DUHOVNA TEOLOGIJA - Student Info

Skrivnost človeške zrelosti je torej: prepoznati tisto objektivno in tudi zgodovinsko resnico, kiodkrije človeka samemu sebi, tisto slabost, ki zbuja moč, tisto svobodo, ki nas napravlja služabnikein privede k izročitvi lastnega življenja. To je zrelost, ki se vedno bolj zrašča z duhovno zrelostjo.1.2. Duhovno zorenjeČloveško zorenje se odpre in dopolnjuje v duhovni rasti, ki mora biti srce in središče, kipoenoti vso krščansko vzgojo vsakega kristjana, kajti v eno povezuje njegovo bitje in njegovoživljenje kot kristjana. »Vsak človek, ustvarjen od Boga in odrešen s Kristusovo krvjo, je poklican vprerojenje ›z vodo in Duhom‹ (prim. Jn 3,5), in da postane ›sin v Sinu‹. V tem učinkovitem Božjemnačrtu je temelj globoke religiozne razsežnosti človekovega bitja, kot jo sicer uvidi in priznapreprost razum: človek je odprt za nadnaravno, za absolutno; ima srce, ki je nemirno, dokler se neodpočije v Bogu« (DVP 45).Cilj duhovne vzgoje je, da kristjan pod vplivom Svetega Duha pride do »popolne doraslosti vKristusu« (Ef 4,13). Oglejmo si nekatera znamenja duhovne zrelosti: 12- Prizadevanje za globoko, osebno enost s Kristusom, ki temelji na krstu in se izraža s temeljitimobnavljanjem v vsakdanjem življenju (prim. DVP 46).- Vztrajno spreobračanje in preobraževanje srca in uma, kajti le to omogoča razpoznavanje, »kajhoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno« (Rim 12,2). Krščanska zrelost predpostavljaposlušnost in podvrženost Božji volji, ki jo je treba vedno znova iskati, razločevati in se v skladu znjo odločati.- Poslušnost Kristusovemu Duhu. Duhovno zorenje je dejansko delo Svetega Duha in zajamecelotnega človeka.- Duhovna sposobnost, da prodre v globino skrivnosti Kristusa, jo doume in sprejme (prim. 1 Kor2,6s; Ef 1,9). Zaradi tega se tudi odpira skrivnosti Cerkve, ki je zakrament Kristusa, in skupaj sKristusom gradi Cerkev (prim. Ef 2,20-22). Sposoben je tudi vstopiti v ustvarjalen dialog stroedinim Bogom, z brati in sestrami v Kristusu, z vsakim človekom in s svetom.- Novo življenje v Kristusu vključuje »biti« in »delati«, zato se vedno odraža tudi v »etosu«,nravnem življenju kristjana.- Osebna enost s Kristusom je najbolj notranje povezana s poslanstvom in njegovo uresničitvijo.Duhovna zrelost se zato razodeva tudi v tej enosti med notranjim življenjem in poslanstvom vCerkvi in v svetu ali pa med tako imenovanim »duhovnim« in »svetnim« življenjem (prim. KL 59).- Celostna vključitev v hojo za Kristusom in v sodelovanje z njim pri odreševanju sveta v skladu zBožjim načrtom.2. Poti duhovnega življenjaŽivljenje je pot, hoja, potovanje. Človek je od vedno popotnik. Od vsega začetka nosi v sebinomadskega duha. To njegovo nenehno romanje nosi v sebi znamenje notranjega nemira, težnjo knečemu, kar bi potešilo globino njegovega bitja. Zato ni kar slučajno definiran kot homo viator.Življenje kot pot, itinerarij, je od vedno zgovorna metafora, s katero lahko razbiramo kompleksnostčlovekovega življenja in njegovega nastajanja. Ta podoba nam more poenotiti človekovo življenjein je lahko tudi pomembna podoba duhovnega življenja.12Prim. L. Fanin, La crescita nello Spirito, 182-183; I. Platovnjak, La direzione spirituale oggi, 408-409: R. Zavalloni,Maturità cristiana, v: NDS 934-936.11