~ne potina ra vo vars tve ni ukre pi pred log za narav no vred no to na rav ni spo me nik (vsa jeze ra)ali zava ro va no obmo~ jeSli ka 77: V Pe tem jeze ru moren ski »rep« relief ne obli ke crag and tail tvo ri izra zit pomol.BOJAN ERHARTI^156

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Na ve za nost vod ne ga pre ta ka nja na stik skri la vo-pe{ ~e nih jur skih used lin in kom pakt ne ga apnen -ca je pose bej o~it na pri Mo~iv cu, saj je iz skri la vo-pe{ ~e nih jur skih used lin celot no vzhod no obre` je(Gams 1962, 210). Na tem sti ku je skal ni izvir Mo~i vec in naj br` tudi nje gov ponor, ki ga zakri va morenskidro bir. Vanj se voda izli va kma lu pod umet nim jezom. Da bi olaj {a li vod ni tok, so mimo pla nin ske ko~esko pa li jarek, po kate rem ob viso kem vodo sta ju te~e Mo~i vec povr {in sko vse do Dvoj ne ga jeze ra.Tudi Dvoj no jeze ro je na sti ku skri la vo-pe{ ~e nih jur skih used lin s kom pakt nim apnen cem. Na vzhod -ni stra ni jeze ra ta stik pre kri va meli{ ~e, ki sem kaj sega izpod Ti~a ri ce. Pre kri lo je tudi moren ski hrbet,ki se ju` ne je nepre krit vzpe nja med Jezer skim gre be nom in Dvoj nim jeze rom. Ker zadr `u je meli{ ~e,{~i ti jeze ra pred zasi pa va njem. Vzhod no od [este ga jeze ra je more na na drob nos kla do vi tih skri la vihjur skih apnen cih, ki so raz ga lje ni ob pla nin ski poti. Za vzhod ni breg Dvoj ne ga jeze ra so zna ~il ni skal -ni blo ki, med kate re se raz li je voda ob viso kem sta nju. V [e stem jeze ru sestav lja jo dobrih 20 m dolgskal ni pomol.Ob niz kem vodo sta ju Peto in [esto jeze ro raz dva ja moren ski nasip. Gams (1962, 213) poro ~a, daso pole ti 1959 v njem kopa li grad be no gra di vo in ob tem raz kri li bel, spran apni{ ki dro bir brez ilov na -tih pri me si. Ob niz kem vodo sta ju sestav lja zahod ni breg Pete ga jeze ra manj {a more na, ki ob viso kemvod nem sta nju posta ne dolg pomol, saj takrat voda zali je tudi manj {o kota njo med njo in skal na tim dolin -skim pobo~ jem. Kota nja se poglab lja pro ti seve ro za ho du, kjer so skal ni pono ri. Ti so ob niz kem vodo sta jusuhi, ~eprav so za nekaj metrov ni` ji od jezer ske gla di ne. To pome ni, da je vme sna more na vodo dr` -na, kar je nepre cen ljiv dokaz, da za nasta nek jezer ni odlo ~il na nepre pust na mati~ na pod la ga, ampakzado stu je zbi to moren sko gra di vo.Je ze ra ima jo na preu ~e va nem obmo~ ju poleg Veli kih vrat naj ve~ jo znans tve no vred nost, ki je kombi -na ci ja red ko sti poja va v ap ne ni{ kih Alpah, tipi~ ne izob li ko va no sti lede ni{ kih kotanj, celo vi to sti pro ce sov,ki so pov zro ~i li nasta nek jezer, in paleo geo graf ske pomemb no sti. Zelo veli ka je tudi eko lo{ ka vred noststo je ~ih voda, saj so svojs tve no `iv ljenj sko oko lje {te vil nih rast lin skih in `ival skih vrst. Pomemb na jetudi oko li{ ~i na, da so vsa jeze ra v Do li ni narav ne vred no te dr`av ne ga pome na, Prvo ali Jeze ro pod Vr{a -cem, pa ima tudi sta tus narav ne ga spo me ni ka. Jeze ra so vizual no pestra in pri vla~ na, zato je med vse migeo mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni Tri glav skih jezer naj vi{ ja tudi nji ho va estet ska vred nost.157

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~10 RAZ PRA VA IN SKLEPDo li na Tri glav skih jezer je geo mor fo lo{ ko izred no pestra in raz gi ba na, saj so na preob li ko va nje nje -ne ga povr{ ja vpli va li {te vil ni dejav ni ki in pro ce si, med kate ri mi so v os pred ju tek ton ska zgrad ba, lito lo{ kasesta va, raz voj relie fa v ter ciar ju in pod neb ni vpli vi, pomemb ni za nje gov raz voj v plei sto ce nu in holo -ce nu.10.1 UGO TO VI TVEOsred nje geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti Doli ne Tri glav skih jezer so:• asi me tri ~en pre~ ni pre rez s pre pad nim vzhod nim robom, raz me ro ma rav nim dnom doli ne in dokajpolo` nim zahod nim pobo~ jem,• vzdol` ni pre rez z os tri mi rav ni mi stop nja mi, ki se stop ni ~a sto spu{ ~a jo pro ti ju` ne mu delu doli ne,• kli na sta tlo ri sna obli ka doli ne, ki je v se ver nem delu {iro ka le 500 m, v ju` nem pa nekaj kilo me trov.Glav ne geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti doli ne so nepo sred no pove za ne s sta rej {i ma tek ton ski ma pro -ce so ma, oli go cen sko-mio cen skim nari va njem Sla ten ske tek ton ske krpe in neo ge no pre lom no tek to ni ko,ko je med obe ma glav ni ma pre lo mo ma nastal pre lom ni klin, v ka te rem je poglob lje na Doli na Tri glav -skih jezer. Doli na je torej osta nek struk tur ne ga relie fa, pose bej pa velja kot rob veli ke ga nari va izpo sta vi tioste nje Jezer ske ga gre be na ter ostre rav ne in v se ver nem delu doli ne dobro vid ne stop nje, ki se stop -ni ~a sto spu{ ~a jo pro ti jugu.^e prav so za raz la go relie fa v tem delu Julij skih Alp zelo pomemb ni geo lo{ ki vpli vi, so v so dob no -sti na povr{ ju naj bolj vid ni u~in ki pole de ni tve, holo cen ske ga zakra se va nja in pobo~ nih pro ce sov. Lede ni{ kopreob li ko va nje je v Do li ni Tri glav skih jezer pusti lo {te vil ne sle do ve. Poleg zelo zasto pa ne zaob lje no stiskal ne ga povr{ ja so naj po go stej {i in najo paz nej {i ostan ki lede ni{ ke ero zi je glad ke skal ne plo{ ~e, ime -no va ne la{ti, ki so nasta li z lu{ ~e njem apnen ~e vih pla sti. La{ti so poleg muto ni ra ne ga povr{ ja tudi naj boljpogo sta pod la ga drob nih koro zij skih kra{ kih oblik. Tako je torej velik del Doli ne Tri glav skih jezer v zna -me nju pre ple ta nja lede ni{ kih in kra{ kih pro ce sov, poja vov in oblik.Ra zen red kih obmo ~ij na pobo~ jih gorov ja je povr{ je v ve~ jem delu lede ni{ ko preob li ko va no. Tudicelot na Doli na, zla sti pa njen spod nji del, ime no van Lopu~ ni ca, ima v pre~ nem pre re zu bolj ali manj zna -~il no obli ko lede ni{ ke doli ne, a je obli ka ven dar le bolj posle di ca ome nje ne zaple te ne nariv ne zgrad bein pre lom ne ga kli na. Lede ni ki so se zbi ra li v ve~ kra kih. Manj {i krni{ ki lede nik smo ugo to vi li v zgor njemdelu Doli ne, pod Kanjav cem. Dru gi, ve~ ji krak je pri ha jal s Hri ba ric. Oba sta se zdru `i la pri Zele nemjeze ru. Vide ti je, da je bil raz me ro ma mo~an tudi lede ni{ ki tok izpod Veli ke ga [pi~ ja. Skle pa mo, da seje na obmo~ ju opu{ ~e ne pla ni ne Pri utah zdru `il z glav nim lede ni kom, ki je pol zel po Doli ni. Lede ni{ -ko obru {e ne in zgla je ne povr {i ne naj de mo na celot ni dol `i ni Doli ne, za~en {i s hrb tom, na kate rem sto jiZasav ska ko~a na Pre ho dav cih. Drob ne sle di lede ni{ ke ero zi je je mar sik je zabri sa la mo~ na zakra se -lost pod la ge. Raze so del no ohra nje ne le na skal ni pod la gi, pre kri ti z mo ren skim gra di vom.O~it no je, da lede ni{ ka ero zi ja ni bila povsod ena ka. Nanjo ni vpli va la le koli ~i na ledu, tem ve~ tudikam nin ska pod la ga. Ana li za relie fa je poka za la, da so bili jur ski apnen ci izpo stav lje ni dru ga~ ne mu preob -li ko va nju kot dach stein ski apne nec, na kate rem je pole de ni tev pusti la glad ke skal ne plo{ ~e. V so de lo va njuz gra di vom, ki ga je lede nik pre na {al, so se na obru {e ni povr {i ni v jur skih skla dih poja vi le ve~ je ali manj -{e izbo kli ne ozi ro ma grbi ne, ki daje jo vtis valo vi te pokra ji ne, ime no va ne muto ni ra no povr{ je. To nas v do li nisprem lja na ve~ mestih med Dvoj nim jeze rom in Led vi co. Pla sti jur ske ga apnen ca zahod no od Mo~iv -ca obli ku je jo skal ni pomol, na in {e bolj za kate rim je bila odlo `e na more na. Tako ime no va na craig andtail relief na obli ka je prav za prav tal na more na, odlo `e na na obru {e ni skal ni ovi ri in za njo. Moren skihrbet ozi ro ma »rep« je zelo izra zit in v Pe tem jeze ru sestav lja dobro viden pomol.Le de ni{ ke ga nano sa je v Do li ni Tri glav skih jezer raz me ro ma veli ko, a je manj izra zit, saj je ve~i no -ma pokrit z rast li njem. Raz pr {en je po sko raj celot nem obmo~ ju, ven dar nik jer v vi so kih ali debe lihmoren skih nasi pih. Doli na je v ve~ jem delu asi me tri~ no obli ko va na, tako da se lede ni{ ko gra di vo ni pomi -158

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ka lo le po doli ni navz dol, ampak tudi pro ti jugovz ho du, pro ti Jezer ske mu gre be nu, kar je pov zro ~i lo nje -go vo kopi ~e nje na vzhod ni stra ni doli ne. Gra di vo pa se ni naslo ni lo na ste ne doli ne, saj je `e prej nale te lona skal no ovi ro, pomo le jur ske ga apnen ca, na kate rih je dro bir obti ~al sku paj z bal va ni. Debe li na more -ne je sko raj povsod manj {a od 10 m, a je tudi to dovolj, da so v njej nasta le psev do vr ta ~e. Pod la ga izjur ske ga apnen ca je ver jet no poskr be la tudi za kopi ~e nje lede ni{ ke ga dro bir ja v zgor njem delu doli ne.Ostra ~rta med odlo `e nim moren skim gra di vom in golo, zgla je no `ivo skal no pod la go, je namre~ tudigeo lo{ ka meja med jur skim in dach stein skim apnen cem. V prvi vrsti gre torej za raz li~ no pod la go, kini bila ena ko odpor na pro ti lede ni{ ki ero zi ji. V dach stein skem apnen cu sta debe li na in vpad skla dovlede ni ku omo go ~i la, da je s se boj odne sel del pla sti, med tem ko je osta lo pod la go (z)gla dil. Jur ske pla -sti so tanj {e in bolj nag nje ne, zato jih lede nik ni mogel v ce lo ti zgla di ti. Tak {na pod la ga je ver jet no lede ni kuzago tav lja la bolj {e raz me re za odla ga nje trans por ti ra ne ga gra di va.V sred njem delu doli ne, zla sti med Led vi co in pla ni no Pri utah so na povr{ ju {te vil ne moren ske krpe,ki se izme nju je jo z go li mi zakra se li mi povr {i na mi. Zapla te moren ske ga gra di va so pod la go za{ ~i ti le predkoro zi jo. Pada vin ska voda postop no raz tap lja lede ni{ ko gra di vo, zato se more na tanj {a in kon~ no raz -pa de na lo~e ne zapla te. Ena izmed njih je dobro vid na nekaj deset metrov zahod no od poti po Doli ni,na odse ku med pla ni no Pri utah in Led vi co. Lede ni{ ki dro bir se je dodo bra skr ~il, tako da ima skle nje -na more na pre mer le dobrih 10 m. Po raz li~ ni zakra se lo sti `ivo skal ne oko li ce zapla te moren ske ga gra di valah ko skle pa mo, kako se je more na kr~i la, pa tudi, kako hitro je zakra se va nje. @ivo skal no povr{ je jugovz -hod no od zapla te je bilo odkri to naj poz ne je, saj je naj manj zakra se lo (sli ka 70). Vzhod ni in ju` ni deliso bili prej izpo stav lje ni koro zi ji, saj so tam {krap lje ve~ je. Sever no ozi ro ma seve ro za hod no od more -ne je povr{ je naj bolj raz ~le nje no s {krap lja mi, ki so `e v fazi raz pa da nja.Bolj kom pakt no, opaz no zgla je no in seve da pre cej kra{ ko preob li ko va no povr{ je ka`e jo podi na Pre -ho dav cih ter doma la vsi la{ti na zahod ni stra ni Doli ne, od Debe le ga la{ta do Veli kih vrat in Kosma tela{te. V vi so ko gor skem apnen ~a stem sve tu je pomemb na prvi na in dejav nik obli ko va nja relie fa legaskla dov. V Do li ni Tri glav skih jezer so zelo raz {ir je ni la{ti, stop ni ~a sto raz po re je ne skla dov ne plo{ ~e, kipred stav lja jo zna ~i len kom pleks lede ni{ kih in kra{ kih oblik. Nasta ja jo pod vpli vom zmer ne lede ni{ keero zi je, ki je bila tem bolj u~in ko vi ta, ~im bolj glo bo ko je segla koro zij ska raz ~le nje nost vrh njih slo jevv pred hod nih obdob jih. Ker je v Do li ni Tri glav skih jezer zelo malo skla dov vodo rav nih, je malo tudi vodo -rav nih la{tov. Kam nin ske pla sti so sko raj povsod bolj ali manj nag nje ne, s tem pa tudi glad ke la{ta steplo{ ~e, ki se vrsti jo v raz li~ nih kom bi na ci jah. Zara di raz li~ nih raz me rij med nag nje nost jo povr{ ja in vpa -dom skla dov nasta ja jo raz li~ ni tipi povr{ ja, ki vsak na svoj na~in vpli va jo na mikro re lief no in mezo re lief nopodo bo povr{ ja. ^eprav stop ni ~a sto raz vr{ ~e ni la{ti pred stav lja jo to~ no dolo ~en in zna ~i len kom plekslede ni{ kih in kra{ kih oblik je tre ba pou da ri ti, da bi zaman iska li vsaj dve nag nje ni skal ni plosk vi, na kate -rih so se raz vi le popol no ma ena ke relief ne obli ke. O in ten ziv no sti raz vo ja relief nih oblik, zla sti kra{ kih,in nji ho vih mor fo lo{ kih zna ~il no stih namre~ odlo ~a jo tudi drob ne petro graf ske, to je kemij ske in mehan -ske last no sti kam nin.V re cent ni dobi je glav ni preob li ko va lec povr{ ja Doli ne Tri glav skih jezer koro zi ja. Sprem lja jo jo dru -gi pro ce si, pred vsem mehan sko pre pe re va nje, ero zi ja ob~a snih manj {ih vodo to kov in denu da ci ja drob ne gagra di va v kra{ ko pod zem lje. Med recent ni mi nekra{ ki mi poja vi ozi ro ma relief ni mi obli ka mi izsto pa jo meli{ -~a, ki so naj bolj pro stra na pod Jezer skim gre be nom.Med tem ko geo di ver zi te ta obse ga vso pestrost ne`i ve nara ve, je dedi{ ~i na tisti del nara ve, ki imadolo ~e no vred nost. Ker izku{ nje ka`e jo, da so bolj kot posa mez ne obli ke pomemb na obmo~ ja, saj soposa mez ne obli ke lah ko tudi v raz li~ nih raz voj nih stop njah, smo se odlo ~i li za vred no te nje relie fa pogeo mor fo lo{ kih eno tah ozi ro ma kom plek sih. Obmo~ je Doli ne Tri glav skih jezer smo gle de na mor fo ge -net ske pokra jin sko-re lief ne dejav ni ke raz de li li na 17 geo mor fo lo{ kih enot. Nji ho vo {te vi lo bi bilozago to vo lah ko {e ve~ je, ~e bi tipe povr{ ja `ele li pri ka za ti v ve~ jem meri lu. Geo mor fo lo{ ke pokra jin skeeno te pri ka zu je sin tez ni zem lje vid (sli ka 58).Iz bor meto de vred no te nja je odvi sen od ciljev razi ska ve. Za vred no te nje relief nih oblik v Do li ni Tri -glav skih jezer smo izbra li {vi car sko meto do (Rey nard in sode lav ci 2007), ki je med vse mi naj pre pro stej {a.159

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Nje no glav no pred nost vidi mo v poe no stav lje nih meri lih vred no te nja, ki za posa mez ne obli ke ne zah -te va jo svoj skih podat kov. Meri la med seboj niso pri mer lji va, saj narav ne poja ve osvet lju je jo z ve~ povsemraz li~ nih vidi kov, na pri mer s frek ven co pojav lja nja, mor fo lo{ kih zna ~il no sti, eko lo{ ke ga vidi ka, kom plek -sno sti, doje ma nja, odno sa do oko li ce, pri ~e val no sti (Sko ber ne 2010). Tako je ohra nje na ve~ jatrans pa rent nost postop ka (Rey nard in sode lav ci 2007). Skup na vred nost, ki je pov ze tek osred njih indodat nih meril vred no te nja, je poda na opi sno.Vred no te nje relie fa je poka za lo, da so geo mor fo lo{ ko naj vred nej {i zelo raz li~ ni deli Doli ne Tri glav -skih jezer. Naj ve~ jo znans tve no vred nost ima poleg jezer samih obmo~ je Veli kih vrat. To je pomemb nozara di {te vil nih koro zij skih in lede ni{ koe ro zij skih oblik, ki so tudi v raz li~ nih raz voj nih fazah. Poseb nopozor nost zaslu `i jo drob ne obli ke, kot so koro zij ske stop ni~ ke, mikro` le bi ~i in {kav ni ce na pre se net lji -vo rav nem in kra{ ko malo raz je de nem pomo lu vzhod no od Veli kih vrat. Med ve~ ji mi relief ni mi oblik sodobro zasto pa ni kot li ~i in brez na. Vzro kov za tak {no zgo{ ~e nost kra{ kih poja vov je ver jet no ve~ (Ku -na ver 1983). Glav ni je zago to vo kam nin ska pod la ga iz debe lih in sko raj vodo rav nih skla dov zelo ~iste gadach stein ske ga apnen ca. Za obmo~ je Veli kih vrat je zna ~il no tudi nepo sred no soseds tvo la{ta stih plo{~z raz li~ no gosto to in raz li~ ni mi vrsta mi mikro kra{ kih oblik, pred vsem pa z raz li~ ni mi faza mi raz vo ja drob -nih kra{ kih oblik, zla sti {kra pelj in `le bi ~ev.Okrog Veli kih vrat je naj lep {e vid no, da je naklon eden od pogla vit nih dejav ni kov obli ko va nja povr{ -ja. Manj {i nagib omo go ~a hitrej {e glo bin sko raz ~le nje va nje skal ne pod la ge in ver jet no tudi ve~ je {te vi loraz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik. Ve~ ji nagib pov zro ~a nasta nek in raz voj mean dr skih `le bi ~ev, ki somar sik je na veli kih la{ta stih plo{ ~ah pre vla du jo ~a relief na obli ka.La {ta sto povr{ je pod Veli ki mi vra ti je torej pri mer povr{ ja z majh nim nagi bom, ki je omo go ~i lo nasta -nek raz li~ nih povr {in skih kra{ kih oblik, tako tistih, ki so rezul tat po{ev ne ga plo skov ne ga in linear ne gaodte ka nja vode, kot tudi tistih, ki nasta ja jo z nje nim nav pi~ nim odte ka njem.Pod Veli ki mi vra ti je tudi »Do li na kra{ kih miz«, obmo~ je z ver jet no naj ve~ jo zgo{ ~e nost jo kra{ kihmiz pri nas, ki so tudi med naj bolj izra zi ti mi relief ni mi poja vi. Kra{ ke mize ima jo izje men znans tven pomen,saj so nepo sred ni dokaz za pole de no dob no koro zij sko zni `e va nje povr{ ja.Na {a viso ko gor ska jeze ra so pose ben geo mor fo lo{ ki in hidro lo{ ki pojav ter prvo vrst na pokra jin skazna me ni tost (Do bra vec in [i{ ko 2002). Zadr `e va nje vode na povr{ ju viso ko gor ske ga kra{ ke ga sve taje prej red kost kot pra vi lo. Vzro ke za vodo dr` nost kotanj je tre ba iska ti v kam nin ski pod la gi in nane se -nem lede ni{ kem dro bir ju. V Do li ni Tri glav skih jezer je prvih {est jezer na sti ~i{ ~u jur skih drob no pla sto vi tihskri la vo-pe{ ~e nih skla dov in dede los kla do vi te ga dach stein ske ga apnen ca (Me lik 1928; Gams 1962;Jur kov {ek 1987). V vseh jezer skih kota njah je kam ni ti dro bir, ki so ga odlo `i li lede ni ki ali je vanje pri -le tel po sne `i{ ~ih, ki spom la di sega jo dale~ v je ze ra. Gams (1962, 237) ugo tav lja, da je »… kam ni ti dro bir,nastal iz jur skih skla dov drob nej {i, zato bolj tesni vod ni pre tok v tla, kjer so spri ~o ome nje nih petro graf -skih last no sti itak manj {e raz po ke v ska li …«.Sle dil ni posku si v Do li ni Tri glav skih jezer so raz kri li, da so pove za ve med jeze ri in ni` je le`e ~i miizvi ri pre cej po~a sne in {ib ke. Iz jezer pre vla du je jo odto ki v pod zem ne rove, ki so pod jeze ri, in {ele,ko se ob de`ev ju ti kana li povsem zapol ni jo, se za~ ne del vode inten ziv ne je pre li va ti v bli` nja nizvod -na jeze ra (si stem Jeze ro v Led vi cah–Mo ~i vec–Dvoj no jeze ro). Sicer pa ve~ ji del vode pod zem no odte kapro ti Savi ci, iz Jeze ra pod Vr{a cem pa pro ti So~i. Iz vod nih pove zav z dru gi mi jeze ri v Do li ni sed me rihjezer je izv ze to tudi naj ni` je le`e ~e ^rno jeze ro (Bran celj 2002).Naj ve~ jo znans tve no vred nost med geo mor fo lo{ ki mi eno ta mi v Do li ni ima jo zara di kom bi na ci je red -ko sti poja va v ap ne ni{ kih Alpah, tipi~ ne izob li ko va no sti lede ni{ kih kotanj, celo vi to sti pro ce sov, ki so pris pe va lioje ze ri tvi in paleo geo graf ske pomemb no sti vsa jeze ra.Po znans tve no ra zi sko val ni pomemb no sti sle di obmo~ je podov ju` no pod Pre ho dav ci, zla sti na ra~uncelo vi to sti ter nav zo~ no sti red kih in zna ~il nih viso ko gor skih kra{ kih poja vov. Zara di neko li ko ve~ je nad -mor ske vi{i ne, dom nev no mo~ nej {e lede ni{ ke ero zi je in lege pod pobo~ ji Zad nje Lope, ki pode oskr bu je joSli ka 78: Znans tve na vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. P160

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Znanstvena vrednost geomorfoloških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012161

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~vrednostZnanstvena vrednost10,90,80,70,60,50,40,30,20,10KanjavecHribariceZgornji del Doline Triglavskih jezerPodi ju`no pod PrehodavciMorene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezerJezerski grebenMeli{~a pod Jezerskim grebenomGreben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~jaLa{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjamiLa{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utahgeomorfolo{ka enotaDebeli la{tGladki la{tPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata la{taJezeraSli ka 79: Znans tve na vred nost geo mor fo lo{ kih enot.z iz dat nej {o koli ~i no sne ga, so se raz vi li neko li ko dru ga~ ni kra{ ki poja vi. Za raz li ko od dna doli ne, ki jesko raj v ce lo ti pre kri to s tan ko plast jo lede ni{ ke ga dro bir ja, so podi osta li goli in nepo ra{ ~e ni. Vzrok jenaj ver jet ne je dru ga~ na kam nin ska pod la ga.Ce lot na Doli na Tri glav skih jezer je mo~ no tek ton sko stop nja sto raz po ka na. Dno doli ne gra di osems pre lo mi lo~e nih blo kov, ki so v se ver nem delu bolje izra `e ni. V eno ti Podi ju` no pod Pre ho dav ci so prvitri je blo ki. Tek ton ska stop nja jih deli na dva dela, ki se raz li ku je ta tudi po kra{ kih obli kah, ki se v nji ju pojavljajo.La{ti na Pre ho dav cih so eden bolj {ih pri me rov lede ni{ ko zgla je ne ga povr{ ja, na kar je opo zo ril `e Melik(1928, 88). Lede ni{ ko mo~ no zgla je ni so tudi pra go vi tek ton sko pogo je nih skal nih blo kov. Le v tej eno tiso pre vla du jo ~a relief na obli ka kot li ~i, ki so pra vi lo ma bolj ali manj pra vil ne okro gle obli ke, neko li ko razpo -teg nje ni so le ob tek ton skih raz po kah. To doka zu je, da so v glav nem veza ni na tek ton ske raz po ke in pre lo me.Na podih pod Pre ho dav ci pre se ne ~a neraz po ka nost in neraz ~le nje nost apne ni{ ke gmo te na neka -te rih mestih, med tem ko je v is tih pla steh le nekaj metrov vstran nasta lo glo bo ko {krap lji{ ~e. Pogo stiso pri me ri, ko se na nekaj metrih izme nja jo glad ko povr{ je in ve~ metrov glo bo ki kot li ~i. Med drob ni mirelief ni mi obli ka mi velja izpo sta vi ti izjem ne pri me re mean dr skih `le bi ~ev in raz me ro ma red ke koro zij -ske stop ni~ ke. Veli ko znans tve no vred nost ima jo {e zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer, muto ni ra no povr{ jeju` no od Led vi ce in Glad ki la{t.Sli ka 80: Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. P162

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ekološka vrednost geomorfoloških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS, MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012163

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~vrednostEkolo{ka vrednost10,90,80,70,60,50,40,30,20,10KanjavecHribariceZgornji del Doline Triglavskih jezerPodi ju`no pod PrehodavciMorene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezerJezerski grebenMeli{~a pod Jezerskim grebenomGreben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~jaLa{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjamiDebeli la{tGladki la{tLa{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utahgeomorfolo{ka enotaPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata la{taJezeraSli ka 81: Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ kih enot.V zgor njem delu Doli ne je veli ko sle dov pole de ni tve, tako lede ni{ ke ero zi je kot aku mu la ci je. V temdelu Doli ne je kra{ kih oblik zelo malo. Naj vi{ ji del je ve~i no ma pre krit z nei zra zi to more no, {te vil ni mibal va ni in dru gim lede ni{ kim gra di vom. Pobo~ ja in hrb ti so dobro lede ni{ ko zgla je ni in doka zu je jo drse -nje znat nih lede ni{ kih gmot. Obmo~ ju daje znans tve no vred nost tudi nei zra zi to sle me, ki pred stav ljaraz vod ni co med So~o in Savo ozi ro ma Jadran skim in ^rno mor skim povod jem.De be los kla do vi ti dach stein ski apnen ci in tan ko plast na ti jur ski apnen ci so raz li~ no pre sta li lede ni{ -ko preob li ko va nje Doli ne. Med tem ko je bilo povr{ je s tria snim apnen cem ve~i no ma mo~ no zgla je noozi ro ma urav na no, je na jur skih apnen cih nasta lo bolj raz gi ba no muto ni ra no povr{ je, ki je sicer zna ~i -len, a v slo ven skih Alpah redek pri mer lede ni{ ke ga preob li ko va nja. Tak {na valo vi tost nas v do li ni sprem ljana ve~ mestih, naj lep {e je raz vi ta in opaz na med kota njo pla ni ne Pri utah in Led vi co. Muto ni ra no povr{ -je v ju govz hod nem delu pre kri va jo zapla te more ne. Nji hov znans tve ni pomen je izje men, saj kr~e njemoren ske ga gra di va, ki je `ivo skal no pod la go varo va lo pred koro zi jo, ka`e na hitrost koro zij skih pro -ce sov in posle di~ no na hitrost zni `e va nja povr{ ja.Na ome nje nem obmo~ ju so {krap lje bolj ali manj zaob lje ne. Zani mi ve so zla sti zara di pro ce sov, kiso pov zro ~i li nji hov zdaj{ nji videz. Zdi se ver jet no, da so bile {krap lje {e v ~a su za~et kov pla nin ske gapa{ni{ tva v Do li ni Tri glav skih jezer in na Zgor nji Kom ni v pre cej ve~ ji meri pokri te s pr ste no ode jo.Sli ka 82: Estet ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. P164

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Estetska vrednost geomorfoloških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS. MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012165

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~vrednostEstetska vrednost10,90,80,70,60,50,40,30,20,10KanjavecHribariceZgornji del Doline Triglavskih jezerPodi ju`no pod PrehodavciMorene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezerJezerski grebenMeli{~a pod Jezerskim grebenomGreben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~jaLa{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjamiDebeli la{tGladki la{tLa{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utahgeomorfolo{ka enotaPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata la{taJezeraSli ka 83: Estet ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot.Naj ve~ je obmo~ je la{tov v Do li ni Tri glav skih jezer je Glad ki la{t, ki je `e zato znans tve no pomem -ben. ^eprav so nag nje ni la{ti v Do li ni, pa tudi dru god v Ju lij skih Alpah, raz me ro ma pogost pojav, sola{ti tak {nih raz se` no sti ven dar le red kost. Glad ki la{t namre~ od seve ra pro ti jugu meri sko raj kilo me -ter, na tej raz da lji pa se povr{ je stop ni ~a sto spu sti za dobrih 200 me trov. Zara di raz li~ ne nag nje no stila{tov so se raz vi le raz no vrst ne kra{ ke obli ke, od mikro` le bi ~ev, koro zij skih stop ni~k, {kav nic, `le bi ~evin raz li~ nih vrst {kra pelj. Red kej {e ve~ je relief ne obli ke so zasto pa ne s kot li ~i in z brez ni.Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ kih enot je bis tve no manj {a. Dale~ naj ve~ jo eko lo{ ko vred nost ima -jo jeze ra, ki so samos vo je `iv ljenj sko oko lje neka te rim rast lin skim in `ival skim vrstam. Pomem ben jetudi poda tek, da so vsa jeze ra v Do li ni Tri glav skih jezer narav ne vred no te dr`av ne ga pome na, prvo,Jeze ro pod Vr{a cem pa ima tudi sta tus narav ne ga spo me ni ka.Gle de na dru ga obmo~ ja ima jo nad pov pre~ no eko lo{ ko vred nost {e {ti ri geo mor fo lo{ ke eno te:• More ne na vzhod ni stra ni Doli ne Tri glav skih jezer, saj so na njih veza ne {te vil ne rast lin ske vrste. Med`ival mi velja izpo sta vi ti sviz ca, ~igar domo va nja so v Do li ni Tri glav skih jezer sko raj izklju~ no veza nana ve~ je zapla te moren ske ga gra di va.• Meli{ ~a pod Jezer skim gre be nom, ki so rasti{ ~e neka te rih red kih in ogro `e nih vrst, na pri mer rapon -ti ke in kranj ske lili je (Wra ber 1965).Sli ka 84: Kul tur na in eko nom ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. P166

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Kulturna in ekonomska vrednost geomorfoloških enot0,20 ali manjod 0,21 do 0,40od 0,41 do 0,60od 0,61 do 0,80od 0,81 do 1,00meja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS. MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012167

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~vrednostKulturna in ekonomskavrednost10,90,80,70,60,50,40,30,20,10KanjavecHribariceZgornji del Doline Triglavskih jezerPodi ju`no pod PrehodavciMorene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezerJezerski grebenMeli{~a pod Jezerskim grebenomGreben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~jaLa{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjamiDebeli la{tGladki la{tLa{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utahgeomorfolo{ka enotaPodi Za dolino in Pri bajtiVelika vrataKosmata la{taJezeraSli ka 85: Kul tur na in eko nom ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot.• Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo, ki s {te vil ni mi manj {i mi poli ca mi na str mih pobo~ jih, pre kri -tih z gru{ ~em in delo ma moren skim gra di vom, nudi `iv ljenj sko oko lje neka te rim rast lin skim in `ival skimvrstam.• La{ti in muto ni ra no povr{ je med Led vi co in pla ni no Pri utah, kjer gre za pre ple ta nje gole ga sve ta inpovr{ ja s trav na tim, grmov nim in dre ve snim rast li njem. Buj nej {e rast lins tvo v Do li ni Tri glav skih jezerKuna ver (1985, 30) raz la ga s kam nin sko pod la go. Na jur ski pod la gi je ve~ kot drug je netop ne ga ostanka,iz kate re ga nasta ja prst.Po »le po ti« ozi ro ma estet ski vred no sti v Do li ni izsto pa jo nje ni obo di – oba mej na gre be na in jeze -ra. Estet ske vred no te Doli ne Tri glav skih jezer so med naj bolj o~it ni mi ozi ro ma vid ni mi, a so na dru gistra ni naj te` je izmer lji ve, saj se oce ne nana {a jo pre pro sto na videz, to je vizual ni u~i nek (in na dru ga~uti la), ki ga daje fizi~ no oko lje z re lief ni mi obli ka mi vseh vrst in dimen zij.Li pov {ek (1958) nava ja, da jeze ra na ~lo ve ka u~in ku je jo mo~ ne je in bolj nepo sred no kakor samamrtva ska la. Mor da je prav zara di tega Doli na Tri glav skih jezer posta la tako pri ljub lje na med obisko -valci gora. Stri nja mo se s tr di tvi jo Gra ya (2004, 82), da je pomen raz li~ nih tipov relief nih oblik inbogas tva povr {in skih detaj lov k pri ljub lje no sti turi sti~ nih obmo ~ij mo~ no pod ce njen. Neka te ri avtor -ji govorijo o ame nity value (ljub ka, pri vla~ nost na vred no ta), kjer nav zo~ nost narav ne ga poja va(reliefne obli ke) izbolj {a kako vost `iv lje nja ozi ro ma pre `iv lja nja pro ste ga ~asa v ne ma te rial nemsmi slu.168

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Po sa mez ne pokra jin ske eno te so brez eko nom ske vred no sti, kakr {no opre de lju je {vi car ska meto -da. Na ra~un pre no ~i{~ so delo ma mer lji vi eko nom ski u~in ki celot ne Doli ne Tri glav skih jezer. Skle pa mo,da ima Doli na tudi posred no eko nom sko vred nost.V Do li ni Tri glav skih jezer je skrom na tudi kul tur na vred nost relief nih oblik ozi ro ma geo mor fo lo{ kihenot, ki bi jo po novej {i zako no da ji lah ko pri mer ja li ali celo ena ~i li s pri ~e val no pomemb nost jo. Pri pi sa lismo jo zgolj {ti rim eno tam: Jeze rom, ki so dala Doli ni Tri glav skih jezer ime, More nam na vzhod ni stra -ni Doli ne Tri glav skih jezer, na kate rih se je raz vi lo pestro rast li nje, ki je mor da pod la ga za mito lo{ keZla to ro go ve raj ske vrto ve, La{tom pod goz dom z vme sni mi kra{ ki mi kota nja mi zara di edi ne pla ni ne v temdelu Doli ne ter Podom Za doli no in Pri baj ti, saj so ime li tam bohinj ski pastir ji neko~ pastir ski stan, kate -re ga ljud sko poi me no va nje je s~a so ma pre{ lo v splo {no rabo za poi me no va nje {ir {e ga obmo~ ja.10.2 NOV PRED LOG GEO MOR FO LO[ KE DEDI[^I NE V DO LI NI TRI GLAV SKIH JEZERZa va ro va no obmo~ je Doli na Tri glav skih jezer meri 2151 ha. Vanj niso vklju ~e ne le Doli na Tri glavskihjezer, Lopu~ ni ca in Zgor nja Kom na, ampak tudi ve~ ji del Komar ~e in Pr{iv ca (1761 m). Edi no zava ro -va no obmo~ je zno traj doli ne je Jeze ro pod Vr{a cem s po vr {i no 0,8 ha. Doli na Tri glav skih jezer je tudinarav na vred no ta dr`av ne ga pome na s po vr {i no 1983 ha. Na seve ru, vzhod u in zaho du se meja boljali manj uje ma z mejo zava ro va ne ga obmo~ ja, na jugu pa se kon ~a na zgor njem robu Komar ~e. Mejenarav ne vred no te torej z vseh stra ni sle di jo narav nim mejam, kar se nam zdi ustrez no, saj mora narav -na vred no ta pred stav lja ti zao kro `e no celo to.V In ven tar ju naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (1991) je Doli na Tri glav skih jezer tako -le ovred no te na: kom plek sna geo graf ska narav na eno ta, raz no li ki `iv ljenj ski pro sto ri, izjem no naha ja li{ ~elede ni{ kih jezer v Slo ve ni ji, sim bol Tri glav ske ga narod ne ga par ka, saj je bilo obmo~ je zava ro va no `eleta 1924, gre ben Ti~a ri ca–Zel na ri ca je zna ~i len pri mer ~ela nari va Sla ten ske plo{ ~e, naha ja li{ ~e ogro -`e nih rast lin skih vrst, ende mi~ nih rast lin.Vi di mo torej, da so geo mor fo lo{ ke vse bi ne pre cej skrom no zasto pa ne. V di gi tal ni Enci klo pe di ji narav -ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na Slo ven skem (DEDI) je Doli na Tri glav skih jezer opre de lje na kot povr {in skageo mor fo lo{ ka vred no ta (le de ni{ ka relief na obli ka – lede ni{ ka doli na) ter geo lo{ ka, hidro lo{ ka in bota -ni~ na vred no ta (Er har ti~ 2010b).Na rav na vred no ta je v di gi tal ni Enci klo pe di ji narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na Slo ven skem opi sa -na kot: »… Do li na Tri glav skih jezer je mo~ no zakra se la viso ko gor ska alp ska doli na med Bohi njem inTren to, z je ze ri, ki so nasta la v ko ta njah z vo do dr` ni mi used li na mi. Naj ni` ji del 8 km dol ge doli ne je na1300 m nad mor ske vi{i ne, zgor nji na 2000 m. Spod nji del Doli ne Tri glav skih jezer se ime nu je Lopu~ ni -ca in je od osred nje ga dela lo~en s str mo stop njo. Doli na ni zna na le po jeze rih, tem ve~ tudi po dobroraz vi tih kra{ kih poja vih, fosi lih, ostan kih pole de ni tve, buj nem rast lins tvu in `ivals tvu ter pove sti o Zla -to ro gu. @e v ob dob ju prve ga raz cve ta pla nins tva na Slo ven skem je velja la za ene ga naj lep {ih pre de lovJulij skih Alp. K temu je pri po mo gla tudi ena naj sta rej {ih pla nin skih posto jank v slo ven skih gorah, postav -lje na ob Dvoj nem jeze ru. Doli no so `e leta 1924 zava ro va li kot Alp ski vars tve ni park. Gle de na namenzava ro va nja ta let ni ca velja kot let ni ca usta no vi tve prve ga slo ven ske ga narod ne ga par ka. Ime Tri glavskinarod ni park je bilo prvi~ upo rab lje no leta 1926, ~eprav je sam vrh Tri gla va zava ro va no obmo~ je par -ka zaob je lo {ele po nje go vi raz {i ri tvi leta 1981. Doli na je tudi narav na vred no ta dr`av ne ga pome na …«(Er har ti~ 2010b).Po se bej je izpo stav ljen geo mor fo lo{ ki pomen narav ne vred no te: »… Do li na je izra zi to asi me tri~ na.Na vzhod ni stra ni so pre pad ne ste ne gre be na Ti~a ric, Kopi ce in Zel na ric, ki jih v spod njem delu prekri -va jo obse` na meli{ ~a, med tem ko se na zahod ni stra ni {krap lja sto povr{ je, ime no va no la{ti, stop ni ~a stodvi ga pro ti gre be nu Lepe ga [pi~ ja. V do li ni naj de mo veli ko sle dov pole de ni tve, od niza krnic pod [pi~-jem do {te vil nih bal va nov; delo lede ni{ ke ero zi je so tudi jezer ske glo be li. Okrog Jeze ra v Led vi cah inSli ka 86: Obsto je ~a in pred la ga na geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Tri glav skem narod nem par ku. p str. 170169

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Geomorfološka dediščinaobstoječe naravne vrednotepredlagana naravna vrednotapredlagan naravni spomenikmeja Doline Triglavskih jezergozd, rušje0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS. MKGP© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012170

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHARTI^Sli ka 87: Za razu me va nje nastan ka kra{ kih miz, izjem nih in raz me ro ma red kih relief nih oblik, je nuj naraz la ga poja va, bodi si na infor ma cij skih tab lah bodi si v ok vi ru vode nih ogle dov po Tri glav skemnarod nem par ku.Dvoj ne ga jeze ra so dobro vid ne gole, lede ni{ ko obru {e ne skal ne povr {i ne. Tu je lede nik odlo `il tudi velikomoren ske ga gra di va. V mo~ no zakra se li doli ni sre ~a mo vse viso ko gor ske kra{ ke obli ke. Med najob -se` nej {e tovrst ne poja ve spa da jo gole stop ni ~a ste plo{ ~e, ime no va ne la{ti. Tri je med nji mi ima jo sta tusnarav ne vred no te. Nji ho va raz braz da na povr {i na je posle di ca kemi~ ne ga delo va nja vode na apne nec.Nasta ja jo `le bi ~i in ve~ metrov glo bo ke {krap lje, vrta ~e, kot li ~i, kra{ ke mize, brez na – teh je v Do li nivsaj 150 – in dru gi poja vi, ki so zara di obi li ce pada vin ter odsot no sti prsti in rast li nja zelo dobro vid -ni …« (Er har ti~ 2010b).Zno traj doli ne so {ti ri manj {e geo mor fo lo{ ke narav ne vred no te: Debe li la{t, Glad ki la{t, Kosma tala{ta in meli{ ~e pod Sta dor jem. Regi stri ra nih je tudi ve~ kot 150 jam, ki ima jo sta tus pod ze melj skih geo -mor fo lo{ kih narav nih vred not. Deset vod nih teles ima sta tus hidro lo{ ke vred no te: Dvoj no jeze ro, Mla kaPri Utah, Mo~i vec, Jeze ro v La {tah, Jeze ro pod Vr{a cem, Jeze ro v Led vi cah, ^rno jeze ro, Zele no jeze -ro, Rja vo jeze ro in Mla ka pod Vr{a ki. V Do li ni Tri glav skih jezer sta narav ni vred no ti le {e naha ja li{ ~i fosi lov.Za kon o ohra nja nju nara ve dolo ~a, da se z ak tom o za va ro va nju lah ko usta no vi zava ro va no obmo~ -je ene ali ve~ narav nih vred not. Gle de na pomen narav ne vred no te lah ko to sto ri ta dr`a va ali lokal naskup nost, v pri me ru narod ne ga par ka pa le dr`a va (Za kon o ohra nja nju … 1999). Zakon dolo ~a ve~ vrstzava ro va nih obmo ~ij, ki jih uvr{ ~a v dve sku pi ni, to je o`ja in {ir {a zava ro va na obmo~ ja. Narav ni spo -me nik spa da med o`ja zava ro va na obmo~ ja. To je obmo~ je, ki vse bu je eno ali ve~ narav nih vred not,ki ima jo izjem no obli ko, veli kost, vse bi no ali lego ozi ro ma so redek pri mer narav ne vred no te (64. ~len).Narav ni spo me nik je naj pri mer nej {a vrsta zava ro va ne ga obmo~ ja za vars tvo {te vil nih narav nih vred -not, zla sti ~e so te na obmo~ jih, ki jih lah ko zaja me mo z dru gi mi obli ka mi zava ro va nih obmo ~ij, ali nji ho ve gavaro va nja ne ure ja mo pogod be no (Ha bi~ 2008a).171

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~S te ren skim in kabi net nim delom, preu ~e va njem virov in lite ra tu re ter preu ~e va njem relie fa, ki jeobse ga lo evi den ti ra nje, ana li zi ra nje in kar to graf ski pri kaz relief nih oblik ter nji ho vo vred no te nje po izbra -nih meri lih, smo pri{ li do nasled njih zaklju~ kov:• vsa jeze ra so narav ne vred no te, narav ni spo me nik je le Prvo; pred la ga mo, da vsa dobi jo sta tus narav -ne ga spo me ni ka;• vred no te nje upra vi ~u je sta tus narav ne vred no te za Glad ki la{t;• vred no te nje ni potr di lo raz lo gov, da ima Debe li la{t sta tus narav ne vred no te; po na{ih meri lih eno tane izpol nju je pogo jev, da je uvr{ ~e na med naj po memb nej {o narav no dedi{ ~i no v Slo ve ni ji;• obmo~ je Kosma te la{te je nedo stop no, zato nje ne ga sta tu sa ne more mo ne potr di ti ne ovre ~i;• geo mor fo lo{ ko naj po memb nej {e obmo~ je v Do li ni Tri glav skih jezer je oko li ca Veli kih vrat, ki za zdajnima nobe ne ga prav ne ga sta tu sa, zato meni mo, da mora posta ti narav na vred no ta; ustre zen pravniukrep za obmo~ je bi bilo zava ro va nje kot narav ni spo me nik;• po znans tve ni vred no sti Veli kim vra tom sle di jo Podi ju` no pod Pre ho dav ci; tudi za to eno to pred la -ga mo sta tus narav ne vred no te;• veli ko nara vo vars tve no vred nost ima Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer; eno ta vklju ~u je tudi 5 sto -je ~ih voda, ki ima jo sta tus narav ne vred no te, Jeze ro pod Vr{a cem pa tudi prav ni ukrep zava ro va njakot narav ni spo me nik, zato ne rabi dodat ne ga vars tve ne ga re`i ma;• po vred no sti izsto pa tudi povr{ je med Led vi co in opu{ ~e no pla ni no Pri utah. Oce nju je mo, da so muto -ni ra no povr{ je ter zapla te moren ske ga gra di va, ki pre pre ~u je jo koro zi jo – kar je na tere nu izjem nodobro vid no – tako pomemb ni, da naj obmo~ je dobi sta tus narav ne vred no te.10.3 SKLEPV na ra vi je vse pove za no in ena ko pomemb no, ljud je pa v njej zaz na va jo tako mate rial ne kot nema -te rial ne vred no te. Vred no te nje je oseb no, odvi sno od zave sti in zna nja posa mez ni ka ter celot ne dru` be.Zato se pogled na narav ne vred no te tudi spre mi nja. Prob lem vred no te nja nara ve in narav nih vred notje v tem, da je kljub upo {te va nju vseh meril sko raj da nemo go ~e izklju ~i ti sub jek tiv no kom po nen to. Valo -ri za ci jo narav nih zna me ni to sti in delov pokra ji ne bo mogo ~e izve sti {ele z us ta lje ni mi meri li, s ka te ri mibi lah ko koli kor mogo ~e objek tiv no vred no ti li tako posa mez ne narav ne zna me ni to sti kot tudi prvo bit noin kul tur no pokra ji no. Ven dar je siste ma ti zi ra nje tako {iro ke ga poj ma, kot je narav na dedi{ ~i na, zah tev -no in v mno gih pogle dih umet no (Pe ter lin 1965, 98).Za vred no te nje je potre ben ~lo vek, ki objek tom pri pi {e neko vred nost. Pri vred no te nju je torej oseb -na, sub jek tiv na nota nei zo gib no zlo, ven dar je tre ba vpliv sub jek tiv ne pre so je kar naj bolj zmanj {a ti, sajse vars tvo nara ve lah ko le tako izvi je iz ozkih okvi rov lju bi teljs tva in (iz bru hov) ~ustev. Poskus kvan ti -ta tiv ne ga vred no te nja je poka zal, da so neka te ra meri la bolj, dru ga pa manj pod vr `e na sub jek tiv ni pre so ji.Znans tve no vred nost, na pri mer, se da raz me ro ma objek tiv no oce ni ti, {e zla sti, ~e so meri la natan~ -no poda na. Po dru gi stra ni pa so lah ko natan~ na meri la tudi ovi ra, saj pogo sto pri manj ku je kako vost nihpodat kov. Naj ve~ je te`a ve so pri estet ski vred no sti, saj `e star pre go vor pra vi, da ima jo vsa ke o~i svo -je ga malar ja. Dober pri mer je pusta pla no ta Hri ba ri ce, ki neka te re obi sko val ce nav da ja z nav du {e njem,dru ge pa z gro zo in tesno bo.Ana li za relie fa je poka za la, da je raz voj na dina mi ka pred vsem kra{ ke ga povr{ ja, pa tudi dru gih oblik,na pri mer meli{~, zelo `iva in zaple te na, zla sti pri manj {ih in mlaj {ih obli kah, ki nasta ja jo in izgi nja jotako reko~ pred na{i mi o~mi. V gro bem velja pra vi lo: manj {a kot je obli ka, bolj je izpo stav lje na spre -mem bam, torej se hitre je spre me ni, izgi ne. Ven dar v pri me ru narav nih pro ce sov ne more mo govo ri tio iz gu bi geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, ampak le o nje nem preob li ko va nju.Prav tako je tre ba opo zo ri ti na pove za nost poja vov in pro ce sov na kra{ kem povr{ ju, kaj ti prav nanjem je mor da naj la` je opa zo va ti, meri ti in preu ~e va ti vza jem no delo va nje mno `i ce naj raz li~ nej {ih dejav -ni kov, kate rih kon~ ni cilj je splo {no zni `e va nje povr{ ja (Ku na ver 1983, 255). Gams (1963, 12) je na pod la gitrdo te voda za dinar sko in alp sko Slo ve ni jo oce nil, da se je v zad njih 10.000 le tih povr{ je zni `a lo za od172

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 230,5 do 0,8 m, v vsem kvar tar ju, torej v mi li jon letih, za 83 m, in od mio ce na do sodob no sti za kar od 520do 830 me trov. Ob teh {te vil kah lah ko uvi di mo neu pra vi ~e nost sta ti~ ne ga gle da nja na raz voj relie fa in»ve~ nost« geo mor fo lo{ kih oblik.Pri doz daj{ njem {tu di ju kra{ ke ga povr{ ja se je poka za lo, da ima mo pri tem tipu relie fa oprav ka z raz -no li kim raz vo jem. Zara di raz li~ nih zuna njih vpli vov je v raz vo ju posa mez nih oblik tudi pre cej modi fi ka cij(Ku na ver 1983, 254). Zato je pogo sto te` ko raz li ko va ti med ~isti mi in pre hod ni mi (po li ge net ski mi ali tisti -mi, ki {ele nasta ja jo) kra{ ki mi obli ka mi. V Do li ni Tri glav skih jezer se je viso ko gor sko povr{ je v pro ceskoro zij ske ga raz ~le nje va nja kom pakt ne skal ne pod la ge vklju ~e va lo posto po ma, v raz li~ nih obdob jih holo -ce na. Vpra {a mo se lah ko, kate ra raz voj na faza je z vi di ka vars tva nara ve pomemb nej {a, tipi~ na?Iz ku{ nje ka`e jo, da so bolj kot posa mez ne obli ke pomemb na obmo~ ja, kjer naj de mo izjem ne, tipi~ne,red ke ali kom plek sne relief ne obli ke, ali ima jo te pou dar jen eko lo{ ki ali kul tur ni pomen. Za pri ka zo vanjepoja vov je pomemb na tudi ugo to vi tev, da se neka te re relief ne obli ke pogo sto pojav lja jo na to~ no dolo -~e nih delih povr{ ja.Me ni mo, da ni mogo ~e govo ri ti o ne kem ideal nem tipu viso ko gor ske ga kra{ ke ga relie fa, niti o naj -lep {i ali naj slab {i raz vi to sti (Ku na ver 1961, 101). Raz vi tost in zna ~aj viso ko gor ske ga kra sa ozi ro mabogas tvo in izob li ko va nost povr {in skih poja vov je povsod odvi sna od lokal nih fak tor jev, to je od fizi kal -nih in kemi~ nih last no sti apnen ca, nad mor ske vi{i ne, lege in izpo stav lje no sti povr{ ja, pod neb nih inrast lin skih raz mer ter, kon~ no, tudi od more bit nih antro po ge nih vpli vov.Ugo tav lja mo, da se temelj ni geo mor fo lo{ ki tipi viso ko gor ske ga, poseb no gole ga skal na te ga povr{ -ja, bis tve no ne raz li ku je jo od temelj nih eko lo{ kih enot, zato se je upo rab lje na pokra jin skoe ko lo{ kameto do lo gi ja izka za la za ustrez no. Naj bolj {o mo` nost za nara vo vars tve no vred no te nje geo mor fo lo{kededi{ ~i ne vidi mo prav v kom bi na ci ji geo mor fo lo{ ke in pokra jin skoe ko lo{ ke meto de ozi ro ma v ~le ni tvi pokra -ji ne na bolj ali manj homo ge na narav na, geo mor fo lo{ ko zaklju ~e na obmo~ ja. Posto pek je ne le sestav ni,pa~ pa klju~ ni del vred no te nja ozi ro ma sin te za podrob nej {e relief ne razi ska ve viso ko gor ske ga sve ta.Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezer za zdaj zara di obi sko va nja ni ogro `e na ozi ro -ma izpo stav lje na spre mem bam; izje me so nepo sred na oko li ca Ko~e pri Tri glav skih jeze rih in ve~i ne jezer.So pa nanjo vpli va le ~lo ve ko ve dejav no sti v pre te klo sti. Drob ne kra{ ke obli ke, ki so kma lu po umi kulede ni kov nasta le na golem povr{ ju, sta v ni` jih legah s~a so ma pre kri la prst in rast li nje, zato so se raz -vi le dru ga~ ne obli ke. Ko je ~lo vek pred sto let ji izse kal gozd, je `ivo skal no pod la go s kra{ ki mi obli ka mizno va raz ga li la ero zi ja, na kar je opo zo ril `e Hac quet (1778). Zdaj, ko je pla nin sko pa{ni{ tvo `e nekajdeset le tij »zgo do vi na«, se povr{ je sku paj s kra{ ki mi obli ka mi zno va zara{ ~a. Obno va pa{ni{ tva ali pove -~an obisk Doli ne Tri glav skih jezer bi lah ko v pri hod no sti pov zro ~i la ve~ je obre me ni tve oko lja. Zatopou dar ja mo pomen izo bra `e va nja, ki je nasled nji korak vars tva nara ve, a pre se ga okvir te razi ska ve.Si ste ma ti~ no preu ~e va nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne zah te va celo vit pri stop. Z me to do geo mor fo -lo{ ke ga kar ti ra nja in vred no te nja ga lah ko izve de mo v na sled njih kora kih:1. evi den ti ra nje relief nih oblik,2. ana li zi ra nje relief nih oblik,3. vred no te nje relief nih oblik,4. opre de li tev geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne,5. kar to graf ski pri kaz obmo ~ij geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne,6. (za)va ro va nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne (prav ni sta tus),7. izo bra `e va nje, tr`e nje, pri ka zo va nje, inter pre ta ci ja, pro mo ci ja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne,8. sprem lja nje sta nja relief nih oblik, zla sti geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.Ce lo vi ta relief na ana li za lah ko pris pe va k od krit ju novih relief nih oblik, geo morf nih pro ce sov ter avtoh -to ne ga ali aloh to ne ga nes pri je te ga gra di va (mo re ne, peri gla cial no gra di vo), kar lah ko bis tve no spre me nidote da nja spoz na nja o re lie fu preu ~e va ne pokra ji ne. Z re lief no ana li zo in geo mor fo lo{ kim kar ti ra njemlah ko torej mo~ no raz {i ri mo in poglo bi mo doz daj{ nje zna nje o re lie fu, pred vsem pa si zago to vi mo trd -no bazo podat kov o re lief nih obli kah v do lo ~e ni pokra ji ni, name nje no nadalj nje mu preu ~e va nju in a pli ka ci jiv prak si, torej tudi ohra nja nju nara ve.173

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Na sled nja kora ka, ki sicer pre se ga ta okvir razi ska ve, a sta nje no logi~ no, ~e ne kar nuj no nada lje -va nje, sta izo bra `e va nje obi sko val cev in inter pre ta ci ja geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne, kar se popol no ma uje mas te melj ni mi funk ci ja mi Tri glav ske ga narod ne ga par ka, varo va njem nara ve, razi sko va njem, vzgo jo inizo bra `e va njem, do`iv lja njem in obi skom ([o lar 2001). »… Pred stav lja nje nara ve v ob li ki u~nih poti sodimed naj bolj pri ljub lje ne obli ke, kar posta ja v sve tu in tudi v Slo ve ni ji vse pomemb nej {a dejav nost …«(Ogo re lec 2004, 6), zato pred la ga mo, da se glav ne izsled ke razi ska ve pove `e ozi ro ma str ne v geomor -fo lo{ ko u~no pot. Z bla gim pose gom nara va ne bo o{ko do va na, saj je ve~i na geo mor fo lo{ kih zani mi vo stiob pla nin ski poti po Doli ni. Izje ma so Veli ka vra ta, ven dar so tudi nje ne glav ne zna me ni to sti v ne posred -ni bli `i ni mar ki ra ne pla nin ske poti. Pred vi de va mo, da se zara di u~ne poti {te vi lo obi sko val cev v Do li niTri glav skih jezer ne bi bis tve no pove ~a lo, ~eprav tudi v mo re bit nem pove ~a nju ne vidi mo poseb nih te`av,~e bo ustrez no na~r to va no in sklad no z ob sto je ~o infra struk tu ro. Razi ska ve namre~ ka`e jo, da pri obre -me nje va nju dolo ~e ne ga obmo~ ja ni naj bolj pomemb no {te vi lo obi sko val cev, ampak »ka ko vost« ozi ro manji ho va oza ve{ ~e nost (Smre kar in sode lav ci 2011). Kako vost pa dose `e mo le z izo bra `e va njem, tudis po mo~ jo u~nih poti. Ali kot je rekel sene gal ski pesnik in nara vo vars tve nik Baba Dioum: »… Ko nec kon -cev ohra nja mo le tisto, kar lju bi mo. Lju bi mo lah ko le tisto, kar razu me mo. Razu me mo pa lah ko le tisto,o ~e mer so nas pou ~i li …«.174

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2311 SEZ NAM VIROV IN LITE RA TU REAri mas pu, D. 2006: Vred no te nje eko si stem skih narav nih vred not na pri me ru gozd nih rezer va tov. Strokovnanalo ga. Zavod RS za vars tvo nara ve, Obmo~ na eno ta Kranj. Kranj.Bad ju ra, R. 1922: Jugo slo ven ske Alpe. Ljub lja na.Be lar, A. 1907: Die Natur denk malpf le ge in Öster reich mit beson de rer Berücksich ti gung des Lan des Krain.Wie ner Zei tung 131. Dunaj.Benn, D. I., Evans, D. J. A. 2003: Gla ciers and Gla cia tion. Lon don.Ber ginc, M. 2006: Sistem vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Ljub lja na.Ber not, F. 1978: Kli ma Zgor nje ga Poso~ ja. Zgor nje Poso~ je: zbor nik 10. zbo ro va nja slo ven skih geo grafov.Ljub lja na.Ber not, F. 1981: Kli ma Gorenj ske. Gorenj ska: zbor nik refe ra tov in gra di vo na 12. zbo ro va nju slo ven skihgeo gra fov. Ljub lja na.Bin ta nja, R., van de Wal, R. S. W., Oer le mans, J. 2004: A new met hod to esti ma te ice age tem pe ra tures.Cli ma te Dyna mics 24. Ber lin, Hei del berg.Bögli, A. 1951: Prob le me der Kar ren bil dung. Geo grap hi ca Hel ve ti ca 3. Basel.Bögli, A. 1960: Kalklösung und Kar ren bil dung. Zeitsc hrift für Geo morp ho lo gie 2. Stutt gart.Bögli, A. 1976: Zau ber der Höhlen. Im Reich des Kar stes und der unte rir disc hen Was ser. Zürich.Bran celj, A. (ur.). 2002: Viso ko gor ska jeze ra v vzhod nem delu Julij skih Alp. Ljub lja na.Bran celj, A. 2010: Dvoj no jeze ro – od kri stal no ~iste ga jeze ra do smr dlji ve mla ke. Gea 20-1. Ljub lja na.Brusc hi, V. M., Cen dre ro, A. 2005: Geo si te eva lua tion: can we mea su re intan gib le values? Il Qua ter -na rio 18-1. Rim.Bu ser, S. 1986a: Osnov na geo lo{ ka kar ta SFRJ. List 33-64, Tol min in Videm. 1 : 100.000. Beo grad.Bu ser, S. 1986b: Osnov na geo lo{ ka kar ta SFRJ. Tol ma~ listov Tol min in Videm (Udi ne). Beo grad.Ce larc, B. 2004: Prob le ma ti ka »cor de vol skih« apnen cev in dolo mi tov v slo ven skih Ju` nih Alpah. Geo -lo gi ja 47-2. Ljub lja na.Ce larc, B., Her lec, U. 2007: Nariv sla ten ske plo{ ~e na jur ske apnen ce v Ka njav cu. Geo lo{ ki zbor nik19. Ljub lja na.Ce kin, F. 1983a: Vr{ac. Teleks 39-25. Ljub lja na.Ce kin, F. 1983b: Vr{ac. Teleks 39-26. Ljub lja na.Ce kin, F. 1983c: Vr{ac. Teleks 39-27. Ljub lja na.Clark, P., Dyke, A., Sha kun, J., Carl son, A., Clark, J., Wohl farth, B., Mitro vi ca, J., Hostet ler, S., McCabe,M. 2009: The Last Gla cial Maxi mum. Scien ce 325-5941 (7. 8. 2009). Was hing ton.Co rat za, P., Giu sti, C. 2005: Met ho do lo gi cal pro po sal for the asses sment of the scien ti fic qua lity of geomorp -ho si tes. Il Qua ter na rio 18-1. Rim.Cucc hi, F. 2009: Kame nit zas. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez,M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Cvi ji}, J. 1893: Das Karstphäno men. Ver such einer morp ho lo gisc hen Mono grap hie. Stutt gart.Cvi ji}, J. 1924: Geo mor fo lo gi ja: morp ho lo gie ter re stre. Beo grad.^ar, J. 1986: Geo lo{ ke osno ve obli ko va nja kra{ ke ga povr{ ja. Acta Car so lo gi ca 14–15. Ljub lja na.Da nev, G., Ari mas pu, D., Bo`i~, J., Dem {ar, M., Fu~ ka, D., Jen ~i~, S., Kepic, B., Tram pu{, T. 2008: Vred -no te nje dre ves in opre de lje va nje dre ve snih narav nih vred not. Pro jekt na nalo ga. Zavod RS za vars tvonara ve. Ljub lja na.De mek, J. (ur.). 1972: Manual of detai led geo morp ho lo gi cal map ping. Pra ha.Do bra vec, J., [i{ ko, M. 2002: Geo graf ska lega in opis jezer. Viso ko gor ska jeze ra v vzhod nem delu JulijskihAlp. Bran celj, A. (ur.). Ljub lja na.Do ve ~ar, M., Sinjur, I., Ogrin, M., Ver ta~ nik, G. 2009: Naj ni` ja tem pe ra tu ra v Slo ve ni ji. Geo graf ski obzor -nik 56-1–2. Ljub lja na.Do zet, S., Buser, S. 2009: Trias. Geo lo gi ja Slo ve ni je. Ljub lja na.175

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Er har ti~, B. 2004: Pre so ja upo rab no sti rast lin skih ~istil nih naprav pri pla nin skih posto jan kah Tri glav skeganarod ne ga par ka. Diplom sko delo. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Er har ti~, B. 2007: Relief ne obli ke kot geo di ver zi te ta (geo mor fo lo{ ka narav na dedi{ ~i na). Dela 28. Ljubljana.Er har ti~, B. 2010a: Vred no te nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne. Acta geo grap hi ca slo ve ni ca 50-2. Ljub lja na.Er har ti~, B. 2010b: Doli na Tri glav skih jezer. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/26-do li na-triglav -skih-je zer (16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010c: Jeze ro pod Vr{a cem. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/15-je ze -ro-pod-vr sa cem (16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010d: Rja vo jeze ro. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/16-rja vo-je ze ro(16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010e: Zele no jeze ro. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/17-ze le no-je ze ro(16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010f: Jeze ro v Led vi cah. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/18-je ze ro-v-led -vi cah (16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010g: Dvoj no jeze ro. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/19-dvoj no-je ze ro(16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2010h: ^rno jeze ro. DEDI. Med mre` je: http://www.dedi.si/de dis ci na/20-crno-je ze ro(16. 12. 2010).Er har ti~, B. 2011: Nara vo vars tve no vred no te nje geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne v Do li ni Tri glav skih jezer z meto -do geo mor fo lo{ ke ga kar ti ra nja. Dok tor ska diser ta ci ja. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Farn don, J. 2000: Lek si kon Zem lje. Ljub lja na.Fink, H. M. 1983: Prob le me der Typi sie rung des Hoch ge birg skar stes in den Ostal pen. Atti Con veg noInter na tio na le sul Car so di alta mon tag na. Impe ria.Fir bas, P. 2001: Vsa slo ven ska jeze ra: lek si kon slo ven skih sto je ~ih voda. Ljub lja na.Ford, D. C., Glew, J. R. 1980: A si mu la tion study of the deve lop ment of ril len kar ren. Earth Sur fa ce Pro -ces ses 5-1. Chic he ster.Ford, D. C., Wil liams, P. W. 1992: Karst Geo morp ho logy and Hydro logy. Cam brid ge.For nos, J., Gines, A. 1996: Kar ren Land forms. Pal ma.Fridl, J. 1995: Meto do lo gi ja pri pra ve geo mor fo lo{ kih kart. Semi nar ska nalo ga, Fakul te ta za arhi tek turo,grad be ni{ tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Gams, I. 1955: Nove hipo te ze o tem pe ra tu ri ob vi{ ku zad nje pole de ni tve v Sred nji Evro pi. Pro teus 17-10.Ljub lja na.Gams, I. 1957: O in ten ziv no sti recent ne ga preob li ko va nja in sta ro sti relie fa v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest -nik 27–28. Ljub lja na.Gams, I. 1962: Viso ko gor ska jeze ra v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 7. Ljub lja na.Gams, I. 1963: Meri tve koro zij ske inten zi te te v Slo ve ni ji in nji hov pomen za geo mor fo lo gi jo. Geo grafskivest nik 34. Ljub lja na.Gams, I. 1967: Fak tor ji in dina mi ka koro zi je na kar bo nat nih kame ni nah slo ven ske ga dinar ske ga in alpskegakra sa. Geo graf ski vest nik 38. Ljub lja na.Gams, I. 1968: Geo mor fo lo{ ko kar ti ra nje na pri me ru Rakit ne in Gli nic. Geo graf ski vest nik 40. Ljub ljana.Gams, I. 1971: Pod tal ne kra{ ke obli ke. Geo graf ski vest nik 43. Ljub lja na.Gams, I. 1974: Kras. Ljub lja na.Gams, I. 1975: Prob le mi geo graf ske ga razi sko va nja eko to pov in pokra jin ske eko lo gi je v Slo ve ni ji. Geo -graf ski vest nik 47. Ljub lja na.Gams, I. 1991: Dvoj no `iv lje nje meli{~. Pro teus 53-8. Ljub lja na.Gams, I. 1998: Relief. Geo gra fi ja Slo ve ni je. Gams, I., Vri {er, I. (ur.). Ljub lja na.Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in ~asu. Ljub lja na.Gams, I., Natek, K. 1981: Geo mor fo lo{ ka kar ta 1 : 100.000 in raz voj relie fa v Li tij ski kot li ni. Geo graf skizbor nik 21. Ljub lja na.176

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Gams, I., Ramov{, A. 1990: Julij ske Alpe. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 4. Ljub lja na.Ga vri lo vi}, D. 1968: Kame ni ce – klei ne Kor ro sions for men im Kalk stein. Pro cee dings of the 4th Inter -na tio nal Con gress of Spe leo logy in Yugo sla via. Ljub lja na.Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Fridl, J., Klad nik, D., Oro `en Ada mi~, M., Per ko, D. (ur.). Ljub lja na, 1998.Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var. Klad nik, D., Lovren ~ak, F., Oro `en Ada mi~., M. (ur.). Ljub lja na, 2005.Gi nes, A. 2009: Kar ren field lands ca pes and kar ren land forms. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring.Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Gi nes, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). 2009: Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Carso -lo gi ca 9. Postoj na, Ljub lja na.Gor ki~, M., Zega, M., Roj {ek, D., Bro zo vi~, M., Rogelj, M. 2007: Pre gled o`jih zava ro va nih obmo ~ij v Triglav -skem narod nem par ku. Zavod RS za vars tvo nara ve. Ljub lja na.Gray, M. 2004: Geo di ver sity, valuing and con ser ving abio tic natu re. Lon don.Grim {i ~ar, A. 1961: O geo lo{ kih raz me rah med Bohi njem in Tri glav ski mi jeze ri. Geo lo gi ja 7. Ljub lja na.Grim {i ~ar, A. 1962: Geo lo gi ja Doli ne Tri glav skih jezer. Vars tvo nara ve 1. Ljub lja na.Gro {elj, A. 2008: Oce na meto do lo gi je usta nav lja nja {ir {ih zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji. Magi str skodelo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Gut hrie, M. 2010: The social and eco no mic value of geo di ver sity. Med mre` je: http://www.geo con ser -va tion.com/EHWH/Con fe ren ce/pre sen ta tions/gut hrie.htm (30. 5. 2010).Gu stavs son, M., Kol strup, E., Seij mons ber gen, A. C. 2006: A new symbol-and-GIS based detai led geo -morp ho lo gi cal map ping system: Rene wal of a scien ti fic dis ci pli ne for under stan ding lands ca pedeve lop ment. Geo morp ho logy 77/1–2. Amster dam.Gu stavs son, M., Seij mons ber gen, A. C., Kol strup, E. 2008: Struc tu re and con tents of a new geo morp -ho lo gi cal GIS data ba se lin ked to a geo morp ho lo gi cal map – With an exam ple from Liden, cen tralSwe den. Geo morp ho logy 95/1–2. Amster dam.Ha bi~, P. 1975: Field trip gui de to the excur sion: the upland Dina ric karst, Trnov ski gozd and gla cio -karst of the western Julian Alps, Mt. Kanin. Ljub lja na.Ha bi~, [. E. 2008a: Sistem vred no te nja, ohra nja nja in vars tva izjem nih dre ves v Slo ve ni ji. Magi str skodelo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ha bi~, [. E. 2008b: Sistem vred no te nja izjem nih dre ves v Slo ve ni ji. Vars tvo nara ve 21. Ljub lja na.Hac quet, B. 1778: Oryc to grap hia Car nio li ca oder Physi ka lisc he Erd besc hrei bung des Her zogt hums Krain,Istrien, und zum Theil der benach bar ten Länder. Erster Theil. Leip zig.Haf ner, M. 1925: Alp ski vars tve ni park v Do li ni sed mih jezer. Geo graf ski vest nik 1. Ljub lja na.Her lec, U. 2009a: Nov genet ski tip `le bi ~ev ob viso ko gor skih jeze rih nastal zara di pos pe {e ne ga zakra -se va nja s kon den za cij sko vodo. Geo lo{ ki zbor nik 20. Ljub lja na.Her lec, U. 2009b: Vir man ga na za jur ske man ga no ve gomo lje v za hod ni Teti di. Geo lo{ ki zbor nik 20. Ljubljana.Hlad, B. 2002: Vars tvo geo lo{ kih narav nih vred not v Slo ve ni ji. Geo lo gi ja 45-2. Ljub lja na.Hlad, B., Sko ber ne, P. (ur.). 2001: Pre gled sta nja biot ske raz no vrst no sti in kra jin ske pestro sti v Slo veniji.Ljub lja na.Hol mes, A. 1972: Prin ci ples of Physi cal Geo logy. Lon don.Hri bar, A. 2009: Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na in vars tvo nara ve. Semi nar ska nalo ga, Fakul te ta za grad beni{tvoin geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je, 1. del. Sko ber ne, P., Peter lin, S. (ur.). Ljub ljana, 1988.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je. Peter lin, S., Rav bar, M., Smer du, R., Var djan,F. (ur.). Ljub lja na, 1976.In ven tar naj po memb nej {e narav ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je, 2. del. Sko ber ne, P., Peter lin, S. (ur.). Ljub lja na, 1991.Iz ho di{ ~a za na~rt uprav lja nja Tri glav ske ga narod ne ga par ka. Tri glav ski narod ni park, v pri pra vi.Ja ne`, J. 1997: Mo` nost one sna `e nja pod zem ne vode z ne ka te rih pla nin skih posto jank v TNP. Varstvooko lja pri pla nin skih posto jan kah v Tri glav skem narod nem par ku. Zbor nik refe ra tov s pos ve ta »Planins -tvo in Tri glav ski narod ni park«.177

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Jen nings, J. N. 1985: Karst Geo morp ho logy. Oxford.Jer {ek, M., Vidrih, R. 2009: Geo di ver zi te ta. Evo lu ci ja Zem lje in geo lo{ ke zna ~il no sti Slo ve ni je. Jer {ek,M. (ur.). Ljub lja na.Jur kov {ek, B. 1986: Osnov na geo lo{ ka kar ta SFRJ. List 33-52, Beljak in Pon te ba. 1 : 100.000. Beo grad.Jur kov {ek, B. 1987: Osnov na geo lo{ ka kar ta SFRJ. Tol ma~ listov Beljak in Pon te ba. Beo grad.Kirn, A. 2004: Nara va, dru` ba, eko lo{ ka zavest. Ljub lja na.Klad nik, D. 1981: Meli{ ~a v Kam ni{ ko-Sa vinj skih Alpah. Gorenj ska: 12. zbo ro va nje slo ven skih geo grafov,Kranj, Bled. Ljub lja na.Klop ~i~, V. 2000: Vred no te ~lo ve ka in izziv ohra nja nja narav ne dedi{ ~i ne. Magi str sko delo. Bio teh ni{kafakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ko mac, B., Hrva tin, M., Per ko, D., Natek, K., Mihevc, A., Pre lov {ek, M., Zorn, M., Ste pi {nik, U. 2012:Recent Land form Evo lu tion in Slo ve nia. Recent Land form Evo lu tion, The Car pat ho-Bal kan-Di na -ric Region. Lóczy, D., Stan ko viansky, M., Kotar ba, A. (ur.). Dor drecht, Hei del berg, Lon don, New York.Kos, J. 2009: Vod nik Valen tin. Slo ven ski bib lio graf ski lek si kon. Elek tron ska izda ja. Vide Ogrin, P. (ur.).Ljub lja na.Ku melj, [. 2002: Upo ra ba GIS pri detajl nem geo mor fo lo{ kem kar ti ra nju: na pri me ru Spod nje Savinjskedoli ne. Diplom sko delo. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1961: Viso ko gor ski kras Vzhod nih Julij skih in Kam ni{ kih Alp. Geo graf ski vest nik 33. Ljubljana.Ku na ver, J. 1963: Ter mi no lo gi ja viso ko gor skih kra{ kih oblik. Geo graf ski vest nik 34. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1972: Geo mor fo lo{ ki raz voj Kanin ske ga pogor ja s po seb nim ozi rom na raz voj gla cio kra sa.Dok tor ska diser ta ci ja. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1973: O raz vo ju slo ven ske ter mi no lo gi je za mikro re lief ne kra{ ke obli ke. Slo ven ska kra{ kater mi no lo gi ja. Gams, I., Kuna ver, J., Radi nja, D. (ur.). Ljub lja na.Ku na ver, J. 1975: Field trip gui de to the excur sion. The upland Dina ric karst, Trnov ski gozd and gla cio -karst of the western Julian Alps, Mt. Kanin. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1976: On quan tity, effects and mea su ring of the karst denu da tion in western Julian Alps –Kanin. Karst pro ces ses and rele vant land forms. Gams, I. (ur.). Ljub lja na.Ku na ver, J. 1978: Inten ziv nost zakra se va nja in nje go vi u~in ki v za hod nih Julij skih Alpah – Kanin sko pogorje.Geo graf ski vest nik 50. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1979: Some expe rien ces in mea su ring the sur fa ce karst denu da tion in high Alpi ne envi ron -ment. Actes du sympo sium inter na tio nal sur l’éro sion kar sti que. Nîmes.Ku na ver, J. 1983: Geo mor fo lo{ ki raz voj Kanin ske ga pogor ja s po seb nim ozi rom na gla cio kra{ ke pojave.Geo graf ski zbor nik 22. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1984: O na stan ku Alp in raz vo ju nji ho ve ga povr{ ja. Geo graf ski obzor nik 31-4. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1985: Relief. Tri glav ski narod ni park: vod nik. Fab jan, I. (ur.). Bled.Ku na ver, J. 1986: K prob le ma ti ki geo mor fo lo{ ke ga kar ti ra nja in tipo lo gi je viso ko gor ske ga gla cio kra{ -ke ga relie fa. Acta Car so lo gi ca 14–15. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1988a: Drob ne kra{ ke obli ke gole ga kra sa. Pro teus 51-3. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1988b: Kra{ ke mize pri nas in na tujem. Pro teus 50-7. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1990: Poz no gla cial ne more ne v naj vi{ jih delih poso{ kih Julij skih Alp in poskus nji ho ve datacije.Geo mor fo lo gi ja in geoe ko lo gi ja: zbor nik refe ra tov 5. znans tve ne ga pos ve to va nja geo mor fo lo gov Jugo -sla vi je. Ljub lja na.Ku na ver, J. 1998: Julij ske Alpe. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Per ko, D., Oro `en Ada mi~, M. (ur.). Ljubljana.Ku na ver, J. 2000: Sli ke s te ren skih vaj na Pla ni ni za ska lo in Veli kih vra tih. Med mre` je: http://www.ctk.uni-lj.si/users/Ku na ver/ve li ka vra ta/ (15. 6. 2010).Ku na ver, J. 2007: Geo mor fo lo{ ke vse bi ne in nji ho va zasto pa nost v raz la gi pokra jin skih zna ~il no sti Triglav -ske ga narod ne ga par ka v pri mer jal ni lu~i. Dela 28. Ljub lja na.Ku na ver, J. 2008: Smr de ~e mla ke name sto pla nin skih bise rov. Doli na sed me rih jezer po 100 le tih inpred log nove ga zako na o Tri glav skem narod nem par ku. Delo 50-54 (6. 3. 2008). Ljub lja na.178

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ku na ver, J. 2009: The natu re of lime sto ne pave ments in the cen tral part of the sout hern Kanin pla teau(Ka nin ski podi), Western Julian Alps. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines,A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Ku na ver, J. 2010: Ust ni vir.Ku na ver, J., Drob njak, B., Kle men ~i~, M., Lovren ~ak, F., Lu`e vi~, M., Pak, M., Sene ga~ nik, J. 1998: Ob~ageo gra fi ja za 1. let nik sred njih {ol. U~be nik. DZS. Ljub lja na.Ku na ver, P. 1956: Arhi tek ti Doli ne Tri glav skih jezer. Pla nin ski vest nik 56-12. Ljub lja na.Ku na ver, P. 1957: Kras v Kam ni{ kih pla ni nah. Kam ni{ ki zbor nik 3. Ljub lja na.Le sko var, A. 2007: Tipi za ci ja in raz po re di tev drob nih povr {in skih koro zij skih oblik na Slo ven skem krasu.Diplom sko delo. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Li pov {ek, M. 1958: Doli na Tri glav skih jezer. Pla nin ski vest nik 14-2. Ljub lja na.Lund berg, J., Gines, A. 2009: Ril len kar ren. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines,A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Med mre` je 1: http://www.en vi ron ment.gov.au/he ri ta ge/ahc/mem bers/me dia-re lea ses/mr20110309.html(15. 12. 2010).Med mre` je 2: http://www.goo gle.si/ (22. 11. 2010).Med mre` je 3: http://gis.arso.gov.si/geo por tal/ca ta log/main/home.page (17. 12. 2010).Med mre` je 4: http://www.tnp.si/spoz na va ti/C4/ (21. 12. 2010).Me lik, A. 1928: Mor fo lo gi ja in gos po dar ska izra ba tal v Bo hi nju. Geo graf ski vest nik 3. Ljub lja na.Me lik, A. 1935: Slo ve ni ja – geo graf ski opis. Ljub lja na.Me lik, A. 1954a: Slo ven ski alp ski svet. Ljub lja na.Me lik, A. 1954b: Nova gla cio lo{ ka dog na nja v Ju lij skih Alpah. Geo graf ski zbor nik 2. Ljub lja na.Mi he li~, J., Vidrih, R. 2001: Albin Belar, nara vo slo vec, seiz mo log in nara vo vars tve nik. Pro teus 63/9–10.Ljub lja na.Mi he li~, T. 1998: Julij ske Alpe. Pla nin ski vod nik. Ljub lja na.Mi ku{, T. 2006: Sta nje in pers pek ti ve kra jin skih par kov v Slo ve ni ji. Magi str sko delo. Bio teh ni{ ka fakul -te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Mon ba ron, M., Wild ber ger, A. 2009: The kar ren fields of the Muo ta Val ley: type loca li ties of the mainkar ren types after the nomenc la tu re by Alfred Bögli. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Carso -lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Mrak, I. 2003: Sle do vi plei sto cen ske mor fo ge ne ze v po re~ ju Tr`i{ ke Bistri ce. Magi str sko delo. Filo zofskafakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Tr`i~.Muri, G., Bran celj, A. 2002: Fizi kal ne in kemij ske last no sti jezer ske vode in lede ni pokrov. Viso ko gorskajeze ra v vzhod nem delu Julij skih Alp. Bran celj, A. (ur.). Ljub lja na.Na tek, K. 1981: Ob~a geo mor fo lo{ ka kar ta v me ri lu 1 : 100.000. Pro teus 44-3. Ljub lja na.Na tek, K. 1983: Meto da izde la ve in upo rab nost splo {ne geo mor fo lo{ ke kar te. Magi str sko delo. Filo zofskafakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Na tek, K. 1993: Geo mor fo lo{ ka kar ta 1:100.000 list Celje in ana li za relie fa Slo ve ni je. Dok tor ska disertacija.Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Na tek, K. 2003: Geo mor fo lo gi ja. [tu dij sko gra di vo za pred met Geo mor fo lo gi ja. Filo zof ska fakul te ta. Ljubljana.Na tek, K. 2011: Ust ni vir.No vak, D. 1962: Nekaj rezul ta tov hidro geo lo{ ke ga in spe leo lo{ ke ga razi sko va nja v Tri glav skem narodnempar ku in nje go vi oko li ci. Vars tvo nara ve 1. Ljub lja na.No vak, D. 1987: Kam te~e jo gor ske vode? Pla nin ski vest nik 87/7–8. Ljub lja na.Ogo re lec, B. 2001: Kar bo nat ne kam ni ne: nji hov nasta nek in raz {ir je nost v Slo ve ni ji. Pro teus 64-1. Ljubljana.Ogo re lec, B. 2004: Nara vo slov ne/u~ ne poti: po poteh dedi{ ~i ne od Idrij ce do Kol pe. Pre da va nja na~r -to val cem in izva jal cem turi sti~ ne ga raz vo ja. Med mre` je: http://www.in ter pre ta ci ja.si/ (13. 11. 2010).Ogo re lec, B., Buser, S. 1996: Raz voj dach stein ske ga apnen ca na Krnu v Ju lij skih Alpah. Geo lo gi ja 39.Ljub lja na.179

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Ogrin, D. 1996: Pod neb ni tipi v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 68. Ljub lja na.Ogrin, D., Bran celj, A., 2002: Kli mat ske in den dro kli mat ske zna ~il no sti vzhod ne ga dela Julij skih Alp.Viso ko gor ska jeze ra v vzhod nem delu Julij skih Alp. Bran celj, A. (ur.). Ljub lja na.Ogrin, M., Ver ta~ nik, G., Sinjur, I. 2009: Izje men mraz v mra zi{ ~ih na Kom ni. Svet pod Tri gla vom 12.Bled.Oro `en Ada mi~, M. 1970: Kako naj vred no ti mo pokra ji no? Pro teus 33-4. Ljub lja na.Otto, J. C., Dikau, R. 2004: Geo morp hic system analy sis of a high moun tain val ley in the Swiss Alps.Zeitsc hrift für Geo morp ho lo gie 48. Stutt gart.Pa niz za, M. 2001: Geo morp ho si tes: con cepts, met hods and exam ple of geo morp ho lo gi cal sur vey. ChineseScien ce Bul le tin 46-1. Peking.Pa niz za, M. 2003: Karst land forms as geo morp ho si tes. Dela 20. Ljub lja na.Pa ter son, K., Swee ting, M. M. (ur.) 1986: New direc tions in Karst. Nor wich.Pe rei ra, P., Perei ra, D., Cae ta no Alves. M. I. 2007: Geo morp ho si te asses sment in Mon te sin ho Natu ralPark (Por tu gal). Geo grap hi ca Hel ve ti ca 62-3. Basel.Per ne, M., Gabrov {ek, F. 2009: The prob lem of ril len kar ren deve lop ment: a mo del ling pers pec ti ve. Karstrock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.).Postoj na, Ljub lja na.Pe ter lin, S. 1976: Nekaj o za met kih in za~et kih vars tva nara ve v Slo ve ni ji. Vars tvo spo me ni kov 20. Ljubljana.Pe ter lin, S. 1985: Nasta nek in raz voj TNP. Tri glav ski narod ni park: vod nik. Fab jan, I. (ur.). Bled.Pe ter lin, S. 1995: Zna me ni ta spo me ni ca iz leta 1920 in nje na dedi{ ~i na. Vars tvo nara ve na Slo ven skem.Zbor nik ob evrop skem letu vars tva nara ve. Aljan ~i~, M. (ur.). Ljub lja na.Pe ter lin, S., Sedej, I. 1965: Pro jekt hidroe lek trar ne Trno vo in vars tvo pokra ji ne. Vars tvo nara ve 2–3. Ljubljana.Pi sker nik, A. 1965: Iz zgo do vi ne slo ven ske ga vars tva nara ve. Vars tvo nara ve 2–3. Ljub lja na.Pla cer, L. 1999a: Con tri bu tion to the macro tec to nic sub di vi sions of the bor der region bet ween the SothernAlps and Exter nal Dina ri des. Geo lo gi ja 41. Ljub lja na.Pla cer, L. 1999b: Tek ton ska zgrad ba. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 13. Ljub lja na.Pla cer, L. 2008: Osno ve tek ton ske raz ~le ni tve Slo ve ni je. Geo lo gi ja 51-2. Ljub lja na.Planj {ek, M., Mir ti~, B., Ani ~i}, B. 2002: Nara vo vars tve no ovred no te nje naha ja li{~ mio cen skih sedi mentnihkam nin v kam no lo mih seve ro vz hod ne Slo ve ni je. Geo lo gi ja 45-2. Ljub lja na.Plut, D. (ur.): 2008. Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo ga dr`a ve. Filozofskafakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Plut, D. 1980: Razi sko val ne zasno ve in delov ne meto de pokra jin ske eko lo gi je. Geo graf ski vest nik 52.Ljub lja na.Pra long, J. P. 2005: A met hod for asses sing tou rist poten tial and use of geo morp ho lo gi cal sites. Géomorp -ho lo gie: relief, pro ces sus, envi ron ne ment 3. Pariz.Pra prot nik, N. 2004: Bla ga jev vol ~in – na{a bota ni~ na zna me ni tost. Ljub lja na.Pra prot nik, N. 2009: Zois Karel Filip Evgen pl. Edel stein. Slo ven ski bib lio graf ski lek si kon. Elek tron skaizda ja. Vide Ogrin, P. (ur.). Ljub lja na.Pra prot nik, N., Sko ber ne, P. 1995: Od kra lje ve ro`e in pla ni ke do Rde ~e ga sez na ma. Vars tvo nara vena Slo ven skem: zbor nik ob evrop skem letu vars tva nara ve. Aljan ~i~, M. (ur.). Ljub lja na.Pra vil nik o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not. Urad ni listi RS 111/2004, 70/2006, 58/2009, 93/2010.Ljub lja na.Pu~ nik, J. 1971: Zna ~il no sti vre me na in kli me na{e ga gor ske ga in viso ko gor ske ga sve ta. Turi sti~ ni vest -nik 19. Ljub lja na.Ra di nja, D. 1967: [kav ni ca – kra{ ka mikro re lief na obli ka. Geo graf ski obzor nik 14-2. Ljub lja na.Ra ko vec, I. 1937: Mor fo ge ne za in mla do ter ciar na tek to ni ka vzhod ne ga dela Julij skih Alp. Geo graf skivest nik 12–13. Ljub lja na.Ra ko vec, I. 2009: Salo pek Mar jan. Slo ven ski bib lio graf ski lek si kon. Elek tron ska izda ja. Vide Ogrin, P.(ur.). Ljub lja na.180

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ra mov{, A. 1974: Geo lo{ ki in paleon to lo{ ki pre gled Doli ne Tri glav skih jezer. Pro teus 36/9–10. Ljub ljana.Ra mov{, A. 1985: Iz geo lo{ ke zgo do vi ne TNP. Tri glav ski narod ni park: vod nik. Fab jan I. (ur.). Bled.Ra mov{, A. 2000: O Zla ten ski plo{ ~i sen su Kos smat, 1913, Sla ten skem pokro vu sen su Buser, 1986,Sla ten skem nari vu sen su Jur kov {ek, 1987 in Tri glav skem pokro vu sen su Ramov{, 1985. Geo lo gija 43-1.Ljub lja na.Rav bar, M. 1977: Zani mi ve kra{ ke povr {in ske obli ke pri Lipi ci. Pro teus 40-2. Ljub lja na.Re jec Bran celj, I., Smre kar, A. 2000: Gor ska ran lji va obmo~ ja – pri mer Tri glav ske ga narod ne ga par ka.Geo grap hi ca Slo ve ni ca 33-1. Ljub lja na.Rey nard, E., Fon ta na, G., Koz lik, L., Sca poz za, C. 2007: A met hod for asses sing »scien ti fic« and »addi -tio nal values« of geo morp ho si tes. Geo grap hi ca Hel ve ti ca 62-3. Basel.Rey nard, E., Paniz za, M. 2005: Geo morp ho si tes: defi ni tion, asses sment and map ping. Géomorp ho lo -gie: relief, pro ces sus, envi ron ne ment 3. Pariz.Ri vas, V., Rix, K., Fran ces, E., Cen dre ro, A., Bruns den, D. 1997: Geo morp ho lo gi cal indi ca tors for envi -ron men tal impact asses sment: con su mab le and non-con su mab le geo morp ho lo gi cal resour ces.Geo morp ho logy 18/3–4. Amster dam.Roj {ek, D. 1991: Geo gra fi ja in narav na dedi{ ~i na. Geo graf ski vest nik 63. Ljub lja na.Roj {ek, D. 1994a: Inven ta ri sa tion of the natu ral heri ta ge. Acta car so lo gi ca 23. Ljub lja na.Roj {ek, D. 1994b: Geo graf sko vred no te nje narav ne dedi{ ~i ne na pri me ru [koc jan ske ga jam ske ga spletaz oko li co in vars tvo oko lja. Magi str sko delo. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Sacks, J. 2002: The Dig nity of Dif fe ren ce. New York.Sau ro, U. 1975: Il pae sag gio degli alti Les si ni: stu dio geo mor fo lo gi co. Vero na.Sau ro, U. 2009: Gla cio karst land forms of the lower Adi ge and Sar ca val leys. Karst rock fea tu res: Karrensculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Seidl, F. 1929: Zla ten ska plo ~a v osred njih Julij skih Alpah. Gla snik Muzej ske ga dru{ tva za Slo ve ni jo 10-1.Ljub lja na.Se li~, M. 1997: Geo mor fo lo gi ja doli ne Tri glav skih jezer s po seb nim ozi rom na lede ni{ ko in kra{ ko morfo -ge ne zo. Diplom ska nalo ga. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ser ra no, E., González-True ba, J. J. 2005: Asses sment of geo morp ho si tes in natu ral pro tec ted areas:the Picos de Euro pa Natio nal Park (Spain). Géomorp ho lo gie: relief, pro ces sus, envi ron ne ment 3. Pariz.Shar ples, C. 2002: Con cepts and Prin ci ples of Geo con ser va tion. Med mre` je: http://www.dpiw.tas.gov.au/in ter,nsf/Web Pa ges/SJON-57W4FD?open (5. 3. 2012).Simi}, M. 2002: Pris pe vek k poz na va nju zgo do vi ne vars tva jam na Slo ven skem ob pri pra vi Zako na o varstvupod zem nih jam. Vars tvo nara ve 19. Ljub lja na.Sko ber ne, P. 1988: Sto narav nih zna me ni to sti Slo ve ni je. Ljub lja na.Sko ber ne, P. 1990: Tri glav ski narod ni park. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 13. Ljub lja na.Sko ber ne, P. 2005: [tu dij sko gra di vo za podi plom ski {tu dij Vars tva narav ne dedi{ ~i ne 2005/2006. Tipkopis.Sko ber ne, P. 2007: Zava ro va ne rast li ne Slo ve ni je: `ep ni vod nik: nara va na dla ni. Ljub lja na.Sko ber ne, P. 2010: Ust ni vir.Slo var slo ven ske ga knji` ne ga jezi ka. Ljub lja na, 1994.Slo ven ska kra{ ka ter mi no lo gi ja. Gams, I., Kuna ver, J., Radi nja, D. (ur.). Ljub lja na, 1973.Smre kar, A., Erhar ti~, B., [mid Hri bar, M. 2011: Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib. Geo ri tem 16.Ljub lja na.Stan ley, M. 2000: Geo di ver sity. Earth Heri ta ge 14. Lon don.Stan ley, M. 2002: Geo di ver sity – lin king peo ple, lands ca pes and their cul tu re. Abstract for Natu ral AndCul tu ral Lands ca pes Con fe ren ce. Royal Irish Aca demy. Dub lin.Straj nar, S. 2010: Izho di{ ~a nara vo vars tve ne ga vred no te nja re~ nih mean drov kot geo mor fo lo{ ke oblikena malih vodo to kih. Vars tvo nara ve 24. Ljub lja na.Sum mer field, M. A. 1991: Glo bal Geo morp ho logy. Har low.[e go ta, T. 1988: Kli ma to lo gi ja za geo gra fe. Zagreb.181

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~[er celj, A. 1962: Zgo do vi na goz da v Do li ni Tri glav skih jezer. Vars tvo nara ve 1. Ljub lja na.[i frer, M. 1963: Nova geo mor fo lo{ ka dog na nja na Tri gla vu: Tri glav ski lede nik v le tih 1954–1962. Geo -graf ski zbor nik 8. Ljub lja na.[i frer, M. 1969: Kvar tar ni raz voj Dobrav na Gorenj skem. Geo graf ski zbor nik 11. Ljub lja na.[i vic, A. 1956: Na{i narod ni in dre ve sni par ki ter par kov ni goz do vi, pra goz di in dru gi zakon ske za{ ~i tevred ni objek ti. Goz dar ski vest nik 14/9–10. Ljub lja na.[mid Hri bar, M. 2008: Dre vo kot dvo po men ska dedi{ ~i na. Magi str sko delo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Univerzev Ljub lja ni. Ljub lja na.[muc, A. 2004: Sedi men to lo{ ke in stra ti graf ske razi ska ve jur skih in kred nih pla sti Julij skih Alp. Dok torskadiser ta ci ja. Nara vo slov no teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.[muc, A. 2005: Juras sic and cre ta ce ous stra ti graphy and sedi men tary evo lu tion of the Julian Alps, NWSlo ve nia. Ljub lja na.[muc, A., Ro`i~, B. 2009: Tec to nic geo morp ho logy of the Tri glav Lakes Val ley (ea stern most Sout hernAlps, NW Slo ve nia). Geo morp ho logy 103-4. Amster dam.[o lar, M. 1997: Gor ni{ ka dejav nost v Tri glav skem narod nem par ku. Vars tvo oko lja pri pla nin skih postojan -kah v Tri glav skem narod nem par ku. Zbor nik refe ra tov s pos ve ta »Pla nins tvo in Tri glav ski narod nipark«. Bled.[o lar, M. 2001: Infor ma cij ske tab le v Tri glav skem narod nem par ku. Pro teus 63-7. Ljub lja na.[tirn, J. 1953: Viso ko gor ski kras na Malih podih pod Sku to. Pro teus 16-9. Ljub lja na.[u {ter {i~, F. 1982: Nekaj misli o ob li ko va nju kra{ ke ga povr{ ja. Geo graf ski vest nik 54. Ljub lja na.Tar buck, E. J., Lut gens, F. K. 1999: Earth: an intro duc tion to physi cal geo logy. Lon don.Ti ran, J., Kozi na, J., Gostin ~ar, P., Pir je vec, E. 2008: Raz voj ni poten cia li zava ro va nih obmo ~ij. Dela 29.Ljub lja na.Tóth, G. 2009a: Some met ho do lo gies on kar ren research. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Carso -lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Tóth, G. 2009b: Kar ren fea tu res in Dach stein moun tain. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Carso -lo gi ca 9. Gines, A., Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Tron telj, M. 1995: Pod neb je od Bohi nja do Ble da. Ljub lja na.Tro{t, A. 2008: Mra zi{ ~a na Kom ni. Diplom sko delo. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub ljana.Tuma, H. 1909: Julij ske Alpe. Pla nin ski vest nik 15-5. Ljub lja na.Tuma, H. 1929: Ime no slov je Julij skih Alp. Ljub lja na.Urad no gla si lo ob~in Ajdov {i na, Nova Gori ca in Tol min. 5/1990.Ur banc, J., Bran celj, A. 2002: Hidro lo{ ke pove za ve med neka te ri mi jeze ri v Do li ni Tri glav skih jezer. Visoko -gor ska jeze ra v vzhod nem delu Julij skih Alp. Bran celj, A. (ur.). Ljub lja na.Ured ba o zvr steh narav nih vred not. Urad na lista RS 52/2002, 67/2003. Ljub lja na.Ve ress, M. 2009a: Tritt kar ren. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez,M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Ve ress, M. 2009b: Rin nen kar ren. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez,M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Ve ress, M. 2009c: Mean der kar ren. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A.,Knez, M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Ve ress, M. 2009d: Wand kar ren. Karst rock fea tu res: Kar ren sculp tu ring. Car so lo gi ca 9. Gines, A., Knez,M., Sla be, T., Drey brodt, W. (ur.). Postoj na, Ljub lja na.Ver ta~ nik, G., Sinjur, I., Ogrin, M. 2009: Nov neu rad ni slo ven ski rekord je zdaj –49,1 °C: rekord no nizketem pe ra tu re na Kom ni. Delo 51-11. Ljub lja na.Vid mar, B. 2008: Nara vo vars tve no vred no te nje Stru njan ske ga kli fa. Vars tvo nara ve 21. Ljub lja na.Vri {er, I. 1998: Uvod v geo gra fi jo. Ljub lja na.We ster, J. 1954: Bal ta zar Hac quet – prvi razi sko va lec na{ih Alp. Ljub lja na.182

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Win kler, I. 2006: Vred no te nje nara ve. [tu dij sko gra di vo za podi plom ski {tu dij Vars tva narav ne dedi{~ine2005/2006. Tip ko pis.Wood cock, N. H, Schu bert, C. 1994: Con ti nen tal stri ke–slip tec to nics. Con ti nen tal Defor ma tion. Han -cock, P. L. (ur.). Per ga mon.Wra ber, T. 1969: Iz zgo do vi ne bota ni~ nih razi sko vanj v Ju lij skih Alpah in Kara van kah: jeklo in ljud je.Jeseni{ki zbor nik 2. Jese ni ce.Za kon o na rav ni in kul tur ni dedi{ ~i ni. Urad ni list SRS 1/1981. Ljub lja na.Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni listi RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004,96/2004, 61/2006, 63/2007, 117/2007, 32/2008, 8/2010. Ljub lja na.Za kon o Tri glav skem narod nem par ku. Urad ni list SR 17/1981. Ljub lja na.Za kon o Tri glav skem narod nem par ku. Urad ni list RS 52/2010. Ljub lja na.Za kon o vars tvu nara ve. Urad ni list SRS, 7–21/1970. Ljub lja na.Za kon o vars tvu pod zem nih jam. Urad ni list RS 2/2004. Ljub lja na.Zde {ar, A. 2009: Nasta nek Doli ne Tri glav skih jezer. Svet pod Tri gla vom 12. Bled.Zega, D. 1985: Zgo do vin ski pre gled. Tri glav ski narod ni park: vod nik. Fab jan I. (ur.). Bled.Zorn, M., Erhar ti~, B., Komac, B. 2009: La Slovénie, ber ce au du géotou rism kar sti que. Kar sto lo gia 54-2.Le Bour get-du-Lac.183

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~12 SEZ NAM SLIKSli ka 1: Hac que to va upo do bi tev Doli ne Tri glav skih jezer (Hac quet 1778). 12Sli ka 2: Prvi zem lje vid zava ro va ne ga obmo~ ja v Do li ni Tri glav skih jezer (Haf ner 1925, 63). 13Sli ka 3: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid Kanin ske ga pogor ja v me ri lu 1 : 20.000 (Ku na ver 1983). 15Sli ka 4: V Do li ni Tri glav skih jezer je tudi okrog 150 kra{ kih jam in bre zen. 18Sli ka 5: Preu ~e va no obmo~ je. 19Sli ka 6: Neka te re reliefne obli ke so veli ke ve~ kilo me trov … 23Sli ka 7: … dru ge pa le nekaj cen ti me trov. 23Sli ka 8: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid dela Kanin ske ga pogor ja v me ri lu 1 : 500 (Ku na ver 1983). 25Sli ka 9: Kosma ta la{ta je zara di goste vege ta ci je sko raj da nedo stop na. 27Sli ka 10: Rav ni bio di ver zi te te in geo di ver zi te te. 28Sli ka 11: Narav ne vred no te v Slo ve ni ji po zvr steh (med mre` je 3). 33Sli ka 12: Tri glav ski narod ni park in Doli na Tri glav skih jezer. 51Sli ka 13: Zava ro va na obmo~ ja v Tri glav skem narod nem par ku. 55Sli ka 14: Geo lo{ ki zem lje vid obmo~ ja. 59Sli ka 15: Jur ski apnen ci zna ~il ne rde~ ka ste bar ve ju` no od Jeze ra v Led vi cah. 60Sli ka 16: Gre ben Ti~a ric in Zel na ric iz cor de vol ske ga apnen ca je nari njen na jur ske skla de. 61Sli ka 17: Amo nit, vzi dan v ste no Ko~e pri Tri glav skih jeze rih. 62Sli ka 18: Prvo Tri glav sko jeze ro le`i v ko ta nji ob ju` nem vzno` ju Zad nji{ ke gaali Vod ni ko ve ga Vr{a ca in je ve~ ji del leta pokri to s sne gom. 63Sli ka 19: Jeze ro v Led vi cah je naj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih jezer. 66Sli ka 20: Narav ne vred no te v Do li ni Tri glav skih jezer. 71Sli ka 21: Naj bolj pogo sta pod la ga drob nih koro zij skih kra{ kih oblik so la{ti. 74Sli ka 22: Izra zi to asi me tri ~en pre~ ni pre rez Doli ne Tri glav skih jezer (GURS 2010). 74Sli ka 23: Stop ni ~a sta izob li ko va nost povr{ ja je posle di ca eksten zi je, nor mal neblo kov ne tek to ni ke in raz li~ no hitre ga tonje nja posa mez nih blo kov. 75Sli ka 24: Dobro vid na kli na sta obli ka Doli ne Tri glav skih jezer z Le pe ga [pi~ ja. 75Sli ka 25: Geo lo{ ki pre rez ~ez zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer. 78Sli ka 26: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Zele nem jeze ru. 78Sli ka 27: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Jeze ru v Led vi cah. 79Sli ka 28: Geo lo{ ki pre rez ~ez Doli no Tri glav skih jezer pri Mo~iv cu. 79Sli ka 29: Zaob lje no ~elo skla da pod Veli ki mi vra ti. 80Sli ka 30: Obmo~ ja la{tov v Do li ni Tri glav skih jezer. 81Sli ka 31: Umet ni{ ka upo do bi tev lede ni ka v Do li ni Tri glav skih jezer pro ti kon cu pole de ni tve. 84Sli ka 32: Oste nje gre be na Lepe ga [pi~ ja raz ~le nju je jo tri manj {e krni ce. 85Sli ka 33: Muto ni ra no povr{ je pod Jeze rom v Led vi cah. 87Sli ka 34: Jezer ske kota nje so delo lede ni ka, zelo ver jet no tudi zakra se va nja.Na foto gra fi ji je pogled na Dvoj no jeze ro s Ti ~a ri ce. 88Sli ka 35: Lede ni{ ko gra di vo v Do li ni Tri glav skih jezer; naj ve~ ga je v nje nemsever nem in vzhod nem delu. 89Sli ka 36: Naj ve~ lede ni{ kih nano sov je med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom. 91Sli ka 37: Moren sko gra di vo na Pre ho dav cih. 91Sli ka 38: Dobro vid na ostra meja med z mo ren skim gra di vom pokri tim povr{ jemin glad ki mi la{ti podov ju` no pod Pre ho dav ci. 92Sli ka 39: She mat ski pri kaz lede ni{ ke ga preob li ko va nja in odla ga nja moren ske gagra di va na jur skih apnen cih. 93Sli ka 40: She mat ski pri kaz nastan ka lede ni{ ke grbi ne z re pom. 94Sli ka 41: She mat ski pri kaz nastan ka moren skih krp in zakra se va nja. 95184

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: Raz po ke in pre lo mi v la {tih se naj bo lje vidi jo na letal skih posnet kih,kot je raz vid no na prime ru obmo~ ja Veli kih vrat (GURS 2010). 97Sli ka 43: She mat ski pri kaz nastan ka bal van ske kra{ ke mize. 100Sli ka 44: [kav ni ca na Glad kem la{tu. 102Sli ka 45: Koro zij ske stop ni~ ke pod Veli ki mi vra ti. 103Sli ka 46: Mikro` le bi ~i nad Jeze rom v Led vi cah. 105Sli ka 47: Kon den za cij ski mikro` le bi ~i ob Dvoj nem jeze ru. 105Sli ka 48: Makro` le bi ~i pod Debe lim la{tom. 107Sli ka 49: Raz pa da jo ~i kori ta sti makro` le bi ~i pod Veli ki mi vra ti. 109Sli ka 50: Sistem vzpo red nih poklin skih {kra pelj. 110Sli ka 51: Niz kot li ~ev na podih ju` no od Pre ho dav cev. 112Sli ka 52: She mat ski pri kaz sufo zij skih vrta~ v mo ren skem gra di vu. 114Sli ka 53: Kra{ ki jar ki ozi ro ma kra{ kim jar kom podob ne obli ke so naj bo ljevid ni na letal skih posnet kih (GURS 2010). 115Sli ka 54: Manj {a kota nja z je zer ski mi sedi men ti zahod no od Mo~iv ca. 117Sli ka 55: Na mokro ten zna ~aj kota nje opo zar ja mo~ vir no rast li nje; v os pred juje ponor ob~a sne ga poto ka. 117Sli ka 56: Obse` na meli{ ~a pod Jezer skim gre be nom. 118Sli ka 57: Podor no gra di vo izpod ^ela. 119Sli ka 58: Geo mor fo lo{ ke eno te v Do li ni Tri glav skih jezer. 123Sli ka 59: Meli{ ~a in podor no gra di vo s Po prov ca se nasla nja jona spod nje dele oste nja Kanjav ca. 126Sli ka 60: Pusta pokra ji na Hri ba ric nas postav lja pred dile mo,ali gre za obmo~ je z ve li ko ali obmo~ je z majh no estet sko vred nost jo? 128Sli ka 61: Z le de ni{ kim gra di vom pre kri ta oko li ca Rja ve ga jeze ra. 129Sli ka 62: Podi pod Pre ho dav ci. 132Sli ka 63: Na podih pod Pre ho dav ci so naji zra zi tej {i mean dr ski `le bi ~iv Do li ni Tri glav skih jezer. 132Sli ka 64: More ne s psev do vr ta ~a mi ob pla nin ski poti med Zele nimjeze rom in Jeze rom v Led vi cah. 134Sli ka 65: Zahod na pobo~ ja Jezer ske ga gre be na so pre pad na,vzhod na pa ka`e jo pri jaz nej {e lice. 136Sli ka 66: Obse` na meli{ ~a pod ju` nim delom gre be na so bolj pora sla z rast li njem,med kate rim so tudi red ke rast lin ske vrste. 137Sli ka 67: Edins tve na kuli sa Lepe ga [pi~ ja z Dvoj nim jeze rom v os pred ju. 138Sli ka 68: Tek ton sko mo~ no pre tr to obmo~ je nima domi nant ne relief ne obli ke. 140Sli ka 69: Muto ni ra no povr{ je ju` no od Jeze ra v Led vi cah. 142Sli ka 70: Zapla te moren ske ga gra di va, ki so pod la go za{ ~i ti le pred koro zi jo. 142Sli ka 71: Zaob lje ne {krap lje zahod no od Ko~e pri Tri glav skih jeze rih. 144Sli ka 72: Makro` le bi ~i v spod njem delu Debe le ga la{ta so vid ni `e od dale~. 146Sli ka 73: Obse` ni nag nje ni skla di Glad ke ga la{ta. 148Sli ka 74: Podi Pri baj ti, kjer je neko~ stal pastir ski stan. 150Sli ka 75: La{ti na obmo~ ju Veli kih vrat; v ko ta nji pod pre va lom je veli ko {te vi lo kra{ kih miz. 152Sli ka 76: Kra{ ka miza z zna ~il nim pod stav kom. 152Sli ka 77: V Pe tem jeze ru moren ski »rep« relief ne obli ke crag and tail tvo ri izra zit pomol. 156Sli ka 78: Znans tve na vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. 161Sli ka 79: Znans tve na vred nost geo mor fo lo{ kih enot. 162Sli ka 80: Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. 163Sli ka 81: Eko lo{ ka vred nost geo mor fo lo{ kih enot. 164185

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 82: Estet ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. 165Sli ka 83: Estet ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot. 166Sli ka 84: Kul tur na in eko nom ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot v Do li ni Tri glav skih jezer. 167Sli ka 85: Kul tur na in eko nom ska vred nost geo mor fo lo{ kih enot. 168Sli ka 86: Obsto je ~a in pred la ga na geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Tri glav skem narod nem par ku. 170Sli ka 87: Za razu me va nje nastan ka kra{ kih miz, izjem nih in raz me ro ma red kih relief nihoblik, je nuj na raz la ga poja va, bodi si na infor ma cij skih tab lah bodi si v ok vi ruvode nih ogle dov po Tri glav skem narod nem par ku. 171186

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2313 SEZ NAM PRE GLED NICPre gled ni ca 1: Podro~ ja vars tva nara ve: od pre poz na va nja vred nih delov nara ve do ukre povnji ho vega vars tva (pri re je no po Sko ber ne 2005; Miku{ 2006). 32Pre gled ni ca 2: Kvan ti ta tiv na meri la {vi car ske meto de. 43Pre gled ni ca 3: Kvan ti ta tiv na meri la por tu gal ske meto de. 44Pre gled ni ca 4: Kvan ti ta tiv na meri la meto de mer je nja turi sti~ ne ga poten cia la geo mor fo lo{ kih oblik. 45Pre gled ni ca 5: Kvan ti ta tiv na meri la {pan ske meto de. 46Pre gled ni ca 6: Del rezul ta tov pri mer ja ve metod vred no te nja na pri me ru izbra nihslo ven skih sla pov (Er har ti~ 2010a, 306). 48Pre gled ni ca 7: Sto je ~e vode v Do li ni Tri glav skih jezer in nji ho va poi me no va nja v te melj nih virih. 64Pre gled ni ca 8: Rezul ta ti vred no te nja po geo mor fo lo{ kih eno tah. 125Pre gled ni ca 9: Vizit ka eno te Kanja vec. 126Pre gled ni ca 10: Vizit ka eno te Hri ba ri ce. 127Pre gled ni ca 11: Vizit ka eno te Zgor nji del Doli ne Tri glav skih jezer. 129Pre gled ni ca 12: Vizit ka eno te Podi ju` no pod Pre ho dav ci. 131Pre gled ni ca 13: Vizit ka eno te More ne na vzhod ni stra ni Doli ne Tri glav skih jezer. 133Pre gled ni ca 14: Vizit ka eno te Jezer ski gre ben. 135Pre gled ni ca 15: Vizit ka eno te Meli{ ~a pod Jezer skim gre be nom. 137Pre gled ni ca 16: Vizit ka eno te Gre ben Lepo [pi~ je–Pla ski Vogel–^e lo. 139Pre gled ni ca 17: Vizit ka eno te Tek ton sko pre tr to obmo~ je pod gre be nom Lepe ga [pi~ ja. 139Pre gled ni ca 18: Vizit ka eno te La{ti in muto ni ra no povr{ je med Led vi co in pla ni no Pri utah. 141Pre gled ni ca 19: Vizit ka eno te La{ti pod goz dom z vme sni mi kra{ ki mi kota nja mi. 143Pre gled ni ca 20: Vizit ka eno te Debe li la{t. 145Pre gled ni ca 21: Vizit ka eno te Glad ki la{t. 147Pre gled ni ca 22: Vizit ka eno te Podi Za doli no in Pri baj ti. 149Pre gled ni ca 23: Vizit ka eno te Veli ka vra ta. 151Pre gled ni ca 24: Vizit ka eno te Kosma ta la{ta. 155Pre gled ni ca 25: Vizit ka eno te Jeze ra. 156187

188

Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi ja Slo ve ni je1 Mi lan Na tek, Dra go Per ko: 50 let Geo graf ske ga in {ti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU2 Jer ne ja Fridl: Me to do lo gi ja te mat ske kar to gra fi je na cio nal ne ga at la sa Slo ve ni je3 Dra go Per ko: Ana li za povr{ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa4 Uro{ Horvat: Raz voj in u~in ki turiz ma v Roga{ ki Sla ti ni5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji6 Miha Pav{ek: Sne`ni plazovi v Sloveniji7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega pode`elja9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja11 Franci Petek: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi13 Bla` Komac: Do lec kot zna ~il na obli ka dolo mit ne ga povr{ ja14 Drago Kladnik: Po do ma ~e na tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih atla sih sve ta15 Bla` Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike17 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn:Terasirana pokrajina Gori{kih brd18 Mati ja Zorn: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Istri19 David Bole: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest20 Bla` Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji21 Bri gi ta Jam nik, Ale{ Smre kar, Borut Vr{ ~aj: Vr ti~ kars tvo v Ljub lja ni22 Ro` le Bra tec Mrvar, Lu kas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Ju rij Kuna ver:Ko ce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni ca23 Bo jan Erhar ti~: Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezer

Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUNa slov: Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: giazrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.siIn {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet nostiin ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966).Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven skeaka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{titutza geo gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo venije,usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo grafijo,regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf ski informa -cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi snimuzej. V njem je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen VladeRepub li ke Slo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra -jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri{te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~anja,izo bra `u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tvenorevi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knji` -ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja {e knji` no zbir koGeo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji, v li hih letih knji` no zbir ko Regio -nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knji` no zbir ko Narav ne nesre ~e.

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23ISSN 1580-159420 €9789612 543655