Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

3. Na primeru razloži povezanost grmov z živalmi!Srna objeda liste in poganjke grma. Mladič in odrasla srna poiščeta zavetje pod njegovimi vejami.4. Akacija je drevo, ki raste v afriški savani. Ima dolge trne. Kaj misliš, zakaj?Tako je zavarovano pred objedanjem živali. Zaradi trnov živali ne plezajo v njeno krošnjo in je manj možnosti,da bi jo poškodovale.Strokovna literatura• W. in D. Eisenreich, U. E. Zimmer, A. Handel, Rastline in živali okrog nas, DZS 1993.• A. Martinčič, F. Sušnik, Mala flora Slovenije, Praprotnice in semenke, DZS 1984.• H. C. D. de Wit, Rastlinski svet 2 semenovke, MK 1978.• H. C. D. de Wit, Rastlinski svet 1 semenovke, MK 1978.ZAPISKI36
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Spoznajo najpogostejšo gozdno podrast.Teoretična izhodiščaNavadni mali zvonček — Galanthus nivalisRaste v svetlih listnatih gozdovih, lokah in na tratah. Cveti od februarja do aprila. Cvetovi so beli. Listi so črtalastiin modrozeleno rebrasti. Visok je od 8 do 25 cm.Trobentica — Primula vulgarisRaste v svetlih gozdovih, na travnikih in med grmovjem po vsej Sloveniji. Cveti od marca do maja. Cvetovi so rumeni.Plod je glavica s številnimi semeni.Črni teloh — Helleborus nigerRaste v svetlih gozdovih, na grmovnatih območjih in kamnitih tratah po vsej Sloveniji. Cvetovi so beli ali rdečkasti,cveti od januarja do aprila.Navadni pasji zob — Erythronium dens-canisRaste v listnatih gozdovih in na grmovnatih pobočjih po vsej Sloveniji. Visok je od 10 do 30 cm. Cvetovi so škrlatni.Cveti od marca do aprila. Listi so suličasti s temnejšimi pegami.Podlesna vetrnica — Anemone nemorosaRaste v listnatih in iglastih gozdovih. Visoka je od 10 do 20 cm. Cvetovi so beli. Cveti od marca do aprila. Oprašujejojo žuželke. Listi so dlanasto deljeni. Za rast potrebuje precej svetlobe. Plodovi so oreški, raznašajo jih mravlje.Čemaž — Allium ursinumRaste v senčnih in vlažnih mešanih gozdovih in soteskah. Cveti od aprila do junija. Cvetovi so beli, združeni v kobulastosocvetje. Listi so jajčaste, lahko pa tudi suličaste oblike. Visok je od 20 do 50 cm. Rastlina ima močan duh počesnu. Semena raznašajo veter in mravlje.Dvolistna senčnica — Maianthemum bifoliumRaste v iglastih in mešanih gozdovih, in sicer na senčnih tleh. Cveti od aprila do junija. Cvetovi so beli, združeniv grozdasta socvetja. Listi so srčasto jajčasti in kratkopecljati. Visoka je od 5 do 15 cm. Plodovi so rdeče jagode,raznašajo pa jih živali.Šmarnica — Convallaria majalisRaste v svetlih listnatih in borovih gozdovih. Cvetovi so beli. Cveti od maja do junija. Visoka je do 25 cm. Listi soširokosuličasti. Plodovi so krvavo rdeče jagode, raznašajo pa jih živali.Mnogocvetni salomonov pečat — Polygonatum multiflorumRaste v senčnih predelih mešanih in iglastih gozdov. Visok je od 30 do 70 cm. Cvetovi so beli in rastejo po 3 do 5skupaj. Cveti od aprila do junija. Oprašujejo ga žuželke. Listi so jajčasti. Semena raznašajo živali.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaNajboljši čas za opazovanje gozdnih zelnatih rastlin je zgodaj spomladi, ko mnoge cvetijo. Nekaj pa jih lahko opazujemotudi jeseni. Pri določanju si lahko pomagate s Ključem za določanje najpogostejših gozdnih rastlin.Priporočam vam izdelavo herbarija. Učenci lahko rastline naberejo tam, kjer jih raste veliko na istem kraju, da nepovzročajo škode v gozdu.Zelnate rastline med seboj primerjajte in jih spoznajte čim več, tudi njihova imena, ki pa jih ne zahtevajte za oceno.Pri opazovanju si lahko pomagate z lupo. Liste lahko zmečkate med prsti in jih povohate. Povohate lahko tudicvetove. Učenci lahko izmerijo višino zelnatih rastlin in jo primerjajo z višino drugih rastlin v gozdu. Pogovarjajtese o svetlobi na gozdnih tleh, kdaj in kje je je največ.37
Page 1 and 2: Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja