DUHOVNA TEOLOGIJA - Student Info

2.2 Predlogi duhovnih poti v zgodovini CerkveOglejmo si nekatere poti duhovnega življenja, ki jih lahko najdemo v življenju Cerkve.- Pot življenja in pot smrti. To klasično temo o dveh poteh smo že opisali na temelju Svetegapisma. O njej pa spregovorita še posebej dve deli: Didache in Barnabovo pismo.• Didache (nauk apostolov). Ta tema je povsem spontano in neposredno stopila v prvo krščanskokatehezo. O tem nam pričajo nekateri apostolski spisi, še posebej Didahe: »Obstajata dve poti, enaje pot življenja, druga je pot smrti; toda med njima je velika razlika.«• Barnabovo pismo (okr. 130). To pismo povsem jasno pravi: »Obstajata dve poti učenja indelovanja: pot luči in pot teme.« Avtor tega patrističnega dela prinaša glede na Didahe več jasnosti:luč postane sinonim za življenje, tema sinonim za smrt. Ta pot je lahko takšna po nauku in vzgojiali pa po delovanju in obnašanju.- Ideal življenja popolnega kristjana• Klemen Aleksandrijski (+ 215) prikaže duhovno življenje kot askezo, ki postopno vodi h »gnozi«oziroma k popolnemu poznanju Boga. Temelj poti je v zakramentu krsta.• Origen (+ 254) razširi in poglobi nauk svojega učitelja, sv. Klemena. V njegovih spisih odkrijemozanesljiv nauk o duhovnosti. Po njem je najboljša pot k idealu popolnosti posnemanje (imitacija)Kristusa.Prva stopnja je spoznanje samega sebe. Najprej je nujno potrebno poznati svoje obnašanje, oziromakaj moramo delati, česa se izogibati in v čem se moramo poboljšati. To prvo poznavanje samegasebe vodi k temu, da se pripravimo za boj proti grehu, ki je resnična ovira za napredovanje kpopolnosti. S tem se začne čas boja proti strastem in svetu, ki so pravi vzroki greha.Popolna ločitev od sveta se more doseči samo z askezo, ki zaobjema celotno življenje in vsebujepogosta bedenja ter stroge poste. Vse to pa mora vedno spremljati marljiv študij Svetega pisma. Potej pripravi se je potrebno boriti zoper hudiča in demone, da bi dosegli krepost. Vendar, kolikor boljse množijo boji, toliko več tolažb sprejme duša. V njej se rojeva globoka želja po nebeških stvarehin Kristusu, ki ji obljublja, da bo prešla vse preizkušnje.V tem času lahko duša prejme dar videnj: to so razsvetljenja med molitvijo ali branjem svetih knjig.Omogočajo uvid Božjih skrivnosti. Nato sledi mistična enost duše s Kristusom, Logosom (Besedo).S pomočjo simbolične govorice Origen govori o Kristusovem rojstvu v srcu in o njegovi rasti vnjem, oziroma o enosti duše z Logosom s podobo duhovne poroke. Ne smemo pa pozabiti, da poOrigenovem nauku duhovna pot ni nikoli končana, čeprav pride do kontemplacije, popolnosti,»gnoze« (poznanja), poročne enosti duše s Kristusom. Duhovna pot gre še naprej onstran tega, karje že dosegla.- Pot ljubezni. Učitelja te poti sta sv. Avguštin in sv. Bernard.• Sv. Avguštin (+ 430) »ni pisal ex professo dela duhovnosti, toda vsa njegova dela so polnaduhovnosti, kajti govorijo o Božji ljubezni, največjem dobrem, in tudi o Kristusovi ljubezni, ki jekonkretno in očitno razlita na vse ude njegovega telesa, in ker kličejo in molijo notranjega Učitelja,Duha, ki daje spoznanje resnice«. 15 Svojim bralcem nudi dinamičen pogled (perspektivo) nakrščansko življenje, osrediščeno v karitas, v ljubezni, ki je Bog.Razvoj duhovnosti je v rasti ljubezni: »Kolikor bolj ljubiš, toliko bolj se dviguješ«. Ljubezen,karitas, je na prvem mestu v krščanskem življenju. Predstavlja namreč središče, bistvo, mero in cilj.Središče, kajti vsako delovanje mora biti povezano z njo; bistvo, kajti ljubezen je temelj, na katerem15Dumeige, Storia della spiritualità, v: NDS 1551.15