UnapredUvawe na zdravjeto

Prira~nik za nastavata po izborniot predmetUnapreduvawe na zdravjeto@aneta ôntevaAna Blaèva

Prira~nik za nastavata po izborniot predmetUnapreduvawe na zdravjeto@aneta ôntevaAna Blaèva1 | Unapreduvawe na zdravjeto

Izdava~:Biro za razvoj na obrazovanietoZa izdava~ot:Vesna Horvatovi}, direktorUrednik:Mitko ê{larovRedakcija:Ta{e StojanovskiLektura:Suzana StojkovskaDizajn i pe~at:Koma, SkopjeTira`: 400Skopje, 2008CIP – Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje373.3.091.3:613/614 (035)ÔNTEVA, @anetaPrira~nik za nastavata po izborniot predmet Unapreduvawe na zdravjeto : osnovnoobrazovanie / ônteva @aneta, Ana Blaèva. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto.2008. – 39 str. : ilustr. ; 23 smBibliografija: str.30. – Sodrì i: PriloziISBN 978-608-206-003-31. Blaèva, Ana (avtor)a) Unapreduvawe na zdravjeto – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~niciCOBISS.MK – ID 74002954* Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF, Skopje2 | Unapreduvawe na zdravjeto

VOVEDNastavniot predmet unapreduvawe na zdravjeto sevoveduva vo novoto devetgodi{no osnovno obrazovaniekako rezultat na soznanijata deka:• dobroto zdravje e uslov za uspe{no u~ewe;• zdraviot ìvoten stil dava pogolemi {ansi za ostvaruvawena celite vo ìvotot;• na u~enicite treba da im se sozdadat mo`nosti dadoa|aat do relevantni informacii od oblasta nazdravjeto, da gi procenuvaat, da u~at i da praktikuvaatnaviki za zdrav ìvot i da donesuvaat odluki vovrska so sopstvenoto zdravje.Predmetot se temeli na globalniot koncept za zdravjetokako celina od fizi~ko, mentalno, socijalno zdravje{to zavisi od mo`nostite i uslovite na sredinata, no i oduveruvawata, stavovite i odnesuvaweto na poedinecot kakodel od zaednicata, odnosno aktivno u~estvo na sekoj poedinecvo negovoto sozdavawe. So drugi zborovi, toa zna~ikompetentno i li~no vklu~uvawe na u~enikot/u~eni~katavo kreiraweto na zdraviot ìvoten stil, so svesnost zasopstvenite potrebi, za navikite, za kulturolo{kite osobenostii za mo`nostite (sopstvenite i onie na zaednicata)da u~estvuva vo toj proces. Obrazovanieto za gradewena zdrav ìvoten stil i zdrava zaednica se karakteriziraso svojot otvoren i human priod, verbata i vloùvaweto vopotencijalite na individuite i pottiknuvaweto na aktivnou~estvo, socijalnata kompetentnost i kompetentnosta zaakcija.Edinstveno taka griàta za zdravjeto moè da se podignena nivo na grià za kvalitetot na sopstveniot ìvot.Istovremeno, toa moè da zna~i i po~etok na gradewe naodgovornosta, ne samo kon sebe i sopstvenoto zdravje tukui mnogu poglobalno, na odgovornosta za sopstveniot odnoskon sredinata (socijalna i fizi~ka) - vo po~etokotna nivo na poedine~ni odluki, a potoa i na globalno nivoniz inicirawe akcii i razvivawe strategii i odewe konpromeni vo po{irokata zaednica. Glavni nositeli naovie promeni se: u~ili{teto, kako najvlijatelno mesto zaotpo~nuvawe na ovoj proces, i u~enikot (so pomo{ na vozrasnite,pred s$, nastavnicite i semejstvoto).Noviot koncept za unapreduvawe na zdravjeto nalagakvalitativni promeni vo sodrìnata i na~inite narabota vo podra~jeto na zdravjeto. Se voveduva nov stilna izveduvawe na nastavata koja promovira zdravi ìvotnialternativi za site u~enici i ~lenovi na zaednicata.Noviot stil na nastavata vo su{tina podrazbira aktivna/interaktivna nastava, ~asovi na koi site u~enici aktivnou~estvuvaat vo realizacija na sodrìnite. Vklu~enostana site u~esnici vo kreiraweto i realizacija na ~asotradikalno ja menuva ulogata, odgovornosta i pozicijatana nastavnikot i u~enikot. Atmosferata koja se sozdavae pottiknuva~ka, pozitivna i bezbedna i ovozmoùva slobodaza izrazuvawe i razvoj.Sodrìnite na predmetot preku realizacija nau~eni~kite proekti ovozmoùvaat integrirawe sosodrìnite od drugite predmeti, pred se so prirodnitenauki, biologija, gra|ansko obrazovanie i likovnoobrazovanie – preku pottiknuvawe na kreativnotoizrazuvawe i tvorewe.PRIKAZ NA NASTAVNITE SODR@ININastavnata programa po predmetot unapreduvawena zdravjeto opfa}a ~etiri temi koi se sistematskinaso~eni kon unapreduvawe na zdravjeto na individuitei zaednicata: holisti~ki pristap kon zdravjeto, principina unapreduvawe na zdravjeto, kompetentnost za akcija iu~eni~ki proekti za unapreduvawe na zdravjeto.3 | Unapreduvawe na zdravjeto

Prvata tema sporedbeno gi obrabotuva dvata pristapiza zdravjeto - sovremeniot holisti~ki pristap itradicionalniot medicinski model za zdravje. Ovaa temanudi i sodrìni preku koi u~enicite }e se osposobuvaatza otkrivawe na vrskite zdravje - ~uvstva - misli - socijalnoodnesuvawe.Temata Strategii za unapreduvawe na zdravjeto opfa }asodrìni koi se odnesuvaat na razli~nite na~ini na tretirawena zdravjeto kaj poedincite i zaednicite, prekudiskusii i istraùvawe na dokumenti i aktivnosti na instituciii organizacii koi rabotat vo oblasti povrzaniso zdravjeto. Va`na komponenta na ovie istraùvawa e detektirawetona razli~nite izvori na vlijanie koi potoase istraùvaat. Isto taka vo ovoj del u~enicite steknuvaatznaewa i prakti~ni ve{tini za kreirawe na strategija zaunapreduvawe na zdravjeto preku postavuvawe na jasni,konkretni i ostvarlivi celi koi gi realiziraat vo nasokana unapreduvawe na sopstvenoto zdravje. Analizatana principite na unapreduvawe na zdravjeto se pottiknuvapreku voveduvawe na kriti~ko mislewe i organizirawedebati vo koi se razgleduva vlijanieto na razli~nitefaktori vrz unapreduvaweto na zdravjeto na individuitei zaednicata.Kompetentnosta za akcija e koncept preku koj se obedinuvaatznaeweto, posvetenosta, vizijata i iskustvotoza akcija kako temel na idejata za unapreduvawe nazdravjeto. Kompetentnosta za akcija moè da se tretirai kako ve{tina koja se steknuva vo neprekinat, kontinuiranproces na u~estvo na sekoj poedinec vo ostvaruvawena promeni. Vo prira~nikot kompetentnosta za akcija eneraskinliv del od u~eni~kite proekti kade {to na najdirektenna~in se razviva kompetentnost za unapreduvawena zdravjeto kaj u~enicite.U~eni~kite proekti opi{ani spored ponudeniot modelpretstavuvaat uspe{en na~in za u~ewe i primena nanajrazli~ni ve{tini (intelektualni, socijalni, kreativni,ve{tini na planirawe, menaxirawe, istraùvawe, prezentirawe)naso~eni kon unapreduvawe na individualniteìvotni stilovi i zdravjeto vo zaednicata.Vo ramkite na u~ili{nite proekti se otvoraat i voveduvaatnekolku oblasti na zdravjeto karakteristi~ni zarazvojniot period vo koj se nao|aat u~enicite naso~eni,pred s$, kon prevencija od rizi~no odnesuvawe. Obrabotenise preku konkretni primeri - realizirani u~eni~kiproekti koi se odnesuvaat na temi od ovie oblasti.Koncept za zdravjeto.Holisti^ko-humanisti^kiili tradicionalen priod konzdravjetoPoimi: zdravje. tradicionalen priod kon zdravjeto,holisti~ko-humanisti~ki priod kon zdravjeto, mentalnoi emocionalno zdravjeZdravje - sostojba na kompletna fizi~ka, socijalnai mentalna dobrosostojba, a ne samo otsustvo na bolest.Zdravjeto pretstavuva osnova, a ne cel na ìvotot i imovozmoùva na lu|eto da ìveat produktivno na individualen,socijalen i ekonomski plan.Tradicionalniot priod kon zdravjeto naj~esto poa|aod bolesta, nejzinite vidlivi znaci i pri~inite koidoveduvaat do zaboluvawe, a potoa se orientira kon lekuvawena simptomite na taa bolest. Ovoj priod naj~esto seprepoznava po nudeweto, ve}e odnapred izgotveni pravilakoi treba da se po~ituvaat za da se bide zdrav i naj~esto sefokusira na fizi~koto zdravje, odnosno telesnoto zdravjekoe e rezultat na redovno ve`bawe, soodvetna ishrana iodmorawe. Vo obrazovniot proces ovoj priod dolgo vremebe{e dominanten i se odlikuva{e so moralizatorskiteporaki: (Ako jade{ zdravo, }e bide{ zdrav, Ako pu{i{ }e umre{! Drogata ubiva! Alkoholi~arite se otpadnici odop{testvoto); pri {to u~enicite se zastra{uvaa so poslediciteod bolestite, istovremeno isklu~uvaj}i gi istigmatiziraj}i gi lu|eto {to se bolni.Nasproti ovoj na~in na gledawe i tretman na zdravjetopostoi i t.n. holisti~ko-humanisti~ki priod koj gipro{iruva pogledite kon zdravjeto taka {to gi vklu~uvamentalnoto zdravje i voop{to celosnata dobrosostojba naindividuata kako nerazdelni komponenti na zdravjeto, kakoi razli~nite aspekti na vlijanie vrz zdravjeto. Vsu{nost4 | Unapreduvawe na zdravjeto

da se bide zdrav pretstavuva mnogu sloèno i sloevitodoìvuvawe, t.n. op{ta blagosostojba ili dobrosostojba.Blagosostojbata podrazbira balans, ramnoteà vo odnos narazli~nite aspekti na zdravjeto: fizi~ki, mentalen, emocionalen,socijalen i duhoven. Spored definicijata naSvetskata zdravstvena organizacija (SZO), zapi{ana kakoprva to~ka na konstitutivnata deklaracija na SZO, zdravjetoe “sostojba na celosna fizi~ka, mentalna i socijalnablagosostojba, a ne otsustvo na bolest”. Vo istatadeklaracija se istaknuva deka “Uìvaweto na najvisokitestandardi za zdravjeto e edno od osnovnite prava na sekoj~ovek bez razlika na rasa, religija, politi~ko ubeduvawe,ekonomska ili socijalna sostojba” (celiot tekst na ovaadeklaracija moè da se pro~ita na http://whqlibdoc.who.int/hist/official_records/constitution.pdf).Holisti~kiot priod kon zdravjeto gi vklu~uva:• individualnite resursi na ~ovekot i zaednicata,odnosno negovite mentalni, fizi~ki, socijalni idrugi potencijali;• interpersonalnite vrski-semejstvoto, prijatelite,po{irokata zaednica;• sredinskite uslovi - okolinata (ekonomskite iekolo{kite uslovi na opstanok) i kulturata (ìvotniotstil i navikite).Na ovoj na~in priodot gi povrzuva site aspekti nazdravjeto i na nego gleda kako na menliva sostojba nateloto i duhot nerazdelna od kontekstot na ìveewe,vklu~uvaj}i gi potencijalite na okolinata, zaednicata iindividuite.Mentalno i emocionalno zdravje - spored Svetskatazdravstvena organizacija mentalno zdravje e„dobrosostojba koja ovozmoùva individuata da girealizira sopstvenite sposobnosti, moè da se spravuvaso sekojdnevnite stresni situacii, produktivno iuspe{no da raboti i da pridonesuva za zaednicata iokolinata” (WHO, 1999). Mentalnoto zdravje ne e samootsustvo na mentalna bolest, tuku, pred s$, se odnesuvana toa kako se doìvuvame sebesi i drugite okolu nas,kako razmisluvame, {to ~uvstvuvame i kako se spravuvameso sekojdnevnite situacii i predizvicite vo ìvotot.Na{eto mentalno zdravje se odrazuva vrz na{eto odnesuvawe,gradeweto na na{iot ìvoten stil i e povrzano sogolem broj na socijalni ve{tini za uspe{no spravuvaweso ìvotnite predizvici.Aspekti na mentalnoto zdravje se ~uvstvoto na sre}a izadovolstvo od sebe i sopstveniot ìvot, potoa emocionalnotozdravje – raspoloènieto, reakcijata na emocionalnitesostojbi, nervozata, ~uvstvoto na osamenost ilipovrzanost i qubov, ~uvstvoto na bespomo{nost i mo} itn.Razmisluvaweto, spodeluvaweto, izrazuvaweto na svoitedoìvuvawa i emocii e neizostaven del od mentalniot iemocionalniot razvoj na sekoj ~ovek. Razvojot se odvivavo relacija so drugite za koi, isto taka, e va`no da serazmisluva i da se razvivaat ve{tinite na komunikacija –aktivnoto slu{awe i empatijata.Mentalnoto zdravje e neraskinliv del od op{totozdravje na sekoja individua. Toa go potvrduvaat i faktitekoi pokaùvaat kolkavo e vlijanieto na mentalnotozdravje vrz fizi~koto zdravje. Na pr., mnogu sostojbi koise odnesuvaat na na{ite mehanizmi za reakcija na stresotse odrazuvaat i vrz funkcioniraweto na nekoi od vitalniteorgani na ~ovekot. Stresot i na~inot na koj{to lu|etoreagiraat se edni od mno{tvoto faktori koi pridonesuvaatza pojavata na nekoi bolesti, na pr., zgolemuvawe nakrvniot pritisok, srcevi zaboluvawa, mozo~ni udari idr.Emocionalnoto zdravje se odnesuva na kontaktot ispravuvaweto so avtenti~nite ~uvstva, emocii, doìvuvawai sostojbi. Ignoriraweto i potisnuvaweto na negativnite~uvstva vo sebe, negativno vlijae vrz emocionalnoto, no ivrz mentalnoto zdravje.Detskite emocii se mnogu delikatna oblast na emocionalnotozdravje. Detskite emocii se, isto taka, kompleksnii sloèni kako i emociite na vozrasnite. Emociitevlijaat i se sostaven del na faktorite koi se povrzani sozaemnite dejstva vrz site oblasti na detskoto ìveewe:u~ili{noto postignuvawe, socijalnite relacii, slikataza sebe i samodoverbata itn. Sekoe tretirawe na detskiteemocii, koi po priroda se mnogu silni i intenzivni, vlijaevrz na~inot na koj deteto }e gi izrazuva svoite emocii.5 | Unapreduvawe na zdravjeto

Osven roditelite ili licata koi se griàt za deteto inastavnicite se postojano vo situacii koi moàt da bidatmnogu te{ki i nepredvidilivi i vo koi tie treba da sespravuvaat so detskite emocii. Zatoa e mnogu va`no nastavniciteda imaat osnovni poznavawa, no, isto taka, daneguvaat i razvivaat osetlivost za detskite emocii i odnesuvawatakoi se posledica od niv (na pr., agresivnosta nee emocija, tuku odnesuvawe predizvikano od emocii kako{to se: strav, lutina, gnev...). Vo pomagaweto na u~eniciteda se spravuvaat so sopstvenite emocii, i da zboruvaat zasvoite problemi, mnogu e va`no nastavnicite prvenstvenoda gi poddrùvaat detskite emocii, da im pomagaat na decatada gi prepoznaat svoite emocii, a potoa, ako navistinapostoi potreba da im pomagaat vo nivnoto kanalizirawei menuvawe. Menuvaweto ne zna~i promena na toakako se ~uvstvuva u~enikot.Preporaki za nastavnicite za pomagawe nau~enicite vo izrazuvaweto na svoite emocii• Sekoja emocija ni kaùva ne{to. Obidete se da ~uete{to e porakata na emocijata i ne kaznuvajte ja sozabrani i ukori. Ako u~enikot e besen, nie edinstvenomoème da go prifatime i da go potvrdime toanegovo ~uvstvo.• Pomognete im na u~enicite da go promenat na~inotna izrazuvawe na emocijata. Ohrabrete gi da najdatna~in kako da ja kaàt porakata smestena vo emocijatapreku nekoj drug medium: zbor, boja, relaksiranodi{ewe, gluma, obi~na pro{etka, dnevni~ki zapisitn.• Ako gi prifatite duri i naizgled destruktivniteemocii, namesto da gi kaznuvate, u~enikot mnoguverojatno }e se smiri.• Reagirajte ne`no, bez procenuvawe i kritiki. Decatase ~uvstvuvaat mnogu posigurno vo opkruùvawekoe vodi smetka za nivnite emocii, vo koe tie slobodnomoàt da gi izrazat site svoi raspoloènijai neraspoloènija!• Po~ituvajte gi i bidete strplivi so izlivite nanegativni ~uvstva. Dajte im vreme na decata da giizrazat. Ne prekinuvajte gi so pra{awa, sugestii,uteha...!• Pomognete im na u~enicite da gi diferenciraatemociite. Чesto decata se zbuneti od kompleksnostana sopstvenite doìvuvawa. Ponekoga{ e potrebnonekoj odnadvor, povozrasen i poiskusen da gi imenuvanivnite ~uvstva. Decata }e vi kaàt daliimeto odgovara na toa {to go ~uvstvuvaat. Va{etoimenuvawe ili ednostavno pra{awe (dali si taènili besen?) im pomaga da sfatat podobro {to im seslu~uva.Primer br. 1. [to e zdravje (2 ~asa)Cel:• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznava so holisti~kioti tradicionalniot pristap kon zdravjetoNastavni sredstva: flip~art hartija, markeri, nasokiza scenarija, hartija A4, rekviziti od u~ilnicataMesto na realizacijata: u~ilnicaTek na aktivnostaVOVEDNA AKTIVNOSTU~enicite se delat vo grupi od 4 do 5 ~lena. Sekojagrupa dobiva zada~a na list da gi zapi{e svoite razmisluvawaza edno od pra{awata:• [to e zdravje?• [to e zdrava li~nost?• [to e zdravo semejstvo?• [to e zdravo u~ili{te?Potoa sekoja grupa gi prezentira svoite razmisluvawapred drugite. Po sekoja prezentacija se ostava otvorenprostor za diskusija vo koja u~enicite moàt slobodnoda dopolnat ne{to ili, pak, da se sprotivstavat na nekojstav.GLAVNA AKTIVNOST – 2 ~asaNastavnikot zapo~nuva diskusija za odnosot kon zdravjetovo minatoto i denes, postepeno vo diskusijata se nadovrzuvana toa kako vo u~ili{tata vo minatoto, a kakosega se tretira zdravjeto (moè da gi prikaè razlikite vo6 | Unapreduvawe na zdravjeto

tradicionalniot i holisti~ko-humanisti~kiot priod konzdravjeto kako osnova za ponatamo{nata rabota vo grupi).Potoa u~enicite se delat vo grupi i dobivaat zada~a danapi{at scenario i da odglumat spored scenarijata: nastavaso tradicionalen pristap kon zdravjeto i sovremenanastava so holisti~ki pristap kon zdravjeto.Nastavnikot im gi dava nasokite za scenarija nau~enicite, ja sledi rabotata vo grupite i im pomaga za realizacijatana scenata, pottiknuva na koristewe na soodvetnascenografija i rekviziti.Vtoriot ~as se koristi za da se izvede dramatizacijatai za diskusija (evalvacija).EVALVATIVNA AKTIVNOSTNastavnikot poveduva diskusija za dvata tipa na ~as,za toa dali u~enicite uspeale da gi prepoznaat dvatarazli~ni priodi za zdravjeto: po {to se sli~ni/razli~niovie dva prioda i koi se nivnite prednosti/ nedostatoci.Nasoki za scenarijata:• Kreirajte scena/~as od tradicionalna nastava ipristap kon zdravjeto vo koja stanuva zbor za alkoholizmot.Na ~asot se iznesuvaat moralizatorskiteporaki (kritikuvawe na ne~ie odnesuvawe,koe e vo sprotivnost so sopstvenite, naj~estoop{toprifateni, moralni standardi) povrzani soalkoholot (Alkoholot ubiva! Alkoholi~arite se otpadniciod op{testvoto! i sl.). Eden u~enik, najdobriotso site petki, ~ita esej isto so moralizatorskasodrìna za hororot na edno semejstvo vo koe tatkotoe alkoholi~ar i negovata osudata od op{testvotoi sredinata. Чasot zavr{uva so ~itaweto na esejot,nastavnikot ne poveduva diskusija so u~enicite zapro~itanoto.• Kreirajte scena/~as na sovremena nastava kade {to sezboruva za (zlo)upotrebata na alkoholot. U~enicitevo grupi razmisluvaat za razli~nite aspekti na koristewetona alkoholot – kulturata, tradicijata,za medicinski celi, za zabava, za podobruvawe navkusot na hranata, za opu{tawe ili opivawe, potoaza vlijanieto na mediumite, osobeno tinejxerskiteidoli, heroi, za tretmanite na lu|eto koi se zavisniciod alkohol, griàta na op{testvoto i regulativatavo odnos na dostapnosta na alkoholot.• A potoa na ~asot prezentiraat i se diskutira zarazli~nite vlijanija i za na~inot na koj moè da sedonese odgovorna odluka ili da se vlijae vrz promenatavo sredinata (pr., intervencija vo lokalnatazaednica za du}anite i lokalite koi prodavaat alkoholna mladi pod 18 god.).Primer br. 2. (5 ~asa)Celi:• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznava so vrskite me|umentalnoto, emocionalnoto, socijalnoto i fizi~kotozdravje;• da se osposobuva za prepoznavawe na svoite ~uvstvai ~uvstvata na drugite;• da se zapoznava so pozitivnite na~ini za nadminuvawena negativnite ~uvstva.Nastavni sredstva: fotografii od mom~iwa idevoj~iwa na u~ili{na vozrast, lica za crtawe ekspresijana emocii (prilog br. 2), lista na socijalnoprifatlivi i neprifatlivi na~ini na pokaùvaweagresivnost (prilog br. 3)Mesto na realizacijata: u~ilnicaTek na aktivnostaVOVEDNA AKTIVNOSTNa prviot ~as nastavnikot ja zapo~nuva aktivnostaso prezentacija na pomite: mentalno, emocionalno i socijalnozdravje. Potoa u~enicite samostojno go popolnuvaatrabotniot list „Da se bide zdrav zna~i....” (prilogbr. 1), se delat vo parovi i gi sporeduvaat odgovorite. Natoj na~in utvrduvaat koj aspekt od zdravjeto e najvaèn zaniv.GLAVNA AKTIVNOST – 3 ~asaU~enicite se delat vo 4 grupi. Sekoja grupa dobiva poeden golem list hartija, marker i fotografija od mom~eili devoj~e. Fotografijata ja lepat vo centarot na harti-7 | Unapreduvawe na zdravjeto

jata. Nivnata zada~a e da zapi{at na hartijata {to mislatdeka deteto od fotografijata: razmisluva, ~uvstvuva,so kogo se druì. Gi zapi{uvaat site idei. Sleduva diskusija:Zo{to e va`no da razmisluvame za na{ite ~uvstva?Zo{to e va`no da razmisluvame za ~uvstvata na drugite?Kako gi izrazuvame na{ite ~uvstva? Dali site lu|e na istna~in izrazuvaat isti ~uvstva?Na vtoriot ~as sekoj u~enik dobiva raboten list „Licaza crtawe ekspresija na emocii” so zada~a vo krugoviteda gi nacrtaat licata na: lutina, omraza, bes, neprijatelstvo.Vo dolnata polovina od listot vo praznitekrugovi, u~enicite treba da nacrtaat lica so ~uvstva koise sprotivni na lutinata, omrazata, besot i neprijatelstvotoi da im dadat ime. Na krajot site listovi se lepatna tablata ili na hamer i site gi razgleduvaat. Se razgovaraza emociite prikaàni na slikite, za toa kako gidoìvuvame negativnite, a kako pozitivnite emocii i koise najkarakteristi~nite na~ini na izrazuvawe na emociitepreku liceto i teloto.Tretiot ~as se obrabotuvaat socijalno prifatlivite isocijalno neprifatlivite na~ini na manifestirawe naemociite. Potoa grupata se deli na ~etiri (ili dve maligrupi zavisno od brojot na u~enicite). Ednite treba dapronajdat socijalno prifatlivi na~ini na pokaùvawe naagresivnosta (ja dobivaat levata polovina od rabotniotlist „Lista na socijalno prifatlivi i neprifatlivina~ini kako da se pokaè agresivnost”), a drugite treba daispi{at socijalno neprifatlivi na~ini na pokaùvawena agresivnosta, a potoa da gi naredat na desnata polovinaod rabotniot list. Po eden pretstavnik od sekoja malagrupa ja pretstavuva listata. (Na listite kako primerise dadeni nekolku pojdovni idei. Kaète im da razmislati da navedat {to e mo`no pove}e vakvi idei). Potoagrupite izbiraat po eden prifatliv na~in za izrazuvawena agresivnosta i treba da go prikaàt neverbalno preddrugite.EVALVATIVNI AKTIVNOSTI - 2 ~asaVo tekot na prviot ~as se izveduva aktivnost so prezentacijana sebesi i svoite emocii i ~uvstva preku predmetiteod okolinata. Na po~etokot od ~asot, ili za vreme naodmorot me|u ~asovite, u~enicite treba da otidat na kratkapro{etka vo prirodata okolu u~ili{teto i da pobaraatpredmet za pretstavuvawe (kamen, drvce, list, cigla…).Predmetot, vsu{nost, se izbira spored toa kako se ~uvstvuvaatu~enicite vo momentot. Na primer: Jas go odbravova gran~e so pupki zatoa {to ~uvstvuvam deka vo meneima mnogu skrieni mo`nosti, tokmu kako vo pupkite. Ili,ovoj cvet, margaritka, me pretstavuva mene zatoa {tosekoga{ i go nosev na baba mi koga ja posetuvav. I denesovoj cvet me potsetuva na ne`nost i me pravi ta`na.Zada~a na u~enicite e da go nabquduvaat predmetotokolu 5 minuti i da gi nacrtaat ~uvstvata koi toj predmetgi predizvikal kaj niv, no samo so boja, linii i formi, bezda pretstavuvaat ne{to realno.Vtoriot ~as e posveten na povrzuvawe na emociite sozvucite i muzikata. Potoa nastavnikot pu{ta muzika vo pozadinata.Prepora~uvame muzikata da bide so izrazen ipromenliv ritam, kako na primer, afrikanski tapani, xez,makedonska folklorna, klasi~na, tehno itn. U~enicite jaslu{aat muzikata, po izbor so zatvoreni ili otvoreni o~i,a potoa ja pretstavuvaat so boi, formi, simboli. Gotovitecrteì u~enicite gi pokaùvaat eden po eden vo krug.Nastavnikot ja zapo~nuva diskusijata za toa kakvi emociiimalo vo razli~nite muzi~ki par~iwa, a potoa prodolùvana sledniot na~in: Dajte im imiwa na emociite. [toslu{navte, a potoa pretstavivte na crteìte? Na primer:strasni, veseli, razigrani, te{ki, brzi, spori i ta`niitn. Koga vie nekoga{ ste se ~uvstvuvale sli~no kako voatmosferata na muzikata {to ja slu{navte? Kako uspeavteniz crteìte da gi pretstavite ritamot, bojata, emociite iraspoloènieto na muzikata? So kakvi linii i boi?Diskusijata prodolùva za toa kako emociite i zvuciteodat zaedno. U~enicite treba da izvedat (so usta,race, tropalki, prsti, so {to bilo drugo pri raka…) zvuciso razli~na emotivna oboenost. Na primer, postojat ta`nizvuci, sre}ni zvuci, stra{ni zvuci, iznenadeni zvuci,itn. Pra{ajte gi: Kako tonot na ne~ij glas gi pokaùva~uvstvata? Iskaète takvi glasovi (bez upotreba na zborovi,samo glas!) koi bi odgovarale na odredeni emocii:ta`ni, sre}ni, upla{eni, besni itn. Dodeka eden u~enikproizveduva glas, drugite neka pogoduvaat koja emocija eprikaàna niz glasot.8 | Unapreduvawe na zdravjeto

Unapreduvawe na zdravjetoPoimi: izvori na vlijanie vrz zdravjeto, strategii zaunapreduvawe na zdravjeto, zdravstvena za{titaIzvori na vlijanie vrz zdravjeto ili t.n. determinantina zdravjeto se ~ove~kata biologija, ìvotnata sredina,ìvotniot stil, zdravstvenata za{tita i medicinata.Va`ni faktori za odrùvawe na zdravjeto se samogriàtai odrùvaweto na higienata.Strategiite za unapreduvawe na zdravjeto se planoviza akcija i ostvaruvawe na odredeni celi vo oblastana unapreduvawe na zdravjeto. Unapreduvaweto na zdravjetoe koncept koj, isto taka, pretstavuva strategija kojagi zema predvid ìvotnite uslovi (zagaduvaweto, ekonomskatarazvienost, kulturata, tradicijata) i individualniteìvotni stilovi (sportuvaweto, dietite, seksualnitenaviki, odnosot kon alkoholot, pu{eweto....), a ima celblagosostojba vo fizi~kiot, socijalniot, emocionalnioti mentalniot aspekt na zdravjeto.Oblastite na unapreduvawe na zdravjeto moàtda bidat od domenot na medicinata i ona {to e povrzanoso fizi~koto zdravje, fizi~kata aktivnost, sportot,rizi~nite odnesuvawa (prekumerno konsumirawe alkohol,zloupotreba na droga, neza{titeni seksualni odnosi),potoa ìvotnata sredina, mentalnoto zdravje, reproduktivnotozdravje itn. Ovie oblasti se istraùvaat kakoizvori na vlijanie za zdravjeto i kako oblasti vo koi sepostavuvaat principite za unapreduvawe na zdravjeto.Zdravstvenoto obrazovanie, kako edna od strategiiteza unapreduvawe na zdravjeto, se fokusira na potencijaliteza promena vo gradeweto zdravi ìvotni stilovi, nizsopstveno u~estvo (istraùvawe, odlu~uvawe i prezemaweakcii).Da se bide zdrav vo u~ili{ten kontekst, pred s$,zna~i:• u~enikot da se griì za sebesi i za dobroto na drugite;• u~enikot samostojno da donesuva odluki i da prezemaakcii za zdravi ìvotni uslovi;• u~enikot i drugite ~lenovi na u~ili{nata zaednicada bidat zaedno vklu~eni vo unapreduvaweto nazdravjeto.Deluvaj}i na nivo na u~ili{na zaednica, toa zna~ikompetentno i li~no vklu~uvawe na poedinecot (u~enikot)vo kreiraweto na zdraviot ìvoten stil, so svesnost zasopstvenite potrebi, za navikite, za kulturolo{kite osobenostii za mo`nostite (sopstvenite i onie na zaednicata)da u~estvuvaat vo toj proces. Gradeweto na zdravìvoten stil vo kontekstot na noviot koncept za zdravje inovite strategii za negovo unapreduvawe predviduva aktivnou~estvo na poedinecot (u~enikot) vo pove}e procesi:od procesot na informirawe, diskusiite za zna~ewata,razgleduvaweto i izborot na alternativite, odlu~uvawetoza strategiite, kriti~koto mislewe, prezemaweto akciiitn.Op{to zemeno, oblasta na zdravstvoto i zdravstvenatagrià podrazbiraat prevencija, tretman i spravuvaweso bolestite i za~uvuvawe na fizi~kata i mentalnatadobrosostojba preku uslugite koi se nudat vo medicinskitei drugite zdravstveni profesii. Kako neizostavendel od zdravstvenata grià e i zdravstvenata za{titakoja se odnesuva na prevencijata na zdravjeto na lu|eto.Vo R. Makedonija zdravstvenata za{tita ja sproveduvaatRepubli~kiot zavod za zdravstvena za{tita vo sorabotkaso regionalnite centri za zdravstvena za{tita. Ovaaustanova se griì „naselenieto na Makedonija da piezdrava i kvalitetna voda, da di{i nezagaden vozduh, dakonsumira zdrava hrana, bez pesticidi” i drugi aspektiod preventivnata medicina kako i edukacija na lu|eto zapotencijalnite rizici i dobrobiti za zdravjeto (http://www.rzzz.org.mk).Primer br. 1. Izvori na vlijanie vrz zdravjeto(5 ~asa)Celi:• u~enikot/u~eni~kata da gi sogleduva vlijanijata nabiologijata, semejstvoto, u~ili{teto, op{testvenatazaednica, medicinata i prirodnata okolina vrzzdravjeto na edinkata;9 | Unapreduvawe na zdravjeto

• da se zapoznava so na~inite kako javnoto zdravstvoi socijalnata politika vlijaat na podobruvaweto nazdravjeto.Nastavni sredstva: pristap do internet, komunikacijaso nekoi institucii, papki za dokumentirawe, hamerii listovi za izrabotka na yidni posteriMesto na realizacijata: u~ilnicaTek na aktivnostaVOVEDNA AKTIVNOSTU~enicite se delat vo grupi i imaat zada~a da nacrtaatkonturi na ~ove~ka figura vrz koja i okolu koja }egi beleàt so razli~ni boi, znaci i natpisi site oniene{ta za koi smetaat deka imaat vlijanie vrz nivnotozdravje (ishranata, zagaduvaweto, nasledstvoto, okolinataso nejzinite specifiki, relaciite me|u lu|eto, fizi~kataaktivnost, ispolnuvaweto na slobodnoto vreme...). Sleduvadiskusija za razli~nite faktori na vlijanie, odgovornostaza sebe i za okolinata.GLAVNA AKTIVNOST – 3 ~asaU~enicite ostanuvaat vo svoite grupi. Na sekoja grupanastavnikot i dava razli~na oblast za unapreduvawe nazdravjeto (na pr., medicina, ìvotna sredina, fizi~ka aktivnost,sport, mentalno zdravje, reproduktivno zdravje,rizi~ni odnesuvawa....). Rabotilnicata podrazbiraistraùvawe na Internet, poseta na institucii, analizana dokumenti za da se utvrdat ulogite na instituciite,vladini i nevladini i nivnite aktivnosti i inicijativiza unapreduvawe na zdravjeto.Ulogata na nastavnikot e da gi vodi u~enicite niz ovaistraùvawe, pomagaj}i im da dojdat do relevantnite izvorina informacii. Moè da im ponudi lista so nekolkuInternet stranici koi moè da se iskoristat, no i da giohrabri u~enicite da gi konsultiraat svoite roditeli,mediumite, imenicite na organizaciite za sami da gi najdatadresite i kontaktite so ovie institucii. Moè da seiskoristi i vovednata aktivnost vo koja gi lociraa vlijanijatavrz zdravjeto – da gi naso~i kon toa koi i kakviinstitucii, organizacii bi moèle da im ponudat soodvetniinformacii.Na krajot na istraùvaweto sekoja grupa pravi svojyiden vesnik i go prezentira vo oddelenieto. Kako zavr{naaktivnost moè da bide i pravewe na zaedni~ki adresarvo oddelenieto so adresi i kontakti so najva`nite organizaciiza unapreduvawe na zdravjeto.Predloèni Internet stranici za informacii zarazli~ni aktivnosti povrzani so unapreduvawena zdravjeto• Ministerstvo za zdravstvo na R. Makedonija - http://www.moh.gov.mk• Ministerstvo za ìvotna sredina i prostornoplanirawe - http://www.moepp.gov.mk• Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita - http://www.rzzz.org.mk/• Zavod za zdravstvena za{tita – Skopje http://www.zzzsk.org.mk/• Proekt za podobruvawe na kontrolata na tuberkulozatavo R. Makedonija - http://www.tbmacedonia.gov.mk/• Digitalna biblioteka za detsko zdravje - http://www.detskozdravje.org.mk• Svetska zdravstvena organizacija - http://www.who.int• Prva makedonska veb-stranica za mentalno zdravje- Asocijacija za psihosocijalna rehabilitacija -http://www.apr.org.mk/index-mk.html• Portal za informacii za podobro zdravje - http://mojamedicina.com.mk/• Ministerstvo za obrazovanie na R. Makedonija -http://www.mon.gov.mk/• HERA – Asocijacija za zdravstvena edukacija iistraùvawe - http://www.hera.org.mk/• Agencija za mladi i sport - http://www.ams.gov.mk/EVALVATIVNA AKTIVNOST – 2 ~asaU~enicite se delat vo dve grupi (za i protiv)i }e u~estvuvaat vo debata i trojca pretstavnici na ìrikomisijata.Ako se golemi grupite, }e treba vnimatelnoda se dodelat ulogite vo sekoja grupa. Na~inite na izbor10 | Unapreduvawe na zdravjeto

• Dali sekojdnevnoto gledawe televizija go zagrozuvazdravjeto na lu|eto?• Dali redovnata fizi~ka aktivnost moè da pomogneda ne se razbolam od virusi?• Dali redovnoto miewe na zabite }e go spre~i kariesot?Primer br. 2. Izrabotka na strategii zaunapreduvawe na zdravjeto (8 ~asa)Celi:• u~enikot/u~eni~kata da se osposobuva vrz osnova naodnesuvaweto (sopstvenoto i na drugite) da razvivastrategii za unapreduvawe na zdravjeto;• da stekne ve{tini za planirawe i celishodno menuvawena sopstvenoto odnesuvawe i ìvotniot stil voposakuvanata nasoka.Nastavni sredstva: tetratka, hameri, boi~ki, kolaì idrugi kreativni materijaliMesto na realizacijata: u~ilnicaTek na aktivnostaVOVEDNA AKTIVNOST – 1 ~asU~enicite dobivaat zada~a da izrabotat plan/strategijaza unapreduvawe na sopstvenoto zdravje (rabotat individualno).Na po~etokot zapo~nuvaat so postavuvawe nacelite (prilog br. 4, prv del). Ulogata na nastavnikot e dagi vodi i da im pomaga na u~enicite vo izrabotuvawetona planot, dobar primer moè da bide samiot nastavnik,za sebe da podgotvi takov plan i da go prezentira nau~enicite. Nastavnikot treba da vnimava i da im pomognena u~enicite da postavat realisti~ni i ostvarlivi celii da gi pottiknuva za kreativno osmisluvawe na strategijatai voveduvawe na zabavata i omilenite aktivnosti nau~enicite vo planovite. U~enicite gi zapi{uvaat celitei gi prezentiraat i diskutiraat vo klasot.ili svoite dnevnici – tetratki vo koi }e gi zapi{uvaatsite ~ekori {to }e gi prezemaat za ostvaruvawe na celite.Vo slednite dva ~asa se razviva vremenskata ramka, konkretniteceli po denovi, se predviduvaat barierite istrategiite za nadminuvawe. Realizacijata na planoviteu~enicite }e ja beleàt ili so ozna~uvawe vo nedelnitei mese~nite kalendari, povtorno koristej}i razli~nina~ini (boi, znaci, magneti, lepenki i sl.) ili vodnevnikot za navikite – se opi{uvaat nastanite vo prilogna postavenata cel, a potoa i procesot na ostvaruvawe nacelta, barierite, zastoite, na~inite na iznao|awe na novina~ini za nadminuvawe. Dnevnikot ovozmoùva da se sledati reflektiraat doìvuvawata, iskustvata i ~uvstvatadodeka trae procesot.Izborot na tehnikata, izrabotkata na kalendarite ilidnevnicite moè da go napravi nastavnikot spored sopstvenitepreferenci ili zaradi raznolikost vo grupite.EVALVATIVNI AKTIVNOSTI - 4 ~asaEden ~as se koristi za prezentacija na planovite koise sproveduvaat. Potoa na sledniot ~as se komentira procesot,zastoite, te{kotiite i predizvicite, iskustvata,nau~enoto, uspesite/neuspesite od procesot na realizacijatana planovite.Potoa sleduvaat dva ~asa za izrabotka na u~ili{tenkalendar za edna godina za unapreduvawe na zdravjeto.Vo nego se obedinuvaat iskustvata i se definiraatzaedni~kite celi i dinamika za celoto oddelenie.Moàt da se organiziraat interaktivni nastani (minikampawi) za promovirawe na planovite i uspe{nitestrategii za unapreduvawe na zdravjeto, koi gi izrabotilei realizirale u~enicite. Na toj na~in u~enicite }e sepottiknat da izgotvuvaat i da realiziraat dnevni planoviza unapreduvawe na svoeto zdravje i ìvoten stil.GLAVNA AKTIVNOST – 3 ~asaNa prviot ~as, otkako se postaveni celite, u~enicitedobivaat zada~a da gi dizajniraat, koristej}i najrazli~nikreativni materijali, svoite nedelni i mese~ni kalendariza unapreduvawe na zdravjeto (prilog br. 4, vtor del)12 | Unapreduvawe na zdravjeto

Kompetentnost za akcija / uêni^kiproekti za unapreduvawe na zdravjetoPoimi: kompetentnost za akcija, znaewe. posvetenost,vizija, iskustvo od akcija, u~eni~ki proekt, selekcija,istraùvawe, vizija, akcija, promena, avtenti~nou~estvoKompetentnost za akcija - poimot kompetentnost zaakcija se operacionalizira preku ~etiri osnovni komponenti– znaewe, posvetenost, vizija i iskustvo naakcija.Prvata komponenta se odnesuva na steknuvawe koheretnoznaewe na u~enicite vo vrska so nekoj problem{to niv gi zasega, poznavawe na prirodata i opsegot naproblemot, kako toj se razvil, kogo go zasega i koj e opsegotna mo`nostite za negovo re{avawe. Vtorata komponenta seodnesuva na unapreduvawe na posvetenosta i motivacijatana u~enicite za da se vklu~at vo procesot na inicirawepromena vo sopstveniot ìvot i vo dinami~niteop{testveni slu~uvawa. Dokolku nedostasuva hrabrosta iposvetenosta, znaeweto za problemot ne se transformiravo akcija. Tretata komponenta - kompetentnosta za akcijavklu~uva vizii na u~enicite za toa kakov bi moèl da bidesvetot ili nivniot sopstven ìvot i kako op{testvoto iìvotnata sredina moàt da bidat unapredeni vo odnos nanekoj konkreten problem. Davaweto mo`nost u~enicite dasozdavaat vizii, da diskutiraat za niv i da gi spodeluvaatso drugite e moèbi eden od najva`nite preduslovi zapostoewe na èlbata da se prezeme akcija. Чetvrtata komponenta- iskustvo na akcija ja naglasuva prednosta od prezemawekonkretni akcii za vreme na procesot na u~ewe.Da zememe ednostaven primer – grupa u~enici rabotina nekoj problem od oblasta na zdravjeto vaèn za niv.Da zamislime, isto taka, deka tie dobro go poznavaati razbiraat problemot, umeat da gi poso~at osnovnitepri~ini za nego, gi znaat negovite karakteristiki imo`nostite za re{avawe. U{te pove}e, kaj niv postoièlba i motiviranost da go upotrebat znaeweto i pritoaznaat zo{to sakaat da go upotrebat, imaat ideja koga, kadei kako da se upotrebi znaeweto, ideja do kakvi s$ promenimoè da dovede nivnata akcija.... No, i pokraj seto toa,ovie u~enici nemaat mo`nost da prezemat ~ekori za realizacijana sakanata promena. Toa gi doveduva da se ~uvstvuvaatnemo}no i demotivirano. A, ovie ~uvstva, sekako nese del od ona {to se podrazbira pod zdravje i dobrosostojba.Detskoto iskustvo na u~estvo vo akcija e osnovniotelement i pretpostavka za razvoj na kompetentnosta zaakcija – sposobnosta da se dejstvuva vo nasoka na podobruvawena uslovite koi }e dovedat do promena koja zna~iunapreduvawe na zdravjeto (Egumenovska, 2002).U~eni~ki proekti - poimot proekt se definira kakoplan, predlog ili {ema, t.e. pravewe plan za sproveduvawena opredelena akcija. Za voveduvawe na proektite vo obrazovanietonajzasluèn e (Xon Djui).U~eweto preku proekti e vaèn element vo ostvaruvawetona nastavniot proces. Preku proektite, u~enikotstanuva centralna li~nost vo procesot na u~eweto, samiote odgovoren za svoeto napreduvawe, razviva ve{tini zadonesuvawe odluki i kriti~ko mislewe, prezema inicijativii ja razviva svojata kreativnost i kompetentnost zaakcija. Pritoa, nastavnikot ja menuva svojata dominantnauloga, ja koordinira i menaxira rabotata, go sledi i evalviranapreduvaweto, pomaga i pretstavuva zna~aen izvorna resursi.U~estvoto vo proekti za u~enicite e sekoga{ novoiskustvo, iskustvata od pove}e proekti se nadopolnuvaatod edna do druga situacija, zgolemuvaj}i ja samodoverbatai kreativnosta na u~enicite. Istovremeno toa zna~ideka vo ovaa uloga te{ko }e se snajdat onie u~enici koivo tekot na svoeto {koluvawe nikoga{ nemale mo`nost dadonesuvaat odluki, da planiraat ili da realiziraat svoiidei.Metodolo{ka ramka za vodewe u~eni~ki proekti (S)IVAP 1 - modelot e adaptiran pristap koj proizleguva od1Оригиналниот пристап ИВАП (Истражување, Визија, Акција, Промена),е создаден во Данска во рамките на проектот Европска мрежа научилишта што го унапредуваат здравјето од проф. д-р. Бјарне БрунЈенсен и искуствата од овој проект во Данска. Селекцијата е додаденафаза од искуството на проектот во Македонската мрежа на училишташто го унапредуваат здравјето.13 | Unapreduvawe na zdravjeto

iskustvoto na nastavnicite od vodeweto u~eni~ki proekti.Ovoj model sluì kako ramka vo vodeweto u~eni~kiproekti, go pottiknuva avtenti~noto u~estvo na u~eniciteso cel razvoj na nivnata kompetentnost za akcija, sozdavaprostor za slobodna i kreativna komunikacija, kreira irazviva demokratski principi na dijalog i sorabotka i natoj na~in ovozmoùva ostvaruvawe na viziite i promenitevo zaednicata.Avtenti~no u~estvo – realno iskustvo na u~estvo vorazli~ni vidovi na akcii, odnosno u~estvo vo sproveduvawepromeni {to imaat li~no zna~ewe za poedinecot, ase rezultat na svesna i samostojna odluka vrz osnova naanaliti~koto i kriti~koto razmisluvawe za faktite. Realnotoiskustvo od u~estvo vo sproveduvawe na promeni eklu~en faktor vo razvojot na kompetentnosta za akcija, aso toa i vo unapreduvaweto na zdravjeto.Metodolo{ka ramka za vodewe u~eni~ki proekti(S)IVAPSELEKCIJASelekcijata na tema pretstavuva po~etok na zaedni~kiotdijalog vo grupata. Podrazbira u~estvo na {to e mo`nopogolem broj u~enici i e mnogu va`na za motivacija nau~enicite i ~uvstvoto na „sopstvenost” na proektot.Nastavnikot nudi oblast - zdravje, a u~enicite, naj~estovo grupi, predlagaat temi od oblasta. Sledi izbor na ednatema pri {to se primenuvaat demokratski proceduri zadonesuvawe odluki (glasawe, konsenzus). Va`no e sekoj daima prostor da u~estvuva, da go kaè svoeto mislewe, ideja,predlog. Чesto za taa cel se pravi lista na site predloziod u~enicite, a potoa predlozite se diskutiraat dodekane se postigne konsenzus (ovaa procedura trae podolgo)ili se glasa za sekoj od predlozite i se odbira predlogotso mnozinstvo glasovi. U~enicite moàt, isto taka, da sevklu~uvaat vo dijalog i za toa koja procedura na izbor }e se primeni.ISTRA@UVAWEIstraùva~kata faza po~nuva so diskusija i razmenana znaewata, informaciite, stavovite, dilemite,pra{awata... koi u~enicite gi imaat vo vrska so temata.Osnovnoto pra{awe {to se diskutira e: ,,Zo{to e ovaatema (problem) va`na za nas?”, no, isto taka, e va`no ipra{aweto: [to znam za temata? Koi se moite stavovi,doìvuvawa...?Potrebno e da se ostavi dovolno vreme i da im se dozvolina u~enicite da razmisluvaat (nastavnikot da ne godava „vistinskiot odgovor” tuku da im dade dozvola nau~enicite da osmisluvaat, sozdavaat, ocenuvaat). Vo procesotna u~ewe, otkrivawe, povrzuvawe na ideite, ~estose javuvaat idei koi ni se ~inat deka se glupavi, nepovrzani,kontradiktorni, zbunuva~ki... nastavnikot treba dapojasni deka toa e sosema normalen tek i priroden del odprocesot na razmisluvawe i toa ne treba da se ismeva.Ulogata na nastavnikot e da naso~uva i da inicira mislewai vnimatelno da gi soslu{a ideite na u~enicite.Pottiknuva, go zgolemuva interesot, sumira, provociraso pra{awa u~enicite da razmisluvaat za ona {to ve}e go znaat, so cel da se postavi dobra osnova za razvoj inadgraduvawe na postoe~koto znaewe.U~enikot ne e pasiven, tuku preku provokativnitepra{awa (kontradiktorni) se interesira za da nau~ine{to novo.Podgotovkite za istraùvaweto prodolùvaat so izrabotkana plan za istraùvawe:[to? Koi aspekti na temata/problemot }e bidat predmetna ponatamo{noto istraùvawe? (Pr., za pra{awa va`niza istraùvawe na temata: Kakva e va`nosta na temata zadrugite? [to mislat/znaat/sakaat/ne sakaat drugite?Kako bilo vo minatoto? Kakvi vlijanija deluvaat? Koise pri~inite za momentalnata sostojba? Kako e na drugomesto? [to, kako moè da se promeni? ....).Kade }e istraùvame? Koi resursi }e se koristat, koilu|e, institucii, tehnologija...?Kako? Koi alatki }e gi koristime? (Intervjua,pra{alnici, anketi, prebaruvawe na Internet, vesnici,spisanija, arhivi, biblioteka, razli~ni kvalitativni ikreativni na~ini na istraùvawe i dokumentirawe, na pr.nabquduvawe i dokumentirawe na nabquduvaweto so fo-14 | Unapreduvawe na zdravjeto

tografii, crteì namesto pra{alnici, analiza na tvorbi- pesni, filmovi, prikazni...; opfa}a i podgotovka na instrumenti- (pra{awa, prevodi, instrukcii, pe~atewe).Koga? Planirawe na vremetraeweto na aktivnostite.Koj? Podelba na odgovornostite i zada~ite.Del od planiraweto e razmisluvaweto za mo`niteproblemi i barieri i smisluvawe strategii kako da senadminuvaat.Важна улога на наставниците во оваа фаза е даги поддржат и да им помогнат на учениците водоаѓањето до релевантни информации и знаења.Неопходно е наставниците постојано да се еден чекорпред учениците и постојано да ја имаат целинатаи процесот пред себе. Во оваа фаза тоа подразбиранивно активно вклучување во планирањето наистражувањето и истражувањето на терен. Односно,предлага и упатува (на пр., кои ресурси можат да секористат), помага (на пр., во изработката на прашањаза интервјуа, анкети, прашалници), поттикнува (напр., за изнаоѓање креативни начини на надминувањена бариери) во подготвувањето на истражувањето,но, исто така, и истражува за темата/проблемоти сознанијата ги споделува со учениците, потоа гиподдржува, лобира и организира (пр. ги најавува,воведува кај директорот или во др. институции налокаланата заедница) за време на истражувањето натерен. Ова не би требало да значи дека наставникоттреба да ги направи сите чекори, а учениците само дасе појават на договореното место, туку повеќе да бидеприсутен околу подготовката и во одредени случаи дададе поддршка или помош.Istraùvaweto na teren za u~enicite e mnoguvozbudliv del od procesot koga tie navistina }e japo~uvstvuvaat slobodata, odgovornosta i sopstvenosta naproektot.Sreduvaweto na podatocite od istraùvaweto eneophodno za otkrivaweto na li~nite zna~ewa vo procesot.[to nau~ivme, doznavme, vidovme, iskusivme,slu{navme...? Najnapred se zapo~nuva so obrabotka napodatocite sobrani od teren (broewe na odgovorite napra{alnicite, analizirawe na sli~nostite i razlikite,kategorizacija na odgovorite, sreduvawe na iskazite odintervjuata, razgleduvawe i sreduvawe na dokumentiranitematerijali, spodeluvawe na iskustvata, doìvuvawata,soznanijata od istraùvaweto na teren i diskusija zanivnite zna~ewa). Se pravat sumirawa na novite znaewai aktivno se rekonstruiraat {emite za prifa}awe na novitekoncepti, vsu{nost, se u~i ona {to potrajno }e ostanenau~eno. U~enicite so svoi zborovi go redefiniraatrazbranoto i na toj na~in se formira eden li~en zna~aenkontekst. Pri razmenata, u~enicite razgleduvaat razli~ni{emi i ja pro{iruvaat svojata. Dobieniot rezultat ne seprocenuva, kritikuva ili menuva, tuku se koristi i ponatamukako pottiknuva~ za naredna faza ili tema. Kogau~enicite }e po~nat slobodno da gi iskaùvaat svoiteidei }e se pojavi edna raznovidnost - pri {to treba dase napu{ti uveruvaweto deka sekoga{ postoi samo ednoto~no re{enie i da se potencira deka se pova`ni na~inot,postapkata, procesot do doa|aweto do re{enieto, otkolkusamiot odgovor-produkt/proces. Mnogu e va`no da se izrazidoverbata vo sposobnosta sekoj u~enik da donesuvakriti~ki sudovi (koga nastavnikot izrazuva po~it konideite, misleweto na u~enicite, toga{ i tie po~nuvaat dapokaùvaat pogolema po~it kon svoeto mislewe), kako i dase diskutira za samiot proces na u~ewe, u~enicite da jarazberat sodrìnata, no i samiot proces na u~ewe.Pred prezentacijata na rezultatite treba da senapravi podgotovka na dobieniot materijal koj treba da giprikaè rezultatite, no i da se isprati odredena poraka ida se postavat, otvorat novi pra{awa. Isto taka, treba dase organizira celata prezentacija, mesto (odbirawe, ureduvawe...),vreme (odbirawe na datum, detalna programa),u~esnici (delewe na zada~i, odgovornosti, ulogi), gosti(pokani, kontakti...). Pri prezentiraweto na materijalite,isto taka, moàt da se koristat razli~ni kreativnii kvalitativni na~ini na prikaùvawe preku crteì, fotografii,grafici, crtawe mapi, modelirawe, koristewesimboli, muzika, kniga, dramatizacija...15 | Unapreduvawe na zdravjeto

[to nau~ivme, doznavme, vidovme, iskusivme, slu{-na vme...? Sreduvaweto na podatocite od istraùvawetoe neophodno za postavuvawe na celta i opredeluvawe napredizvikot, za otkrivawe na li~nite zna~ewa vo procesotna zaedni~ko patuvawe i dijalog. Poslednite pra{awa se:[to sakame da promenime? Koja e na{ata cel?Ovie pra{awa se, vsu{nost, voved vo narednata faza.VIZIJAKako moè da bide vo idnina? Kako sakam/e da bide voidnina?U~enicite zamisluvaat ostvaruvawe, idealna situacijavo odnos na temata/problemot, ja formiraat svojata vizijai davaat oblici, boja, zvuk ili muzika, ja preto~uvaat vodvièwe, vo igra... Ova e faza vo koja najmnogu se potencirai doa|a do izraz potrebata za sloboda i kreativnoizrazuvawe i tvorewe.Наставниците се оние кои го креираат просторот иусловите за децата да се чувствуваат слободни и датрагаат по својата визија, без корекција и упаѓање.AKCIJAKako da ja ostvarime celta? Kako da ja napravime posakuvanatapromena?Ova se pra{awata na po~etokot na fazata vo koja trebada se prezemat konkretni ~ekori kon ostvaruvawe promena.Promenata, t.e. akcijata treba na nekoj na~in da pridoneseza podobruvawe na sostojbite koi se povrzani so izbranatatema iako ponekoga{ tematski izgledaat razli~ni (napr., prvata tema e nasilstvo, a vo akcijata se pravi naporza voveduvawe posebno organizirano vreme za igra, {tospored u~enicite moè da go namali nasilstvoto i da jatransformira negativnata energija).Akcijata moè da podrazbira ureduvawe na u~ilnicata,dvorot, organizirawe natprevar, sredba, izrabotka na informator,letok, poster, strip, dramatizacija, predlozi zaproceduri, otvorawe novi proekti ili kat~iwa, praveweobuki na vrsnici i razli~ni drugi produkti i aktivnostikoi proizleguvaat od temata i ideite na u~enicite.Akciite se najte{kiot del od realizirawetou~eni~ki proekti. Vo akciite ~esto se doa|a vo sudir soograni~uvawata vo okolinata, se pojavuvaat golem broj nabarieri i ova moè mnogu da vlijae na motivacijata kaju~enicite i nivnite ~uvstva i doìvuvawa. Najva`no eu~enicite da gi nau~at pati{tata i procedurite so koimoè da se vnesuvaat promeni, potoa pra}aweto na porakiili izdigaweto na odredeni pra{awa na nivo na problem,otvaraweto na nekoi problemi, samoto toa {to se slu{nalnivniot glas moè da bide dovolna akcija i na toj na~ine postignata i promena od prethodnata sostojba, predpo~nuvaweto na proektot.Za da bide uspe{na, akcijata treba dobro da se isplanira.Se podgotvuva plan za akcija, koj gi sodrì istite~ekori kako i planot za istraùvawe:[to }e pravime? Definirawe na ~ekorite i na aktivnostite(na pr., }e organizirame tribini za diskusija,}e napravime letok za informirawe, u~ili{ten vesnik,film ....). Kako? Dogovarawe na strategiite za realizirawena aktivnostite (na pr., za podgotovka na tribina:podgotvuvawe na pra{awa za diskusija, obezbeduvaweprostor i termin, planirawe na u~esnicite, informirawe,izbor na voda~ite....)Koj? Spodeluvawe na odgovornostite i zada~ite.Koga? Opredeluvawe vremenskata ramka vo koja se predviduvaostvaruvaweto na aktivnostite.Koi se mo`nite problemi i barieri? Kako }e gi nadmineme?16 | Unapreduvawe na zdravjeto

Nastavnicite treba da gi ohrabrat i da im pomognatna u~enicite da ne se otkaùvaat i da se obidatuspe{no da ja realiziraat akcijata. Va`na e ulogatana nastavnikot vo izborot na temata za akcija, kogatreba da go pottiknuva iznao|aweto na re{enijataza odredeni problemi, no i da pottiknuva kriti~komislewe vo opredeluvaweto na temata na akcijatai izvodlivosta na ideite i predlozite. Ova nikakone smee da podrazbira diskvalifikuvawe na odredeniidei samo zatoa {to na po~etokot se ~inat nerealni,nevozmo`ni. Va`no e nastavnikot da pomogne da sepojasnat ~ekorite do ostvaruvaweto na nekoja cel/ideal, nastavnikot treba postojano da veruva i da giohrabruva u~enicite deka ostvaruvaweto na celite emo`no so dobra organizicaija, planirawe, dovolna posvetenost,vreme. Ponekoga{ celite se postignuvaatso nekolku akcii, pove}e proekti. Чesto u~enicite neveruvaat vo mo`nosta tie da napravat nekakva promenai potrebno e mnogu dopolnitelno motivirawe iverba vo detskite potencijali za da se pomine ovaafaza. Najva`no e da se napravat site napori i da seiskoristat site na~ini, proceduri za da se ostvari sakanatapromena. Na krajot, ishodot od akcijata e neizveseni nastavnikot treba da zboruva so u~enicite zarazli~nite ishodi i nivnoto zna~ewe. Mnogu e va`noda se potencira deka toa {to se slu~uva vo procesot,{to u~enicite go nau~ile e mnogu va`no i deka }e im koristivo drugi situacii vo ìvotot, deka ishodot ne epovrzan isklu~ivo so nivnata rabota i deka ima ne{tavrz koi u~enicite ne moàt da vlijaat so edna akcijaili eden proekt, no deka promenite se sekoga{ mo`ni.Informiraweto na zaednicata, u~ili{nata i/ililokalnata, ovozmoùva {irewe na informaciite i transparentnostna procesot, mo`nost za vklu~uvawe na drugi~lenovi i obezbeduvawe po{iroka poddr{ka. Ponekoga{informiraweto pretstavuva del od akcijata ili celataakcija vo proektot, osobeno za temi koi se va`ni, a sepojavuvaat i se obrabotuvaat za prv pat preku proekti iod u~enicite, i vo sredina vo koja informaciite slabocirkuliraat i ne stasuvaat do site ~lenovi na zaednicata.Informiraweto na po{irokata zaednica treba da bidedel od site fazi na proektot. Toa moè da se napravi soednostavni izvestuvawa, letoci, soop{tenija, informaciivo mediumite, pokani za prisustvo na nastani, posteri,yidni vesnici, sostanoci, prezentacii...PROMENAPromenata ne se slu~uva samo na krajot, tuku e nerazdelnaod celiot proces na proektot. Promenite nastanuvaatkaj site u~esnici i vo zaednicata.Promenite pretstavuvaat potkrepa na iskustvoto odakcijta i temel na kompetentnosta za idni akcii.За да се заокружи проектот потребно е наставникот дадискутира со учениците за целиот процес и заедничкида ги видат сите промени кои настанале, нештаташто ги научиле, искусиле. Улогата на наставникоте да ги поттикне учениците да ја сфатат важностана нивната работа, да ги пофали, да ги истакнепозитивните моменти.Prevencija od rizi~no odnesuvawe(primeri/predlozi za vodeweu~eni~ki proekti)Poimi: prevencija od rizi~no odnesuvawe (konsumirawealkohol, zloupotreba na drogi i pu{ewe cigari),reproduktivno/seksualno zdravje, seksualno prenoslivibolesti, HIV/SIDA, tuberkolozaRizi~noto odnesuvawe naj~esto se vrzuva za onie navikikoi aktuelno ili potencijalno ja namaluvaat otpornostana ~ovekot, izloùvaj}i go na rizici od razni vidovizaboluvawa, pa duri i na prestanuvawe na ìvotot.Koga se vo pra{awe mladite, naj~esto se spomenuvaatslednite rizi~ni odnesuvawa: zloupotreba na alkohol idrogi, pu{ewe i rizi~no seksualno odnesuvawe.Sepak, za da se definira odnesuvaweto kako rizi~nomora da se zemat predvid pove}e faktori na vlijanija,17 | Unapreduvawe na zdravjeto

me|u koi ednakvo va`ni se personalnite, socijalnite, noi sredinskite i ekonomskite uslovi na ìveewe. Ni{topomalku zna~ajni ne se i aktuelniot status na poedinecot,informiranosta, negovite mo`nosti da izbira i kontrolata{to ja ima vrz sopstveniot ìvot i odnesuvawe.Poznavaweto na kulturata i na tradicijata, kako i odnosotna ~ovekot kon sebesi i drugite se, isto taka, va`ni zarazbiraweto na ~ovekoviot stil na ìveewe.Istraùvawata na „rizi~nite odnesuvawa” vo adolescencijatapokaùvaat deka se tie neizbe`niot,zna~aen del od periodot na razvojot i rasteweto. Delumno,toa se objasnuva so urgentnata potreba na mladiteza samodokaùvawe, eksperimentirawe i isprobuvawe nanovi ulogi i odnesuvawa ili naprotiv so nivnata, istotaka, nenadejna potreba za povlekuvawe i izolacija, ilipreosetlivosta i buntovni{tvoto kako reakcii na barawatai pritisocite od sredinata.Za celosno razbirawe na faktorite povrzani sorizi~noto odnesuvawe i nivnoto vlijanie vrz zdravjetoneophodno e poznavaweto i na t.n. protektivni faktoriili mehanizmi na otpornost koi ja menuvaat celata slikapo mo`nite ishodi od preìveanite rizi~ni iskustva.Mehanizmite na otpornost dejstvuvaat kompleksnoodrùvaj}i ja funkcionalnosta na ~ovekovoto odnesuvawevo nenadejni ili kriti~ni momenti od ìvotot,podgotvuvaj}i go da se spravi so dadenata situacija i da javidi kako sostaven del od negovoto ìvotno iskustvo.Me|u za{titnite faktori i mehanizmite na otpornostkoi postojano dejstvuvaat moàt da se zabeleàtpersonalnite karakteristiki i socijalnite uslovi,sli~ni kako i kaj faktorite na rizik. Me|u niv naj~estose vbrojuvaat: samodoverbata, ~uvstvoto za sopstvenavrednost, vnatre{niot lokus na kontrola, socijalnatapoddr{ka, samostojnosta vo odlu~uvaweto, mo`nosta zaizbor, postignuvaweto uspeh, pronao|aweto smisla voìvotot itn. Site tie imaat dva pola, moàt da bidatrazvieni i iskoristeni kako za{titni merki ili vosituacii na golemi i dolgotrajni li{uvawa moàt da sepretvorat vo izvor na aktuelen i potencijalen rizik pozdravjeto na ~ovekot i negovata zaednica. Vo spojot nadvete opcii, rizikot i otpornosta i nivnata ramnoteà, sepostignuva neophodnata kontrola vrz natamo{niot razvoj,so definirani granici i odgovornosti vo odnesuvawetoi negovite posledici po zdravjeto na ~ovekot. Dalieksperimentiraweto so t.n. „rizi~ni odnesuvawa” }e giodvede mladite vo ,,nezdravi vodi”, ili }e gi zajakne i }e imovozmoì podobro zapoznavawe so mo`nite alternativnipati{ta kon zdravi izbori i pokvaliteten ìvot, }ezavisi od toa so kakov potencijal i so kolkava doverbavo sopstvenite mo`nosti raspolagaat tie. Od druga strana,za toa {to mislat mladite i kako se doìvuvaat sebesizavisi najmnogu od nivnoto iskustvo na avtenti~en kontakti poddr{ka od vozrasnite, koi i natamu se najodgovorniteza nivniot razvoj.Tretmanot na rizi~nite odnesuvawa vo obrazovanietoe neophoden, kako del od zdravstvenoto obrazovanienaso~eno kon unapreduvawe na zdravjeto. Edni od najdobritena~ini za obrabotka na temite za rizi~no odnesuvawevo zdravstvenoto obrazovanie vo praktikata sepokaàlo deka se akcionite proekti, vrsni~kata edukacija,otvorenite razgovori i tribini na ovie temi. Najva`nikomponenti na edukacijata za rizi~nite odnesuvawa semo`nosta da se istraùvaat faktite za opredelenata tema,da se sogleduvaat sloènite vlijanija na razli~nite faktori,da se deluva vo svojata neposredna sredina i vrzsopstveniot ìvoten stil.Mladite i konsumiraweto alkoholni pijalaciEkperimentiraweto i konsumiraweto alkohol me|umladite se vbrojuvaat vo visokorizi~ni odnesuvawa solo{i prognozi za nivniot natamo{en psihosocijalen razvoj.Me|u posledicite naj~esto se istaknuvaat: povredite,alkoholnite truewa, a dolgoro~no i o{tetuvawata nacrniot drob, kardiovaskularnite i koronarnite zaboluvawa.Socijalnite problemi koi naj~esto se povrzuvaatso zloupotrebata na alkoholot se semejnite problemi,nasilnoto odnesuvawe, problemite vo rabotata. Na listatase i naru{uvaweto na sonot, lo{oto raspoloènie, anksioznosta,problemite so pomneweto i koncentracijata,~uvstvoto na vina i suicidalnoto odnesuvawe. Najgolemdel od istraùvawata {to se koristat kako osnova zazdravstvena edukacija na mladite se naso~eni tokmu kon18 | Unapreduvawe na zdravjeto

moè da stane edno od klu~nite mesta za zapo~nuvawe sopromenite, osobe no vo gradeweto na pozdrava sredina zadecata, no na poina kov na~in od ona kako {to e toa pravenodosega. U~ili{teto e mesto kade {to u~enicite trebada imaat poaktivna uloga vo procesite na istraùvawe,razmena na mislewata i u~eweto, so cel tie celosno dase vklu~at vo kreiraweto na efikasna u~ili{na politikaprotiv pu{eweto. Preku istraùvaweto na razli~nitekonteksti na ìveeweto i nivnite vkrsteni vlijanija /socioekonomski,sredinski, kulturni, seme jni, od strana navrsnicite itn. i vklu~uvaweto na u~enicite vo ulogata naistraùva~i }e moè podobro da se proverat i da se razvijatnivnite avtenti~ni pogledi i stavovi za tutu not i zanegovata upotreba. Niz u~estvo vo seopfatni istraùvawau~enicite }e moàt da se informiraat za pu{eweto kakoza visokorizi~no odnesuvawe, no i kako za odnesuvawe vrzkoe vlijaat i mnogu drugi elementi, vrzani za nivnite izbori.Poverojatno e decata preku istraùvawa i razmenana informacii na temi {to gi interesiraat, vo opu{tendi jalog i bez zakani, da stanat kompetentni da go napravatsop stveniot i najdobar izbor za sebe, pred odlukatadali }e po~nat da pu{at ili ne. A so toa da stanat i mnogupoubedlivi modeli za vrsnicite vo praveweto na zdraviizbori.Reproduktivnoto ili seksualnoto zdravje sedefinira kako sevkupnost na fizi~kite, emocionalnite,intelektualnite i socijalnite aspekti na seksualnosta.Razvojot na seksualnosta vo periodot na adolescencijatavo sebe gi vklu~uva fizi~kite i psiholo{kitepromeni povrzani so pubertetot. Ovoj period na razvoj naseksualnosta neretko e ispolnet so stres i anksioznost zamladiot ~ovek. Faktor koj pridonesuva za anksioznosta sedvojnite poraki koi gi primaat mladite. Imeno, mediumitepostojano i eksplicitno ja koristat seksualnosta zapromocija i marketing i na nekoj na~in ja pottiknuvaat(odobruvaat) i go poddrùvaat seksualnoto odnesuvawe,dodeka, pak, vospituvaweto od roditelite i u~ili{teto voodnos na tretiraweto na seksualnosta kaj mladite moè dabide sosema sprotivno ili mnogu pokonzervativno.Izvor na stres moàt da bidat i vrsni~kite grupi koiimaat odredeni o~ekuvawa od mladiot ~ovek i negovotoseksualno odnesuvawe, a koi moàt da bidat vo konfliktso li~niot razvoj, spremnosta i vospituvaweto.Adolescentite treba da nau~at kako da bidat zadovolniod samite sebe, kako da se spravat so seksualnite ~uvstvai kako da gi povrzat na zdrav na~in so drugite lu|e. Nepomalku zna~aen faktor se i rodovite razliki vo tretirawetona seksualnosta so koi, isto taka, se soo~uvaat mladitemom~iwa i devoj~iwa. Od mom~iwata na najrazli~nina~ini vo sredinata kulturolo{ki usloveno se pottiknuvai favorizira izrazenata maèstvenost, dodeka zadevoj~iwata se kultiviraat razli~ni, neretko zbunuva~kimodeli za seksualnosta, preku trendovite na oblekuvawe ikodeksite na odnesuvawe.Seksualnata edukacija na mladite vo periodot na pubertetote vaèn aspekt na zdravstvenata edukacija kojamoè da ovozmoì informirawe na mladite lu|e za edenzna~aen aspekt od nivnoto ìveewe. Da bide{ reproduktivnozdrav zna~i deka ima{ odgovoren, zadovoluva~kii siguren seksualen ìvot, sposobnost da reproducira{(za~nuva{, ra|a{) i sloboda da odlu~i{ dali, koga i kako}e go napravi{ toa. Znaewata moàt da pomognat vo ostvaruvawetona pravoto za odlu~uvaweto i prevencijata odnesakanata bremenost, seksualno prenoslivite infekcii,pravoto na pristap do soodvetni zdravstveni uslugi, no iza namaluvawe na psiholo{kite, emocionalnite i socijalnitenegativni efekti od nivniot seksualen ìvot.Obrabotuvaweto na temite za seksualnoto sozrevawe,promenite vo teloto i psihata koi se slu~uvaat vo periodotna pubertetot na mladite lu|e }e im ovozmoì sozdavawena pojasna slika za razli~nite doìvuvawa koi gi imaat,}e ja otvori komunikacijata so vozrasnite (roditelite,nastavnicite, doktorite...) za konsultirawe i spravuvaweso svoite dilemi i problemi koi se od ogromno zna~eweza niv.Seksualno prenoslivi bolesti (SPB) - najrazli~nitipovi na infekcii (predizvikani od virusi, bakterii,gabi i dr.) koi se prenesuvaat preku seksualen pat. Pogolemiotbroj na SPB moè, no i ne mora da projavuvaat simptomi.Naj~esti op{ti simptomi se:20 | Unapreduvawe na zdravjeto

• zgolemeno izla~uvawe na vaginalen sekret (promenana bojata, mirisot i gustinata);• iscedok od penisot;• ~uvstvo na pe~ewe pri mokrewe;• vospalenie na genitalniot ili analniot predel;• ~uvstvo na ~e{awe okolu polovite organi ilianalniot otvor;• pojava na osip i zgolemeni `lezdi vo predelot napreponite.Mo`nost za infekcija od koja bilo SPB postoi za sekoj{to ima:• neza{titen seksualen odnos (seks bez upotreba nakondom ili slu~aj koga kondomot se kine) so partner/kakoj/a moèbi e inficiran/a;• partner/ka koj/a ima ili imal/la polovo prenoslivabolest;• nov/a seksualen/a partner/ka;• partner/ka koj/a praktikuva seksualni kontakti sodrugi partneri/ki;• koristeni igli za vbrizguvawe na droga, za tetovirawe,za dup~ewe na teloto (body piercing).Edinstveniot i najsiguren na~in za za{tita od polovoprenoslivi bolesti i drugi infekcii e apstinencijata(toa zna~i voop{to da ne se bide seksualno aktiven). Priseksualen odnos treba sekoga{ da se koristi lateks kondomi nikoga{ da ne se koristat ve}e upotrebeni igli zaintravensko primawe na drogi, tetovirawe ili dup~ewena teloto (body piercing).Vidovi na SPB (pove}e informacii moàt da se najdatna veb-stranicata - www.sakamdaznam.org.mk):Klamidija - e edna od po~estite PPB i voedno ednaod poserioznite. Se {iri lesno, a se lekuva dolgo vreme.Dokolku ne se tretira navreme moè da predizvikaseriozni posledici (naj~esto sterilitet ili problemipri bremenosta). Klamidijata moè da ja preneseinficirana bremena èna na svojot plod, a toa, pak, dapredizvika infekcija na o~ite ili belite drobovi kajnovoroden~eto.Gonoreja e, isto taka, ~esta PPB koja dokolku ne selekuva, ostava seriozni posledici, posebno kaj ènite. @enata moè da ja prenese gonorejata na svoeto bebe priporoduvaweto i pritoa da predizvika seriozna infekcijana o~ite, duri i slepilo. Gonorejata se prenesuva prekuneza{titen oralen, vaginalen i analen seks.Gabi~ni infekcii - vo vaginata sekojdnevno ìveatnekoi vidovi gabi kako normalen del od nejzinata flora.Ponekoga{ zgolemuvaweto na nivniot broj moè da predizvikaproblem. Koristeweto na kontraceptivni sredstva,antibiotici, odredena hrana ili promena vo hormonalniotstatus (pri bremenost) moè da predizvika porastna gabi~kite.Trihomonijaza - ovie mikroorganizmi normalno neìveat vo vaginata, a se prenesuvaat po seksualen pat.Maìte obi~no ne razvivaat simptomi. Kaj onie kaj koi }e se pojavat se zabeleùva iscedok od penisot ili ~uvstvona pe~ewe pri mokrewe. Dokolku ste inficirani od trihomonijaza,neophodno e lekuvawe na dvajcata partneri.Bakteriska vaginoza - nekoi bakterii koi ìveatvo vaginata pri normalni uslovi moè enormno da serazmnoàt i da predizvikaat vaginalen iscedok so neprijatnamirizba. Lekuvaweto e neophodno za ènite, dodekane e potrebno partnerot da ja tretira infekcijata.Sramni vo{ki i {uga - sramnite vo{ki i {ugata seprenesuvaat pri neza{titen seksualen odnos. Tie moè dase prenesat i pri upotreba na ~ar{avi, krpi za bri{ewe iobleka od inficirana li~nost.Genitalen herpes e PPB koja predizvikuva pojava nabolni plikovi na genitalnite organi. Pri~initel e virus.Toj mu pripa|a na istoto semejstvo virusi koi ja predizvikuvaatpojavata na herpes na ustata. Genitalniot herpesse prenesuva preku kontakt so otvoreni plikovi i toanaj~esto preku neza{titen seksualen odnos.Genitalni bradavici koi rastat na genitaliite, okoluniv ili vo predelot na anusot (i kaj maìte i kaj ènite).Predizvikuva~ e virus.21 | Unapreduvawe na zdravjeto

Hepatitis B - infekcija na crniot drob predizivikanaod virus.Sifilis e seriozna bolest koja{to moè da gonapadne celoto telo: vo prvata faza, na mestata na koipredizvikuva~ot na sifilisot navleguva vo teloto, sepojavuvaat plikovi koi ne predizvikuvaat bolka. Toase slu~uva me|u 9 i 90 dena po seksualniot kontakt soinficiranata li~nost. Ovie plik~iwa moàt da se pojavatvnatre ili okolu vaginata, na penisot, vnatre{nostana ustata i anusot. Tie pominuvaat naj~esto bez da sezabeleàt i moàt da is~eznat sami po sebe ili polekuvaweto. Me|utoa infekcijata s$ u{te e prisutna.Vo vtorata faza, nekolku meseci podocna, inficiranatali~nost moè da pokaè simptomi sli~ni na gripot.Ponekoga{ se pojavuva i crvenilo na dlankite i tabaniteili niz celoto telo. Simptomite moàt da is~eznat, noinfekcijata ostanuva.Vo tretata faza, dokolku ne se lekuva sifilisot,moè da dojde do seriozni zdravstveni problemi koi sepojavuvaat nekolku godini podocna kako srcevi zaboluvawai o{tetuvawa na mozokot.HIV - human imunodeficienten virus koj ja predizvikuvabolesta SIDA (sindrom na steknata imunodeficiencija).Go napa|a imunolo{kiot sistem koj pretstavuvaodbrana na organizmot od infekcii. Se prenesuva po seksualenpat, preku krvta (so koristewe na ist li~en priborza bri~ewe ili, pak, ista igla za koristewe na droga) i odinficirana majka na dete (pri poroduvawe ili doewe).HIV ne se prenesuva pri rakuvawe, baknuvawe, koristewena ist pribor za jadewe, toalet, bazen… Po inficirawetoso virusot nastapuva HIV pozitiven period bez simptomikoga ~ovekot iako izgleda napolno zdrav, sepak moè daja prenesuva zarazata. Toa moè da trae nekolku pa duri ipove}e od deset godini. Po ovoj period nastapuva bolestaSIDA koja se manifestira so razli~ni infekcii, slabeewe(potewe, povra}awe, proliv), zaboluvawa na nervniotsistem, tumori itn. Lek s$ u{te nema. Se koristat lekovikoi go prodolùvaat HIV+ period. Edinstven na~in zaza{tita pri seksualen kontakt e koristeweto na kondom.Tuberkulozata (TB ili TBC) e zarazna bolest koja epredizvikana od bakterijata Mycobacterium tuberculosis.Se prenesuva preku vozduhot, naj~esto se inficiranibelite drobovi, no moàt da bidat opfateni i drugi organi.Zdraviot organizam obi~no uspe{no ja sovladuvainfekcijata i ne dozvoluva pojava na bolest. Ako zaradirazli~ni pri~ini imuniot sistem ne uspee da ja sovladainfekcijata, toga{ organizmot zaboluva od belodrobnaTB. Liceto inficirano od TB - bacili moè da nema simptomina zaboluvawe, a podocna (po pove}e godini) ovie bacilida predizvikaat bolest. Kaj 5-10% od inficiranitevo tekot na ìvotot nastanuva tuberkulozno zaboluvawe,a toa se slu~uva koga otpornosta na organizmot }e opadneod razni pri~ini: neredovna i slaba ishrana, pregolemofizi~ko i psihi~ko optovaruvawe, stres, konsumirawegolemo koli~estvo alkohol i cigari, upotreba na drogi,nekoi drugi zaboluvawa ({e}erna bolest, karcinom i dr.).Pove}eto lu|e koi imaat TB nemaat nikakvi simptomi, ilisimptomite se blagi. Naj~esti simptomi za TB se: ka{licakoja trae podolgo od tri nedeli, suva ili produktivna,ponekoga{ pridruèna so krvav iska{lok, bolki vogradite, srcebiewe, pote{ko di{ewe, golem i dolgotraenzamor i pri najmal fizi~ki napor, malaksanost, gubewe naapetitot, slabeewe, poka~ena temperatura, potewe ({to ekarakteristi~no popladne ili rano nautro, okolu vratot igorniot del na gradite). Prevencijata od TB se obezbeduvaso vakcinacija so BS@ vakcina.Primer br. 1. „Mladite i pu{eweto” 2 (18 ~asa)Celi:• u~enikot/u~eni~kata da gi znae posledicite od konsumirawetotutun po sebe i po drugite;• da umee da gi procenuva rizicite po zdravjeto voslu~aj na upotreba na tutun;• da moè da gi prepoznae okolnostite i faktoritekoi pottiknuvaat na pu{ewe;• da ja sfa}a potrebata od aktivno sprotistavuvawe(li~no i kolektivno) na upotrebata na tutun (u~estvovo kampawi, proekti);2Примерот произлегува од водењето ученички проекти во практиката.22 | Unapreduvawe na zdravjeto

• da ja razbere va`nosta od preventivno deluvawe konbolestite na zavisnostNastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, markeri,flomasteri, hamer, razni kreativni materijali.Mesto na realizacijata: u~ilnica, lokalna sredinaTek na aktivnostaVOVEDNA AKTIVNOST „Vodena fantazija – SIVAP” – 1 ~asNastavnikot ja dava instrukcijata: Sekoj proekt e kakopatuvawe vo nepoznato, kako avanturisti~ko patuvawepolno so neizvesnosti. Patuvawe koe nosi so sebe mnogudoìvuvawa i promeni. Kako i na sekoe patuvawe potrebnani e podgotovka i ne{ta koi gi nosime so sebe, na krajotse vra}ame so novi ne{ta i taka krajot moè da stane novpo~etok.A na ovoj na{ po~etok na edno patuvawe:Smestete se udobno vo va{ite mesta, zazemete polo`bakoja najmnogu mu odgovara na va{eto telo. Zatvorete gio~ite (pauza). Obrnete vnimanie na di{eweto, obidetese da di{ite ramnomerno (pauza), ~uvstvuvate kako vi seopu{ta glavata (pauza), vratot (pauza), ramenicite (pauza),opu{tete gi racete (pauza), nozete (pauza), poleka, sogledajtekolku vi e udobna pozicijata i popravete ja ako ne e.Zamislete si nekoe mesto za patuvawe (pauza), mestokade {to nikoga{ ne ste bile, a mnogu silno sakate daodite, (pauza) [to ve privlekuva da otidete tamu? (pauza)Kako izgleda mestoto? (pauza) [to ima tamu? Razgledajtenaokolu. SELEKCIJAPodgotvete se za patuvaweto (pauza), Napravete plan -{to vi e potrebno za da otidete tamu? (pauza) Kade }e godoznaete toa? (pauza) [to }e ponesete so sebe? (pauza).Predvidete gi problemite koi moàt da iskrsnat. (pauza)Kako }e gi re{ite? (pauza) Sredete gi informaciite(pauza) i videte dali vi e potrebno u{te ne{to pred datrgnete. (pauza) ISTRA@UVAWEVe}e patuvate kon mestoto. (pauza) Dodeka patuvate,zamislete si {to sakate tamu da vi se slu~i. (pauza) Zamisletesi go ostvaruvaweto na va{ite èlbi (pauza) Kako se~uvstvuvate? (pauza) Dajte mu na ~uvstvoto boja (pauza),dodadete mu muzika (pauza) dviète se vo ritamot na muzikata(pauza), uìvajte vo ostvaruvaweto na va{ata VIZ-IJA. (pauza)Pristignuvate vo mestoto. (pauza) Poglednete okolusebe: {to ima okolu vas, koj e okolu vas? (pauza) Ima lilu|e koi gi poznavate? (pauza) [to pravite? (pauza) Kakose ~uvstvuvate na toa mesto? (pauza) Zapametete se naokolu:boite… svetlinata… formite… zvucite… dopirite…mirisite… Dali se ispolnuvaat va{ite o~ekuvawa?(pauza) AKCIJAPoleka vratete se ovde i sega (pauza) i koga }e bidetepodgotveni otvorete gi o~ite.Potoa sleduvaat slednite pra{awa za diskusija:1. Kako vi se dopadna ve`bata? Dali se relaksiravte?2. Dali uspeavte da si zamislite mesto? [to vi be{enajte{ko da predvidite, zamislite?3. Dali uspeavte da odgovorite na pra{awata za toa {totreba da doznaete za mestoto, {to vi e potrebno daponesete so sebe, komu }e se obratite?4. Dali uspeavte da gi predvidite problemite, barierite?5. Dali imavte cel, predizvik? Uspeavte li da go preto~itevo zbor, slika, muzika, dvièwe...?6. [to se slu~i so problemot, dali uspeavte da seorganizirate i da go nadminete?7. [to se slu~i na krajot dali vi se ostvari vizijata?GLAVNA AKTIVNOST - Selekcija - 1 ~asU~enicite go pretstavuvaa u~ili{teto i svoeto mestovo nego preku crte`, simbol, mapa. Sleduva{e prezentacijana crteìte i rabota vo mali grupi: diskusija za toa {tobi promenile vo u~ili{teto, {to bi moèlo da se napraviza da se unapredi zdravjeto. Po diskusijata sekoj u~enikpredloì svoja tema za proekt vo u~ili{teto, a potoa popat na konsenzus sekoja od grupite opredeli samo ednatema. U~enicite povtorno glasaa za koja tema (od grupnite)kone~no se opredeluvaat. Na toj na~in temata “Mladite ipu{eweto” dobi najmnogu glasovi. Na krajot be{e postavenopra{aweto dali site se zadovolni od izborot natemata i u~enicite ednoglasno odgovorija so „da”.23 | Unapreduvawe na zdravjeto

Istraùvawe - 8 ~asaIstraùva~kata faza zapo~na so diskusija, spodeluvawei razmena na znaewata, informaciite, stavovite,dilemite, pra{awata... koi u~enicite gi imaa vo vrskaso temata. Osnovnoto pra{awe za diskusija be{e: Zo{to eovaa tema (problem) va`na za nas? Sleduva{e izrabotka naplan za istraùvawe ({to }e se istraùva, kade, koga, kako,koj, barieri i nivnoto nadminuvawe).U~enicite spored planot go zapo~naa terenskotoistraùvawe:• pribiraa podatoci od Internet;• intervjuiraa i anketiraa u~enici i nastavnici vosvoeto u~ili{te, kako i vo drugite u~ili{ta vo gradot;• intervjuiraa lekar, pu{a~, porane{en pu{a~ i licezaboleno od rak na belite drobovi;• analiziraa podatoci od me|unarodni studii zazdravjeto na decata;• ja analiziraa regulativata za pu{ewe vo na{avazemja i ja sporeduvaa so zemjite potpisni~ki name|unarodnata Konvencija na Svetskata zdravstvenaorganizacija za kontrola na tutunot.Del od rezultatiteU~enicite koi pu{at poverojatno e deka:• ~uvstvuvaat zamor, iscrpenost, glavobolki, bolki vovratot i stomakot;• pomalku go sakaat u~ili{teto;• smetaat deka imaat premnogu u~ili{ni obvrski;• ne se zadovolni od svojot ìvot, posakuvaat da imaatpoinakov ìvot;• u~enicite koi probale da pu{at vo golem procent neprodolùvaat da pu{at sekoj den;• spored u~enicite na odlukata dali da po~nat dapu{at ili ne najgolemo vlijanie imaat roditelite.Lekar: Dokaàno e deka tutunskiot ~ad koj e polnso toksi~ni materii go zagrozuva zdravjeto na mladite,gi o{tetuva krvnite sadovi, predizvikuva ka{lawe izadu{uvawe, gi menuva bojata na glasot i tenot na licetoi go o{tetuva osetot za miris i vkus. Koga doma pu{atmajkata i tatkoto, toa e isto kako da pu{i celoto semejstvo.Nepu{a~ite koi prestojuvaat vo ista prostorija sopu{a~ite denes se narekuvaat pasivni pu{a~i so rizi~enna~in na ìveewe.Pu{a~: Za prvpat probala da pu{i na 13 godini, a prodolìlana 23 za da & pravi dru{tvo na drugarkata. Taasaka da se otkaè od cigarite, no }e i treba sila da gonapravi toa. Koga bi moèla da go vrati vremeto nazad,nikoga{ ne bi po~nala da pu{i. Svesna e deka cigaritenegativno vlijaat vrz nejzinoto zdravje.Nepu{a~: Svesen sum za {tetnosta na cigarite vo sekojpogled: zdravstven, finansiski, socijalen. Koga nekojdrugar ili drugarka pu{at se obiduvam da gi razubedamso razni informacii {to gi znam, bidej}i so toa tie ne sina{tetuvaat samo sebesi, tuku i na drugite okolu sebe.Porane{en pu{a~: So pomo{ na majka mi uspeav dase otkaàm od cigarite... Mnogu sum sre}en. Zapo~nav dapu{am kako mlad, od qubopitstvo, no i pod vlijanie nadru{tvoto. Vo po~etokot nemav nikakvi te{kotii, no segase pojavija zdravstveni problemi so di{eweto: ka{lawei drugi te{kotii so di{nite pati{ta i belite drobovi.Sega se ~uvstvuvam mnogu podobro i se gordeam so toa {togi ostaviv cigarite navreme. Nikoga{ ne e docna.Bolen od rak: Lu|eto koi ne pu{at nikoga{ da nezapo~nuvaat, ako sakaat pozdrava idnina za sebesi iza drugite. Onie, pak, koi pu{at da napravat s$ za da seotkaàt, bidej}i nikoga{ ne e docna...Dobienite podatoci u~enicite gi obrabotija, gidis ku tiraa i gi izvlekoa slednive poraki:• Ti si toj {to odlu~uva dali }e pu{i{ cigari iline, bidej}i nikoj ne moè da te prinudi ako ti nesaka{. Ako saka{, toga{ informiraj se i povtornosam odlu~i!• Namesto da tro{i{ pari za cigari, kupi si edna~okolada ili ne{to drugo {to ti se dopa|a. Cigaritese bez vkus, bez vrednost i so mnogu lo{i posledicipo tvoeto zdravje.24 | Unapreduvawe na zdravjeto

• Ako si vo dru{tvo na pu{a~i, a ti ne saka{ da pu{i{,ne oddale~uvaj se od dru{tvoto, tuku obidi se da goinformira{ dru{tvoto za toa {to ve}e go znae{.• Golem predizvik e da se bide model na nepu{a~,pome|u vrsnici pu{a~i.• Sekoj nastavnik treba da znae kako da im prijde nadecata i so nivna pomo{ da gi istraì uslovite iposledicite od pu{eweto, ne samo niz ednoli~nipredavawa, tuku i niz zaemni razgovori i so nau~nifakti.• Roditelite treba da znaat kade i kako nivnoto detego minuva vremeto i {to mu se slu~uva. Kontaktot sodeteto e najva`noto ne{to za roditelot. Taka roditelot}e moè da mu veruva i koga ne e so nego. Toga{ iparite {to mu gi dava }e bidat potro{eni za toa {tose pobarani, a ne za cigari.Vizija-1 ~asFazata na vizija se realizira{e preku ednodnevniothepening vo u~ili{teto. Na u~enicite ima bea ponudenirazli~ni kreativni materijali (kola`, boici, flomasteri,kredi, volnica, hartija i sl.) niz koi tie ja iskaùvaa svojatavizija za u~ili{te vo koe ne se pu{at cigari.Akcija-7 ~asaVo po~etokot u~enicite go izrabotija planot za akcija({to, kade, kako, koga, koj, barieri i nivnoto nadminuvawe).Dobienite rezultati od istraùvaweto, kako inivnite predlozi za promeni vo regulativata za pu{ewetovo u~ili{teto odlu~ija da gi prikaàt preku flaer-informatori prezentacija pred po{irokata lokalna zaednica.Sleduvaa definirawe i ureduvawe na sodrìnite voflaerot, kako i golem broj probi i ve`bi za prezentacijata;paralelno se odviva{e i procesot na informirawena lokalnata zaednica. Flaerite bea podeleni na prezentacijatakoja ja sledea golem broj roditeli, nastavnicii u~enici. Potoa sleduva{e informirawe za proektotpo site klasovi vo u~ili{teto i sredba so direktorot zapromeni vo regulativata za pu{ewe vo u~ili{teto.Primer br. 2 „STOP SIDA” 3 (18 ~asa)Celi:• u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so faktiteza HIV/SIDA kako li~en, op{testven i svetskiproblem;• da se zdobie so znaewa za HIV – infekcijata, bolestaSIDA;• da izgraduva i zastapuva svoi stavovi za zdrav seksualenìvot, za odgovorno /rizi~no odnesuvawe iprevencija od HIV/SIDA.Nastavni sredstva: flip~art hartija, A4 hartija, markeri,flomasteri, hamer, razni kreativni materijaliMesto na realizacijata: u~ilnicaTek na aktivnostaIstraùvawe – 9 ~asaU~enicite se grupiraa vo ~etiri grupi i zapo~naa darazmisluvaat za toa {to znaat za SIDA-ta i {to bi sakaleda doznaat pove}e. Od diskusiite proizlegoa sledniveistraùva~ki pra{awa:• Koi se pri~inite za SIDA?• Koja e razlikata SIDA i HIV-pozitiven?• Kolkav e brojot na zaboleni vo svetot i kaj nas i kakose menuva toj?• Kakva e povrzanosta so alkoholot i drogite?• Kakvo e vlijanieto na u~ili{teto, semejstvoto, navrsnicite?• Kako da se za{titam?• Ima li lek?Na sledniot ~as se podgotvi planot za istraùvawe iu~enicite zapo~naa so terenskiot del. Edna grupa bara{eodgovori na Internet, druga konsultira{e stranska idoma{na literatura, treta gi analizra{e ve}e realiziraniteproekti za SIDA vo na{ava zemja.Nastavnikot naso~uva{e, poso~uva{e literatura,povrzuva{e so materijalot koj go obrabotuvaat po predmetotbiologija.3Примерот произлегува од водењето ученички проекти во практиката.25 | Unapreduvawe na zdravjeto

Na ~asovite u~enicite razmenuvaa koj do kade stignalvo istraùvaweto, {to novo otkril, nau~il. Istraùva~katafaza ja zavr{ija so sumirawe na rezultatite i podgotovkaza prezentacija vo u~ili{teto.Del od dobienite rezultati:Fakti• Vo poslednite 20 godini, otkako bil identifikuvanprviot slu~aj na HIV/SIDA, pove}e od 20 milionilu|e umrea kako rezultat na infekcijata so HIV.• SIDA-ta vo momentov e glavnata pri~ina za smrtnostame|u naselenieto na vozrast od 15 do 50 godinivo svetot.• Vo momentov ima okolu 40 milioni lu|e koi ìveatso HIV/SIDA.• Edna ~etvrtina od niv se na vozrast od 15 do 24 godini.• Sekoj den so HIV se inficiraat novi 6000 mladilu|e na vozrast od 15 do 24 godini.• Vo RM dosega se registrirani vkupno 94 slu~ai naHIV/SIDA.• Vo 2005 bile registrirani 12, a vo 2006 15 novizaboleni lica.[to e SIDA?Zborovite SIDA (od francuski) i AIDS (od angliski)se kratenki za Sindrom-zbir od simptomi (znaci) koi sevrzani za odredeni bolesti ili sostojbi na steknata, ane vrodena-Imunodeficiencija-namalena ili potpolnouni{tena sposobnost na ~ovekoviot odbranben sistem.• SIDA=sindrom na steknata imunodeficiencija.• SIDATA ja predizvikuva HIV.[to e HIV?HIV-virusot predizvikuva kaj ~ovekot imunodeficiencija.Koga HIV }e navleze vo organizmot na ~ovekot,od toj moment za ~ovekot velime deka e HIV-pozitiven.HIV-negativen e sekoj ~ovek koj ne e zarazen so HIV.• Posleden stadium od infekcijata so HIV e SIDA. Odmomentot na infekcija so HIV do razvojot na SIDAmoè da izmine razli~en vremenski interval. Kajnekoi HIV-pozitivni lica ovoj period moè da bide10 pa i pove}e godini (zavisi od imunitetot).• Koga HIV infekcijata }e premine vo SIDA se ìveeu{te otprilika 3 godini.Kako se prenesuva HIV?• Preku krv;• Neza{titen seksualen odnos;• Od majka na dete;• HIV moè da se prenese od edno lice na drugo, prekuovie 3 na~ini bidej}i toj se sodrì vo dovolni koncentraciivo slednite telesni te~nosti;• krvta;• spermata i pretsemenata te~nost;• vaginalniot sekret;• maj~inoto mleko.Kako ne se prenesuva?• Gu{kawe, baknuvawe, rakuvawe;• javni toaleti;• ka{lawe i kivawe;• komarci;• druèwe so lica zaboleni od HIV;• obleka.Koga se pravi HIV test?• Koga }e navleze HIV vo na{eto telo sozdava antitela.Vremenskiot period za koj organizmot sozdava antitelaprotiv HIV se narekuva perod na prozorec (Windowperiod) koj iznesuva od tri do {est meseci.• Za da se napravi HIV testot i toj da bide to~enpotrebno e da pomine periodot na prozorec, vokoj na{iot organizam sozdava antitela so koi sedokaùva so HIV testot, a preku nivnoto dokaùvaweindirektno se dokaùva prisustvoto na HIV.26 | Unapreduvawe na zdravjeto

Postoi li lek?• SE U[TE NE POSTOI LEK KOJ MO@E DA JA IZLEKUVASIDATA. NE POSTOI NITU VAKCINA.• Postojat lekovi, koi {to samo go usporuvaat o{tetuvawetona odbranbeniot sistem. Ovie lekovi sepoznati pod imeto antiretrovirusni lekovi. Drugilekovi se koristat i pri lekuvawe na infekciitei bolestite, koi{to gi napa|aat licata koi ve}e senao|aat vo stadium na SIDA.Za{tita• KONDOM - edinstveno sredstvo za za{tita od infekcijaso HIV, od nesakana bremenost i od drugiPPI.• Efikasnosta na kondomot zavisi od pravilnoto~uvawe i od pravilnata upotreba:• Treba da se kupi od apteka ili pogolem supermarket(kade {to e ~uvan pravilno).• Da se proveri rokot na upotreba i znakot CE {to za~ideka pominal niz kontrola na kvalitetot.• Da se ~uva na soodvetno mesto (~anta, vnatre{en xebod jakna).• Da se otvora so jagodicite od prstite i da se vnimavada ne se o{teti.Vlijanieto na drogata i alkoholot vrz SIDA-ta„Koga sme pod dejstvo na alkohol, droga, koga sme depresivni,pod dejstvo na sedativi, moè lesno da potpadnemevo situacija za koja{to podocna }e àlime i bidej}i nesme svesni so kogo, kade i dali sme koristele za{tita, posledicitemoàt da bidat fatalni po na{iot ìvot.”Vizija - 1 ~asVo ovaa faza od proektot u~enicite so pomo{ narazli~ni kreativni materijali ja iskaùvaa svojata vizija,zamisla za svet so informirani mladi koi znaat kakoda go za{titat svoeto zdravje od prenoslivite infekcii.Akcija - 8 ~asaPodgotovkite za prezentacija na rezultatite odistraùvaweto im dadoa ideja na u~enicite da napravatpredavawa - edukacija na ostanatite u~enici vou~ili{teto za SIDA. Za da bide pouspe{no predavaweto,u~enivite odlu~ija svoite idei da gi zbogatat so idei oddrugite u~enici, da dobijat interesni predlozi. Za taa celizrabotija pra{alnik so mnogu interesni i dvosmislenipra{awa. Vsu{nost toa bea pra{awa na koi to~en odgovorbi moèl da dade onoj {to navistina dobro ja poznavaoblasta. Toa i se potvrdi so istraùvaweto, a obrabotkatapokaà deka najmnogu gre{ki ima na pra{awata:Koi se karakteristi~nite simptomi na SIDA-ta?a) ne postojat karakteristi~ni sipmtomib) crvenilo od glavata do peticitev) zamorDali ako si HIV- pozitiven zna~i deka ima{ SIDA?a)da b) ne v) moèbiStandardniot HIV test identifikuva:a) RNK ni{kib) broj na T kletkiv) antitelaPribli`no, kolkav e brojot na HIV pozitivni lu|e vosvetot?a) 38,6 milionib) 25,8 milioniv) 3,5 milioniU~enicite zapo~naa so osmisluvawe na predavawata:„Dobro bi bilo da zapo~neme so op{tiot del za toa {toe SIDA, a {to HIV pozitiven... Potoa da prodolìme sona~inot na prenesuvawe i za{tita... i toa da bide vovedvo vtoriot del kade {to }e ja objasnime pravilnata upotrebana kondomot... Dobro bi bilo da napravime u{teeden flaer so jasni poraki i ~ekori za pravilna upotrebana kondomot.... “ - komentiraa u~enicite.27 | Unapreduvawe na zdravjeto

Prvoto predavawe be{e probno i realizirano na ~asotpo biologija. Po predavaweto nastavnikot im dade fidbekna u~enicite kako da bide podobro i im pomogna dagi zakaàt predavawata vo drugite oddelenija. Sekoe predavawezavr{uva{e so povtorno zadavawe na istiot testna znaewe, so cel da se proceni dali do{lo do promena voznaewata. Rezultatite pokaàa zna~ajni promeni, osobenona „najte{kite” pra{awa.Poslednoto pra{awe od testot be{e, vsu{nost, procenkana uspe{nosta na predavawata, pa naj~estite komentariod u~enicite bea:Najmnogu mi se dopadna predavaweto za pravilnata primenana kondomot kako kontraceptivno i za{titnosredstvo.Mi se dopadna pristapot i serioznosta na u~enicite{to rabotea na ovoj proekt.Mi se dopadna flaerot zo{to be{e mnogu unikaten.Petka za timskata rabota na u~enicite i me|usebnatakoordiniranost.Celata akcija vo u~ili{teto be{e prifatena i odu~enicite i od nastavnicite i, sekako, od direktorkata.Site bea informirani za tekot i za rezultatite od proektot,a za toa pridonese i blogot koj u~enicite go izrabotija:sida.hiv.blog.com.mkSLEDEWE I OCENUVAWE NAPOSTIGAWATA NA UЧENICITETema: Koncept za zdravjetoO~ekuvani rezultati:• u~enikot/u~eni~kata da go znae holisti~kiot pristapkon zdravjeto;• da gi znae vrskite me|u mentalnoto, emocionalnoto,socijalnoto i fizi~koto zdravje i posledicite odnaru{eniot soodnos na ovie komponenti;• da gi znae razlikite pome|u tradicionalniot ihumanisti~kiot priod vo zdravstvenoto obrazovanie.Primeri za sledewe na aktivnostiteAktivnostite od ovaa tema moàt da se sledat prekuredovnosta na u~enikot vo ispolnuvaweto na zada~ite,u~estvoto vo realiziraweto na rabotilnicite, u~estvotovo diskusiite i prezentaciite. Aktivnostite moàt da sevrednuvaat i preku ocenuvawe na rabotnite materijali(posteri, prezentacii) vrednuvaj}i go pritoa vremeto naizrabotka, koristeweto na materijali, tehniki i kone~niotizgled na materijalite.Samovrednuvaweto na u~enicite vo ovie aktivnostimoè da se pottiknuva preku postavuvawe na dopolnitelnopra{awe na krajot na aktivnostite za toa {to za nivbilo najinteresno i {to novo nau~ile od aktivnosta.U~enicite moè da gi zapi{uvaat svoite vpe~atoci votetratka spored nekolku kriteriumi: {to im se dopadnalo,{to nau~ile, {to im bilo najte{ko da sovladaat, kadenajmnogu u~estvuvale, {to bi sakale ponatamu da nau~at zasoodvetnata oblast, {to bi trebalo da napravat za da japodobrat svojata rabota.Tema: Strategii na unapreduvawena zdravjetoO~ekuvani rezultati:• u~enikot/u~eni~kata da gi sogleduva vlijanijata nasemejstvoto, u~ili{teto, op{testvenata zaednica iprirodnata okolina vrz zdravjeto na edinkata;• da gi znae instituciite i na~inite na koi tie vlijaatna podobruvawe na zdravjeto;• da gi razlikuva zdravite na~ini na odnesuvawe odrizi~nite na~ini na odnesuvawe;• da znae da postavuva celi i da razviva strategii zaunapreduvawe na sopstvenoto zdravje i zdravjeto nazaednicata;• da projavuva inicijativi za unapreduvawe na zdravjetovo u~ili{te.28 | Unapreduvawe na zdravjeto

Primeri za sledewe na aktivnostitePri razrabotuvaweto na temite od ovaa oblast u~enicitetreba da bidat celosno angaìrani vo istraùvawa ilikreirawe na strategii za unapreduvawe na zdravjeto, koi}e ovozmoàt dovolno materijali preku koi moè da se sledatpostignuvawata na u~enicite. Pokraj krajnite rezultatii analizata i procenata na materijalite od rabotatapotrebno e postojano da se sledi procesot na rabota vogrupite. Nastavnikot moè da vodi sopstven bele`nik zaevidencija na poedine~nata angaìranost i odgovornostna sekoj od ~lenovite vo grupata, kako i redovnosta nau~enikot.Samovrednuvaweto na u~enikot moè da se napravi vovid na intervju kade {to pra{awata za samoevalvacija bigi postavuvale u~enicite eden na drug vo parovi.Tema: Kompetentnost za akcija prekuuêni^ki proekti za unapreduvawena zdravjetoO~ekuvani rezultati:• u~enikot u~eni~kata da znae da gi identifikuvaproblemite od podra~jeto na unapreduvawe nazdravjeto, kakvi se nivnite karakteristiki i koi semo`nostite za nivno re{avawe;• da moè na znaewata da im dade li~no zna~ewe ida gi iskoristi vo aktivnosti na unapreduvawe nazdravjeto;• da pokaè posvetenost na aktivnostite za unapreduvawena zdravjeto;• da ima vizija za idninata na unapreduvaweto nazdravjeto;• da u~estvuva vo site fazi na u~eni~kiot proekt zaunapreduvawe na zdravjeto (selekcija, istraùvawe,akcija i promena);• da znae da postavi celi na istraùvaweto na izbraniteproblemi;• da znae da napravi plan na istraùvaweto;• da znae da gi predvidi preprekite i da najde strategiiza nivno nadminuvawe;• da znae da gi sumira, analizira i prezentira podatociteod istraùvaweto;• da inicira konkretna promena i da prezema ~ekoriza nejzina realizacija;• da znae da napravi procenka na realiziranite aktivnosti.Primeri za sledewe na aktivnostiteOcenuvaweto na proektnite zada~i se pravi so pomo{na u~eni~koto portfolio. Portfolioto pretstavuva dosiena proektot vo koe{to se beleàt site fazi i aktivnosti.Od nego i nastavnikot i samiot u~enik moàt da gosogledaat kontinuitetot na rabotata i postignatite rezultati.Portfolioto treba da sodrì:• sodrìna i vremenska ramka;• rabotni listi „Grupen plan na istraùvawe” (prilogbr. 5) i „Individualen plan za istraùvawe” (prilogbr. 6)- se popolnuvaat vo procesot na planirawe naistraùvaweto;• periodi~ni izve{tai – se popolnuvaat dodekatrae procesot na istraùvawe i akcija, u~enicitepi{uvaat za toa, koi aktivnosti gi realizirale pofazi i kakvi rezultati dobile (prilog br. 7; prilogbr. 8);• listi za samoevaluacija (prilog br. 9);• zapisnici od odrànite konsultacii na timot;• zabele{ki na nastavnikot za sledewe na li~niteplanovi;• zabele{ki na nastavnikot za sledewe na predvideniteaktivnosti;• zabele{ki za barierite koi se javile, koristeniteresursi;• izrabotki na u~enicite;• obrabotka na podatocite;• zaklu~oci za istraùvaweto;• podgotvena prezentacija na rezultatite.29 | Unapreduvawe na zdravjeto

So pomo{ na portfolioto se postignuva:• standardizirano (usoglaseno) ocenuvawe na pridonesotna sekoj ~len na timot i na timot kako celina:• razvoj na sposobnostite za socijalna komunikacija- slika za razvojot na kooperativnite ve{tinina u~enikot, kako {to se: tolerancija, sorabotka,po~ituvawe na tu|i mislewa;• podobruvawe na odnosot nastavnik - u~enik;• slika na aktivnostite na sekoj poedinec, na timot, navoda~ot na timot i na nastavnikot.Literatura1. Blaèva, A. i Чonteva, @. (2007). Prira~nik so rabotilniciza sovremeni i kreativni metodi za u~ewe i tehnikina u~ewe i osovremenuvawe na nastavata. Skopje: Maring2. Currie, C. et al. (2008). Inequalities In Young People’sHealth - HBSC International Report - WHO Regional Officefor Europe3. Egumenovska, K. (2002). Unapreduvawe na zdravjeto prekuavtenti~no u~estvo na mladite. Decata i nivnata dobrosostojba,88-984. Simovska V,. Чe{larov M. (2001). Glasot na u~enicite-Prikazi na primeri od Makedonskata mreà na u~ili{ta{to go unapreduvaat zdravjeto, Biro za razvoj na obrazovanieto,Skopje5. Unkovska, L. i Чonteva, @.. (2005). Koga mladiteeksperimentiraat so „rizici” (konsumirawe alkohol,pu{ewe tutun i kanabis). Skopje: Malinska6. Unkovska, L. & Conteva, Z. (2004). Treating risk withoutthreatening children-Developmental approach to smokingin youth. Network News (The European Network of HealthPromoting Schools, 8, 17-197. Unkovska, L. , Georgievska, E. i Blaèva, A. (Neobjavenprira~nik za nastavnici)8. „Zajaknuvawe na decata vo u~ilnica: Prira~nik zanastavnicite od osnovno obrazovanie” Centar zapsihosocijalna i krizna akcija – CPKA Skopje9. Чonteva, @., Blaèva, A. i Чe{larov, M. (2007). U~enicitekreatori na sopstvenoto zdravje i ìvotna sredina vosvojot grad. Skopje: Juventashttp://www.freeinquiry.com/critical-thinking.htmlhttp://whqlibdoc.who.int/hist/official_records/constitution.pdfhttp://www.nichd.nih.gov/health/topics/reproductive_health.cfmhttp://www.who.int/topics/reproductive_health/en/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs220/en/http://www.moh.gov.mkhttp://www.sakamdaznam.org.mkhttp://www.euro.who.int/ENHPS30 | Unapreduvawe na zdravjeto

PRILOZIПрилог бр. 1„Да се биде здрав значи....“Во првата колона со знакчето H означи ги тврдењата за кои сметаш дека се важен аспект од твоето здравје. Во вторатаколона со знакчето ! означи 6 тврдења за кои сметаш дека се најважен аспект на тоа што значи да се биде здрав.Тврдења Колона 1 Колона 2Да можам да трчам кога сакам без притоа да изгубам здивНикогаш да не ме боли ништо, освен да добијам мала настинкаили лесни болки во стомакот.Да можам добро да се сложувам со пријателите.Да јадам здрава храна.Да можам да ги изразувам моите чувства.Да се грижам за другите.Да не пушам.Да имам идеална тежина според мојата висина.Да можам редовно да вежбам.Да се грижам за околината.Да можам да избирам и да донесувам одлуки.Да чувствувам длабоко во себе дека сум ОК.Да можам да се прилагодам на различни ситуации во кои ќе се најдам.Да умеам да ја прифатам мојата осетливост/ранливост.Да го прифатам/сакам моето тело.Да умеам да побарам помош доколку ми е потребна.Да умеам да си земам одмор кога ми е потребно.(допиши)___________________________(допиши)___________________________31 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 2. Лица - цртање експресија на емоцииOmraza Непријателство Бес Лутина32 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 3. Листа на социјално прифатливи и неприфатливи начини на покажување агресивностПрифатливи начини на покажување агресивностДополни ја листата:1. Да напишам на лист хартија што ме лути, да гозгужвам, и да го фрлам!2. Да ја шутнам топката која ја нареков со името налицето што ме прави бесен, што е можно посилно!3. Кога чувствувам омраза да земам една перница пада удирам во неа!Неприфатливи начини на покажување агресивностДополни ја листата:1. Да ја скршам чашата на маса кога сум лут!2. Да & ги фрлам чевлите на сестра ми кога сумљубоморен!3. Да ги скинам панталоните на брат ми кога гомразам!4. Да бројам до 10 додека да ми помине лутината!Прилог бр. 4.I дел: Стратегија за унапредување на здравјетоПоставување цел/иСакам да постигнам: (на пр., зголемување на физичкатакондиција, зголемување/намалување на телеснататежина, намалување на бројот на часовите напразнопоминати покрај ТВ, компјутер, пронаоѓање или развивањена моето хоби/интереси, да се информирам/научам за...)Определување временска рамкаЌе ја остварам целта за период од - до - .Конкретизирање на целтаОпис на моменталната состојба и опис на посакуванатасостојба (на пр. во моментот јадам овошје само еднаш вонеделата, сакам да си создадам навика да јадам овошјесекој ден)Што може да го оневозможи остварувањето нацелта?Пример:- Мојата мрзеливост или заборавност.- Дома или на пазарот го нема овошјето што го сакам.Како да ги надминам препреките?Пример:- Ќе си направам потсетник и ќе ги замолам родителитеи пријателите да ме потсетуваат.- Ќе се обидам да внесам забава во моментите кога ќеми стане здодевно- Ќе се договорам со моите родители за неделнотопазарување и самата ќе учествувам во него.Кој може да ми помогне, да му биде поддршка?Пример:- Моите пријатели кои секогаш ќе ме потсетуваат.- Моите родители ќе се погрижат да има свежо овошјево домот.- Наставникот/наставничката која ќе ме поддржува.33 | Unapreduvawe na zdravjeto

II дел - План за еден месецПример:Прва седмица – Три пати неделно да јадам мешаноовошје, минимум 250 гр дневно, да научам повеќе завитамините и како влијаат врз здравјето.Втора седмица – Да научам да подготвувам едноставнирецепти за овошни салати со омиленото сезонско овошје –да научам кои витамини најмногу ги има во моето омиленоовошје.Трета седмица – Да јадам овошје минимум по 250 грна ден. Да ги поттикнувам членовите на моето семејство ипријателите да ми се придружат во мојата овошна ужина.Четврта седмица – Барем два пати во неделата дапијам свеж сок наместо купен. Да ги анализирам искустватаи придобивките од воведувањето на овошјето во мојатаисхрана.План за седмицаОпис на конкретни задачи за секој ден од неделата.Пример:Понеделник – Да изедам едно јаболко или кое билодруго сезонско овошје како ужина.Вторник – Да изедам две јаболка (или кое било другосезонско овошје) во текот на денот како ужина.Среда – Да направам овошна салата со декорација засебе и за моето семејство.Четврток – Да понесам овошје во училиште.Петок – Наместо сок или чоколада да jadam барем двaразлични вида овошје во текот на денот.Сабота – Со пријателите да направиме забава соовошни коктели и шејкови.Недела- Да ги придружувам родителите на пазар ида го одберам омиленото овошје за десерт по неделниотручек.34 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 5. Групен план на истражувањеТема:Датум:Цели:Улоги на членовите во тимот:Задачи и временска рамка:Извори на податоци:Очекувани тешкотии:Забелешка:35 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 6. Индивидуален план на истражувањеИме и презиме:Тема:Датум:Улога во тимот:Што треба да направам? Временска рамка Со кого да соработувам?Каде и како ќе најдам информации? На какви бариери можам да наидам? Како ќе ги надминам?Забелешка:36 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 7. Периодичен извештајИзвештај бр. 1 (2, 3, 4.....)Име и презиме:Тема:Датум:Преземени активности:Постигнати резултати:37 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 8. Извештај од набљудувањетоИме и презиме на набљудувачот/набљудувачите:Кога се набљудува?Каде се набљудува?Што се набљудува?Детален опис:38 | Unapreduvawe na zdravjeto

Прилог бр. 9. Лист за самоевалвацијаИме и презиме:Датум:Тема:Од истражувањето во проектот научив:Најинтересно за мене беше:Имав потешкотии со:Би сакал/а да научам повеќе за:39 | Unapreduvawe na zdravjeto

40 | Unapreduvawe na zdravjeto

ISBN 978-608-206-003-3

UnapredUvawe na zdravjeto

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?