DUHOVNA TEOLOGIJA - Student Info

papežev, zlasti Pavla VI. in Janeza Pavla II. Poleg tega pa je bogat vir izkustvo oseb in raznihkrščanskih skupnosti v zgodovini Cerkve. Janez Pavel II. v svoji okrožnici še posebej kaže na lik sv.Ludvika Marijo Grignon de Monfortskega: 5 »Ta je priporočal kristjanom posvetitev Kristusu poMarijinih rokah kot učinkovito sredstvo za zvesto življenje po krstnih zaobljubah. Z veseljemugotavljam – pravi papež –, da tudi v naših dneh ne manjkajo nove oblike javljanja te duhovnosti inpobožnosti« (OM 48).4.3 Vloga svetnikov- Svetniki: uresničitev hoje za Kristusom. Krščanstvo je svojevrstna oblika religije. V velikihreligijah kot so islam ali judovstvo, budizem ali hinduizem itd., obstaja neki program, nauk,določena pravila, ki jih je treba sprejeti in jim biti pokoren, če hočeš doseči religiozni cilj, ki gaobljubljajo. Seveda so tudi v krščanstvu programi, nauki, pravili, toda vse to je le nekaj drugotnega,spremljajočega in ne prvenstvenega. Osrednje je neka Oseba. Zato je krščanstvo predvsemosebnostna religija. Kaj je pravzaprav krščanstvo, kako ga je treba uresničevati, kako dosečinjegove cilje, kako izpolnjevati njegove zahteve, je mogoče razbrati samo iz oseb. In odločilnaoseba je Jezus Kristus. Ker je najpomembnejše hoditi za njim, ki je edina pot k Bogu ter našeodločilno merilo in vodilo, moramo seveda vedeti, kako moremo to uresničiti kot ljudje. To hojo zaKristusom moremo najlažje razbrati na tistih, ki hodijo za njim. Kristjan se zato vedno znovaorientira po »oblaku prič« (Heb 12,1), po svetnikih, ki so bili vedno zavestno v občestvu sKristusom, kakšna koli je že bila njihova usoda. Prav zaradi tega ukvarjanje s svetniki ni niti malopopačenje krščanske vere, temveč spada k pravemu realizmu, po katerem se krščanstvo odlikuje.»Svetnik je – poudarja Wolfgang Beinert – posebno posrečena uresničitev hoje za Kristusom, kočlovek v polnosti postane Kristusov učenec. Tako se naše oko brez odpora neubranljivo ustavi nanjem, če išče Kristusa.« 6Seveda Cerkev ne uči, da bi morali katerega koli svetnika, tudi Marijo, brezpogojno častiti ali sivzeti za zgled. Tridentinski koncil pravi, da je dobro in koristno, če se obračamo nanje, več pa ne(prim. DzS 1821). Svetniki torej niso nekaj, s čimer bi Cerkev stala ali padla. Toda zanjo sopomembni in potrebni kot živa realnost evangelija, kot zgodovinski »dokaz« notranje resničnostievangelija in dejstva, da ga je mogoče udejanjiti. »Kar velja o vseh svetnikih glede tega ali onegavidika v življenju, to je treba v vsej polnosti in brez kake okrnitve reči o Mariji. Marija niGospodova učenka poleg drugih. Marija je popolna Kristusova učenka. Kot takšna pa postanemerilo za krščansko vernost ...« 7- Pomembnost novih svetnikov. Papež Janez Pavel II. je v svojem apostolskem pismu V zarjitretjega tisočletja, 10. 11. 1994 (ZTT) poudaril, da je naloga apostolskega sedeža z vidika tretjegatisočletja posodobiti martirologije za vesoljno Cerkev. Znova naj bi posvetili več pozornostisvetosti tistih, ki so v prejšnjem stoletju živeli popolnoma v Kristusovi resnici. Na poseben načinnaj bi si prizadevali za priznanje heroičnosti kreposti moških in žensk, ki so uresničili svojopoklicanost v zakonu. Papež je prepričan, da tudi v tem stanu ne manjka sadov svetosti. Potrebno paje najti najprimernejše poti, da se jih preveri in predloži vsej Cerkvi za vzor in spodbudo drugimkrščanskim zakonom (prim. ZTT 37). Vse krajevne Cerkve je k temu pozival skupaj s sinodalnimiočeti na sinodi o krščanskih laikih oktobra 1987 in v Posinodalni apostolski spodbudi O krščanskihlaikih, 30. 12. 1988: »Krajevne Cerkve in še zlasti mlade Cerkve morajo marljivo med lastnimi udirazpoznavati takšen može in žene, ki so v takšnih pogojih (v vsakdanjih pogojih v svetu inzakonskem stanu) izpričali svetost in morejo biti zgled drugim in jih je zato mogoče predložiti zabeatifikacijo in kanonizacijo« (KL 17).5Sv. Grignon Monfortski, Prava pobožnost do Device Marije.6W. Beinert, Marija, naša življenjska sopotnica, Ljubljana 1987, 19.7W. Beinert, n. d., 20.5