DUHOVNA TEOLOGIJA - Student Info

pohodu, v katerem so tri vrste ljudi glede na kos poti, po kateri hodijo: začetniki, napredujoči,popolni.Začetniki so seveda tisti, ki so komaj začeli pot in se še vedno spoprijemajo s problemi, ki sopovezani z obdobjem po spreobrnjenju.Napredujoči so tisti, ki so že naredili kar dober kos poti in so se že spoprijateljili s krepostmi.Popolni so pa tisti, ki so že skoraj na cilju ter že slutijo in vnaprej okušajo zedinjenje in srečanje zBogom, ki bo povsem dokončno šele po smrti.Sv. Tomaž takole opiše posamezne stopnje: »Človek si mora predvsem prizadevati, da se oddalji odgreha in da se zoperstavi lastnim željam, ki ga silijo k polu, nasprotnemu Bogu. To je nalogazačetnikov […] Sledi drugo prizadevanje, v katerem človek skuša predvsem napredovati v dobrem[…] Tretji napor je v prizadevanju za popolno združenje z Bogom in da bi bili blaženi v njem. To jenaloga popolnih.« 16- Pot duše k Bogu. Srednjeveško obdobje pozna različna dela, ki govorijo o itinerariju v duhovnemživljenju, toda gotovo je najbolj poznan Bonaventurov (+ 1274): Itinerarium mentis in Deum.Veliki frančiškanski doktor in mistik je stopil iz strogo osebnega področja, ki smo ga videli vpredhodnih primerih, in je vključil v to vzpenjanje k Bogu tudi vesolje z njegovimi ustvarjenimibitji. V tem se razodevajo frančiškanski duh in korenine njegove duhovnosti.- Vzpon na goro Karmel. Sv. Janez od Križa (+ 1591) si pomaga s simbolizmom gore pri opisuiskanja Boga po poti notranjosti. Predvsem želi pomagati tistim, ki so stopili na pot duhovnegaživljenja ali pa želijo doseči zedinjenje z Bogom. V Vzponu na goro Karmel veliki karmeličanskiteolog in mistik predstavi obširno notranje delo, za katerega se mora vernik zavzeti, če se želi vzpetina vrh Božje gore, priti do popolnosti. To vzpenjanje vključuje delo oddaljevanja, globokegaočiščevanja, popolnega izpraznjenja vsega, kar preprečuje, onemogoča srečanje z Bogom.To očiščujoče vzpenjanje poimenuje z »nočmi«, ki vsebujejo tri pomembne prehode:Noč čutov vključuje ločitev in zapustitev občutkov (afektov) in odvisnosti, ki so ovira in motnjaduhovnemu vzpenjanju;Noč razuma je v tem, da se v iskanju daje manj poudarka na razumu, da bi tako prišla v ospredjepredvsem pomembnost vere;Noč spomina in volje vodi vernika k temu, da daje vedno več prostora upanju in ljubezni, s tem dapostaja vloga spomina in volje vedno bolj drugotna in ne več središčna kot prej.Ko se oseba upodobi po Kristusu in je dokončala to askezo, začne živeti povsem drugačnorazsežnost, pod dobrodejnim vplivom Božjega Duha.- Pot popolnosti. Tudi sv. Terezija Velika (+ 1582) predlaga duhovno pot, ki jo moremo razbrati iznjenih spisov. Zaslutila je, da je v molitvi (oratio) prednostno (privilegirano) in najbolj uspešnosredstvo za dosego popolnosti ljubezni, tj. zedinjenje z Gospodom. To je sama osebno izkusila intudi razširila v karmelih, ki jih je ustanovila.V svojem najbolj znanem delu Notranji grad opisuje pot, ki vodi preko sedmih sob (mansioni)lastnega notranjega gradu k zadnji, v kateri živi Učitelj (maesto). To so etape ali stopnje molitve, kiomogočajo približanje: med njimi so ustna molitev, meditacija, vlita molitev (arazione infusa) inpopolna kontemplacija: ustna molitev, kjer govori predvsem stvarnina; meditacija, kjer običajnovsebina premišljevanja prihaja od zunaj; vlita molitev, kjer razlogi za molitev izvirajo iz molivčevenotranjosti in so delo Svetega Duha; popolna kontemplacija, kjer postane beseda ustvarjenega bitjamolk pred Bogom, ki se odkriva in razodeva, ko se doseže zadnja »soba« (mansione).17