DUHOVNA TEOLOGIJA - Student Info

Kristus je torej nova in nenadomestljiva pot. Vsakdo ima možnost, da v njem najde lastnoodrešenje, kajti za vsakega on sam tudi posreduje: »Dokončno lahko odreši tiste, ki po njemprihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje« (Heb 7,25). Zato apostol Pavel upravičenovabi kristjane iz svojih občestev, naj hodijo (živijo) v Gospodu Jezusu Kristusu (prim. Kol 2,6), kotso ga spoznali, in v »ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas (vas) in je daroval sam sebe za nas(vas) kot blago dišečo daritev in žrtev Bogu« (Ef 5,2).- Imitacija, posnemanje. V jeziku apostola Pavla postane hoja za Kristusom prizadevanje zaimitacijo, posnemanje Kristusa. V njegovih pismih je izraz »hoja za Kristusom« nadomeščen s»posnemati«, »posnemanje«. Sinoptiki so z izrazom »hoditi za Kristusom« izrazili »občestvenoživljenje z Jezusom«, biti z njim. V času po vstajenju pa ni bilo več zgodovinske bližine Jezusa in tanačin odnosa se je zamenjal. Med Kristusom in vernikom se tako vzpostavi drugačno občestvoživljenja, ki temelji na izkustvu vere, na izkustvu, ki ga lahko označimo kot duhovno-mistično.Pavel vidi kristjanovo življenje kot postopno oblikovanje po podobi Kristusa, križanega, vstalega inpoveličanega: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor biodsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor odGospoda, Duha« (2 Kor 3,18). Ta proces oblikovanja ne vsebuje preprostega zunanjega delovanja,temveč notranje in živeto deleženje velikih odrešenjskih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovinoJezusa Kristusa.Kristjanova notranja pot je določena s postopnim deleženjem pri njegovem trpljenju, njegovi smrti,da bi tako dosegel življenje v njegovi slavi. Pavel se posluži predloga »z/s« (syn), da bi tako izrazilto duhovno izkustvo: »so-trpeti«; »biti z njim križani«, »z njim umreti«, »biti z njim pokopani«; »znjim vstati«; »z njim sedeti v nebesih«.Temeljni zakrament našega oblikovanja po Kristusu je za Pavla sveti krst. Po njem smo namrečzedinjeni s Kristusom v smrti, ki je podobna njegovi, da bi nato dosegli z njim vstajenje: »Če smonamreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja«(Rim 6,5).Apostol Pavel zelo pogosto vabi bralce svojih pisem, naj sprejmejo Kristusa kot svoj model inposnemajo njegove kreposti: ponižnost, pokorščino, potrpežljivost, velikodušnost, ravnodušnost,medsebojno odpuščanje, ljubezen do Boga in bližnjega (npr. Fil 2,5.8).- Sklep: pot duhovne rasti v Novi zavezi. Upoštevajoč to, kar smo doslej rekli o pomenu podobepoti v Svetem pismu, in kristjanovo pot duhovne rasti v Novi zavezi, lahko rečemo, da moremo nanek način videti na tej poti tri stanja (momente): začetno stanje, dano s krstom; sledi stanje rasti; nakoncu pa je stanje duhovne zrelosti. Seveda se moramo zavedati, da govorimo o vsem tem vpodobah poti, hoje, napredovanja.• Začetno stanje: krst. Kot smo že videli, kristjan začenja svojo duhovno »postulovščino« s krstom.Z njim se začenja novo življenje v Kristusu po Svetem Duhu. Krst je najprej Božje delo, toda odkatehumena zahteva navzočnost vere in dejavno prizadevanje za iskreno spreobrnjenje oziroma zaživljenje po Duhu (prim. Gal 5,16-17). Potrebno je torej kristjanovo radikalno prizadevanje, pričemer pa si ne sme zapirati oči pred težavami verovanja in mora biti pripravljen, da se zavestnosooči s skušnjavami in preizkušnjami v vsakdanjem življenju. Zavedanje vsega tega ga ne vodi vomahovanje ali predajo, temveč ga še bolj spodbuja, da čim bolje opravi tisto, kar se od njegapričakuje, pri tem pa ne računa samo na samega sebe, temveč predvsem na dinamično navzočnostSvetega Duha v njem.• Stanje rasti. Na temelju krsta in obljub novega življenja se kristjan poda na dolgo pot. Uresničitevte poti je odvisna od njega in od sodelovanja s Kristusovim Duhom. Spoprijeti se mora zdolgotrajno in postopno rastjo, ki je zaznamovana z vzponi in s padci. Novozavezni spisi seposlužujejo simbolične govorice, da bi opisali to postopno rast k zrelosti. Uporabljajo predvsembinome: otrok-odrasel; nepopoln-popoln; nevednež-učitelj; mesen-duhoven.13