Urban junij 2008 - Javni holding Ljubljana

Rezultati večinoma boljši od načrtovanihPodzemne zbiralnice za lepše središčeRazprodana predstava kot največja motivacijaRomantična skrivnostnost Mehikejunij 2008Letnik 4ISSN 1854/2239

Povabilok sodelovanju!Radi ustvarjate? Grestena potovanje? Rišete, pišetepoezijo ali fotografirate?Imate zanimiv hobi,dober recept, koristennasvet? Urban vas vabi ksodelovanju! Pocukajteza rokav člane našegauredništva ali pišite naurban@jh-lj.siBeseda uredništva 3Rezultati večinoma boljši od načrtovanih 4,5Prestolnice kot svetilniki, ki kažejo pot v prihodnost 6Podzemne zbiralnice za lepše središče 7Razprodana predstava kot največja motivacija 8Enotna mestna kartica in portal za kolesarje 9Nenadomestljiva za življenje, delo in obstoj družbe 10,11Predstavitve zaposlenih 12, 13Romantičba shrivnostnost Mehike 14,15Hitre novičke 16, 17, 18Dogodki 19FOTO Dunja Wedam, Arhiv Zavoda za turizem LjubljanaLjubljana smo mi!V vsakem mestu je spomladi in na prehoduv poletje čutiti izbruh energije. A v Ljubljanije ta energija prav posebna, čarobnain letos še bolj izrazita, skoraj otipljiva.Na vseh področjih kar brbota od aktivnosti.Naj gre za čisto majhno prireditev,kot je ustvarjalna delavnica za otroke nabregu Ljubljanice, ali veliko, kot je FestivalLjubljana; naj gre za majhne projekte, kiuresničujejo dolgoletne drobne želje, zaprojekte, ki se jih da uresničiti v roku odnekaj mesecev do leta dni in ki prinašajovišjo kakovost življenja v mestu, prispevajok varovanju okolja in spodbujajo kaktivnejšemu, bolj zdravemu načinu življenja,ali pa velikanske zalogaje, ki bodotemeljito spremenili podobo Ljubljane inza katere bomo potrebovali več let ali celodesetletij – v tem mestu se stvari opaznoin zagotovo spreminjajo.Migajo uradne in javne ustanove, migajokulturniki, nevladne organizacije, športnadruštva, civilne iniciative, četrtne skupnosti,migajo posamezniki. Zdi se, da mnogo več,kot kdaj prej, sprašujemo, se zanimamo, seudeležujemo, dvomimo, zahtevamo argumentiraneodgovore. Javne razprave, okroglemize in debate so vedno polne ljudi.Ljudi, ki hočejo le najboljše in so, končno,za to pripravljeni tudi kaj narediti, prispevati.Pa tudi, če je to le kritično vprašanje, ki gazastavijo odgovorni osebi.To je dobro, saj pomeni komunikacijo,komunikacija pomeni sodelovanje, v sodelovanjupa je moč, da uresničimo pravvse. Od najbolj drobnih stvari, ki poživijoulice starega mesta, do tistih projektov,ki se zaradi svoje zahtevnosti, obsežnostiin naprednosti danes še marsikomu zdijopovsem nori.Zaposleni v okviru Mestne uprave MOL termestnih javnih zavodov in javnih podjetijto že več kot uspešno dokazujemo. Samov tej številki Urbana poročamo o kar nekajprojektih, ki so rezultat sodelovanjamed različnimi službami znotraj našegasistema, in še več takšnih bo. Dela v mestunamreč nikoli ni konec, saj je vednotreba kaj obnoviti, dopolniti, zgraditi nanovo, sanjati prihodnost in jo ustvarjati.Uživajmo v tem in uživajmo v Ljubljani, kijo pomagamo razvijati, privoščimo si jo invse, kar ima ponuditi. Letošnje poletje boza to neskončno možnosti.Uredništvo

Direktorji o poslovanjuv lanskem letuZdenka Grozde, direktorica JAVNEGAHOLDINGA Ljubljana:V letu 2007 smo uresničili večino zastavljenihciljev, zato to poslovno leto ocenjujemkot uspešno. Družba je skupajz javnimi podjetji uspešno pristopila kracionalizaciji poslovanja oziroma optimizacijistroškov izvajanja javnih služb.Nemoteno oskrbo uporabnikov in kakovostnoizvajanje naših storitev pa najboljepotrjuje zadovoljstvo uporabnikov, kije bilo po merjenjih najvišje do zdaj. Kakovostnooskrbo uporabnikov in s temnjihovo zadovoljstvo bomo na prvo mestopostavljali tudi v prihodnje, hkrati panadaljevali začete postopke za dokončnoureditev lastniških razmerij v povezavi sprenosom infrastrukture na lokalne skupnosti.Janko Kramžar, direktor Snage:Leto 2007 je prelomno za Snago, saj smodobili jasno izraženo stališče vodstvaMOL, da na področju ravnanja z odpadkidaje prednost javnemu podjetju kot izvajalcu.To pomeni večjo stabilnost in omogočaizvedbo najzahtevnejših projektov.Poleg projekta RCERO smo v lanskem letuzačeli tudi s postavitvijo prvih podzemnihzbiralnic. Snaga bo v prihodnje poenotilasistem čiščenja in vzdrževanja javnih površin.Nove naloge pomenijo tudi velikoodgovornost. Ker verjamem v svoje sodelavce,sem prepričan, da bomo opravičilizaupanje.Darja Krstič, direktorica LPP:Ker se zavedamo odgovornosti, ki joimamo do uporabnikov javnega prevoza,smo, poleg drugih oblik spremljanjanjihovih mnenj, v lanskem letu uvedlitudi odprt kodni program za potrebe evidencein vodenje pohval in pritožb našihuporabnikov. Njihova mnenja bomo spremljališe naprej in se trudili za zanesljiv insodoben javni prevoz.Krištof Mlakar, direktor JP Vodovod-Kanalizacija:Skupaj s sodelavci se čutim dolžnegaohraniti visoko raven kakovosti storitev,ki jih izvajamo. Pri tem izpostavljam velikeinvesticijske potrebe obstoječih vodovodnihsistemov in naložbe v kanalizacijskesisteme. Poti do uresničitve izboljšanjav obeh javnih službah bo treba utrditipredvsem s finančnimi viri, ki jih bomo iskaliskupaj z družbenikom in ustanovitelji.Odgovornost je velika, saj se zavedam, daso lahko posledice nepravilnih ali prepoznihodločitev nepovratne.Hrvoje Drašković, direktor EnergetikeLjubljanaV lanskem letu smo še okrepili sodelovanjez mestno upravo in drugimi izvajalci del namestni infrastrukturi. Tako ustvarjene sinergijebodo pripomogle k racionalnejšemu poslovanjuEnergetike in vseh, s katerimi sodelujemo.Naš kolektiv je s svojim znanjem, vztrajnostjoin zavzetostjo pripravljen na nove izzive v gospodarskemokolju zaradi odprtja trga zemeljskegaplina, tehnoloških novosti in širjenjasistema.Kadri v letu 2007Konec leta 2007 je bilo v JHL in štirih povezanihjavnih podjetij skupaj 2.193 zaposlenih.Skupno število se je v primerjavi s preteklimletom povečalo za 40 zaposlenih. Število zaposlenihse je najbolj povečalo v Snagi, in sicerza 56 delavcev. Zaradi zmanjšanega najemadelovne sile je bilo sklenjenih več pogodb ozaposlitvi. V Energetiki Ljubljana je bilo konecleta zaposlenih pet delavcev manj. Devet delavcevje odšlo zaradi upokojitve. V podjetjuVodovod-Kanalizacija se je število zaposlenihzmanjšalo za 23 delavcev, v podjetju LPP papovečalo za 12 delavcev.Glede na naravo dejavnosti, ki jih izvajajo javnapodjetja, v sistemu prevladuje delež zaposlenihs poklicno izobrazbo, četrtino zaposlenih v sistemuJHL ima srednješolsko izobrazbo, dobrih17 % zaposlenih pa ima fakultetno izobrazbo.05

Prestolnice kot svetilniki, ki kažejo pot v prihodnostMesto Ljubljana je od 7. do 9. majana pobudo župana Zorana Jankovićagostilo prvo Srečanje županovprestolnic držav članic Evropskeunije, kandidatk za članstvo in državiz območja širitve Evropske unije.V Ljubljano so pripotovale delegacijemestnih občin Ankare, Budimpešte,Dublina, Dunaja, Helsinkov,Luksemburga, Nikozije, Pariza, Podgorice,Sarajeva, Skopja, Stockholma,Talina, Tirane, Varšave, Vilne inZagreba.MESTNA OBČINA LJUBLJANAV Mestni hiši je bilo svečano že v sredo, 7.maja, ko je župan Zoran Janković za prvegoste pripravil sproščen sprejem z dobrodošlico,še prej pa sta z županjo VaršaveHanno Gronkiewicz-Waltz odprla razstavofotografij »Nova Varšava«.Uradni del se je začel v četrtek, 8. maja, zuvodnim pozdravom župana gostitelja innagovorom predsednika Republike Slovenijedr. Danila Türka, ki je MOL čestital zapobudo pri povezovanju evropskih glavnihmest. Ob tem je izpostavil vprašanje globalnegasegrevanja, pri katerem bi glavnamesta morala dobiti posebno vlogo, saj ponekaterih ocenah devetdeset odstotkovvseh izpustov prihaja iz prestolnic. Zato, kotje dejal Türk, ni ne potrebe ne časa, da bi sečakalo na dogovore med državami.Prva okrogla miza, na kateri so govorcipredstavili različne poglede na medkulturnost,se je zaključila z mislijo, da se moramonaučiti medsebojnega bivanja s spoštovanjemrazličnosti in tako medkulturni dialogtudi dejansko živeti. Na popoldanski okroglimizi pa so udeleženci izpostavili posebenpomen prestolnic, ki so gospodarska, politična,socialna in kulturna središča držav, inse strinjali, da je izboljšanje sistema financiranjalokalnih skupnosti nujno, saj sedanjadelitev sredstev ne omogoča razvoja. Pomembnoza prihodnost evropskih glavnihmest bo tudi sodelovanje med njimi, pričemer pa mesta ne smejo izgubiti lastneidentitete. Uradni dan srečanja se je zaključils podpisom obeh Ljubljanskih deklaracij,ki bosta, kot je dejal naš župan, temelj zanadaljnje delo prestolnic in za svetlo prihodnostvseh.Četrtkov večer je minil ob izjemnem koncertuSlovenske filharmonije »Evropa Ljubljani– Ljubljana Evropi«, ki sta ga MOL inPredstavništvo Evropske komisije v Slovenijipripravila ob 9. maju, Dnevu Evrope inprazniku Ljubljane. Slednjega smo uradnopočastili s slavnostno sejo Mestnega svetaMOL na Ljubljanskem gradu, na kateri sose nam pridružili tudi župani in delegacijeudeleženk Srečanja, ki so si pred tem ogledališe zanimiv projekt učencev osnovnihšol »Evropska vas« in projekcijo dokumentarnegafilma mladih ustvarjalcev »Razdeljenibog«.Sodeč po zadovoljnih obrazih gostov je dogodekpopolnoma uspel, tako v vsebinskemkot v organizacijskem smislu, Ljubljana paje upravičila besede župana, da je »najlepšemesto na svetu«.Župani in delegacije so se gostitelju zahvalili za pripravo srečanja, saj se je izkazalo, da so tovrstnasnidenja še kako koristna in potrebna, hkrati pa niso skrivali navdušenja nad Ljubljano.Na Srečanju so predstavniki prestolnic svečano podpisali Ljubljanski deklaraciji - Deklaracijožupanov o vlogi prestolnic v medkulturnem dialogu in ustvarjanju aktivnega sožitja, ki bo pripomoglak spoštovanju različnosti in s tem k večji kakovosti bivanja v glavnih mestih, in Deklaracijoo odnosih med glavnim mestom in državo, ki je izraz želje po neodvisnosti lokalnihskupnosti.Semiha Borovac, županja Sarajeva, se je županu Zoranu Jankoviću še posebej toplo zahvalilaza povabilo na srečanje, na katerem se je, čeprav njeno mesto še ni prestolnica EU, počutilakot enakopravna članica. Župan in deželni glavar Dunaja dr. Michael Häupl pa je poudaril, dadanašnja mesta izjemno zaznamujejo svoje države in občutno vplivajo na celine, ter predstavilnjihov sistem financiranja prestolnice in odnos z državo, ki sta po mnenju župana Jankovićazgled dobrega sodelovanja.06

Podzemne zbiralnice za lepše središčeSNAGA JAVNO PODJETJENajveč dela je zanje, po besedah JožetaGregoriča, zahteval izbor lokacij: »Vsakalokacija je izbrana posebno skrbno.Upoštevati je bilo treba vrsto parametrov- gostoto prebivalcev na določenemobmočju, infrastrukturne omejitve, ki jihpostavljajo podzemni vodi (kanalizacija,voda, plin, toplovod, elektrika, telefon),prometno ureditev in omejitve, arhitekturneomejitve in predvsem varovanjekulturne in spomeniško zaščitene dediščine.Usklajevanje vsega tega in kasnejepridobivanje vseh potrebnih soglasij indovoljenj terja ogromno časa.«V strogem mestnem središču postaja zbiranje in odvažanje odpadkovvse težje, zato so v Snagi Javnem podjetju decembra lani pričeli s postavljanjemprvih podzemnih zbiralnic odpadkov v centru Ljubljane.Danes so postavljene na petih lokacijah, še pred poletnimi počitnicaminaj bi jih bilo že devet, skupaj pa je v središču mesta predvidenih 19lokacij. O tem zahtevnem projektu, ki je prvi te vrste v tem delu Evropein ki bo dvignil kakovost življenja stanovalcev centra mesta ter močnopripomogel k podobi Ljubljane, smo se za Urbana pogovorili z JožetomGregoričem, vodjo projekta vgradnje podzemnih zbiralnic.Pa se najprej posvetimo razlogom, ki sobotrovali odločitvi za izvedbo projekta.Kot je povedal Jože Gregorič, je v središčumesta gostota prebivalcev velika, zatopotrebujejo veliko število posod za odpadke,ki zavzemajo dragocene javne površinein kazijo podobo mestnega jedra.Ker stare stavbe v centru niso bile grajenes posebnimi ali ločenimi prostori za zabojnike,so stanovalci, pa tudi mimoidoči, izpostavljenineprijetnim vonjavam in hrupuob oddaji odpadkov, same posode paso pogosto tarča vandalizma. Poleg tega,da se bo po uvedbi podzemnih zbiralnicsprostilo precej javnih površin, oblikovnein tehnične rešitve teh zbiralnic pomenijotudi obogatitev uličnega pohištva, takoda bodo pripomogle k nadgraditvi podobestarega mestnega jedra. Zaradi večjegavolumna zbirnih mest pomeni uvedbatega projekta za Snago manjše število odvozov,kar prinaša dolgoročni prihranekter prometno razbremenitev mesta.»Prvič smo se o testnem projektu začelipogovarjati konec leta 2006, a ker je bilto tudi eden od projektov v programužupana Zorana Jankovića, je projekt hitroprešel testni okvir. Zagnali smo ga v prvitretjini lanskega leta, za dobavo opreme,vgradnjo in nakup posebnega vozila zaodvoz odpadkov smo pripravili mednarodnirazpis, avgusta smo podpisali pogodboz izbranim ponudnikom, slovenskimpodjetjem EKO Plus, decembra so bileprve podzemne zbiralnice že vgrajene,«je potek na kratko opisal Jože Gregoričin dodal, da je za opremo prvih 19 lokacijpredvidenih 1,63 milijona EUR iz proračunaMOL.Na projektu dela posebna projektna skupina,ki jo, poleg našega sogovornika,sestavljajo Jasmina Tomšič (predstavnicaOddelka za gospodarske dejavnostiin promet MU MOL), Karel Pollak (predstavnikOddelka za urejanje prostoraMU MOL), Darja Trgovnik (predstavnicaZavoda za varstvo kulturne dediščineRepublike Slovenije), Stane Vodopivec(namestnik direktorja Snage JP), MarijaRutter (vodja odvoza v Snagi JP), PavleSmrkolj (projektant računalniških sistemovin omrežij), Bine Anžur (delovodja),Tomaž Corn (delovodja) in Valter Nemec(namestnik direktorja; skrbnik projekta).Posamezne lokacije bodo imele različnokonfiguracijo podzemnih zbiralnic. »Največjavsebuje pet podzemnih enot, odtega tri za ločene frakcije in dve za preostanekodpadkov, ter nadzemno enotoza zbiranje bioloških odpadkov. Takšna jebila, denimo, prva, ki smo jo postavili, insicer na Cankarjevi cesti, na Rožni ulici paže stoji najmanjša tipska zbiralnica z enosamo podzemno enoto za preostanek odpadkovin nadzemno enoto za biološkofrakcijo,« je opisal Jože Gregorič. Podzemnazbiralnica je sestavljena iz vnaprejizdelanih elementov, ki jih na posameznilokaciji vgradijo in prilagodijo okolici(pokrov je, na primer, izdelan iz nerjavečepločevine ali gumirane podlage, ki jebarvno usklajena z okoliškim tlakom).Zaradi take tehnologije je vgradnja zelohitra in skorajda nemoteča za okolico,tehnološke značilnosti posebnega vozilaza praznjenje in odvažanje odpadkov izpodzemnih zbiralnic, ki bo Snagi dobavljenosredi junija, pa bodo omogočalevarnejše, enostavnejše in varčnejše praznjenje,ki bo manj moteče za okolico.»Dobavi vozila, za katerega bo sredstva vvišini 275 tisoč EUR zagotovila Snaga, bosledilo izobraževanje voznikov, seveda pabomo morali o uporabi podzemnih zbiralnicdobro informirati tudi stanovalce injim razdeliti kartice za dostop. Z vgradnjobomo nadaljevali avgusta in predvidevamo,da bomo sistem zagnali še v letošnjemletu,« je kratkoročne načrte opisalJože Gregorič, ob tem pa je treba dodati,kar smo opazili tudi sami, da so se v Snagiže med gradnjo na dosedanjih lokacijahpotrudili z obveščanjem stanovalcev, kibi jih gradbena dela lahko motila, saj soobvestila razdelili po poštnih nabiralnikihter z njimi opremili tudi lokacije gradnje.»Odzivi so seveda različni, a menim, da bona koncu projekt dobro sprejet, saj bodoprebivalci središča takoj po zagonu obratovanjaobčutili bistveno razliko. Želimosi, da bi tak sistem zbiranja odpadkovpostal primer dobre prakse, ki bi ga lahkouporabili tudi izven strogega mestnegajedra, predvsem v strnjenih naseljih, sicerpa trenutni načrti predvidevajo, da bi vnaslednjih štirih letih vzpostavili sistempodzemnih zbiralnic znotraj mestnegaobroča, ki ga tvorijo Tivolska cesta nazahodu, Masarykova cesta na severu,Njegoševa in Roška cesta na vzhodu terKarlovška in Aškerčeva na jugu,« je nadaljevanjeprojekta predstavil Jože Gregorič,ki pravi, da se mu bo takrat, ko bodozbiralnice iz prve faze obratovale tri mesecein jih bodo meščani vzeli za svoje,odvalil velik kamen od srca. »Tedaj bom skolegi spil kavo na Ribjem trgu, od koderbomo imeli lep razgled na eno od zbiralnicter posledično lepšo, prijetnejšo staroLjubljano.«07

Razprodana predstava kot največja motivacijaFESTIVAL LJUBLJANAVožnja v službo je rutinska. Bolj kot na to, kje bom parkirala kolo, kiga uporabljam, ko posijejo toplejši sončni žarki, razmišljam, na kaj vsedanes ne smem pozabiti. V mislih si delam razpredelnice, opravke razvrščampo pomembnosti, ko mi zazvoni telefon - opomnik me spomnina nujen jutranji klic, ki ga moram opraviti. Začelo se je, si mislim.Pred mano je naporen dan, ne samo aktivnodelo v pisarni, zvečer me čaka še dežurstvona koncertu, kjer bom z ekipo skrbela, dase dogodek izteče brezhibno. V mislih senasmehnem, ko pomislim, kako prestiženorkester nam je uspelo pripeljati v Ljubljano,in se že veselim pogleda na zadovoljno občinstvo.Z orkestrom smo se srečali že predvčerajšnjim,ko so prispeli v Ljubljano in sosodelovali na novinarski konferenci, pa ponovnovčeraj, ko so imeli vajo. Takšno gostovanjeterja veliko organizacije: rezervacijoletalskih kart, prenočišč, obrokov, dvoranein še ogromno ostalega.K nam prihajajo zanimivi in prijetni ljudje, žalpa pomanjkanje časa ne dopušča, da bi se znjimi pobliže spoznala. Sploh je nemogočeimeti osebni stik z vsakim nastopajočim, sajjih bomo letos imeli preko tri tisoč. Vseenopa so to umetniki z vsega sveta, ki s sabovedno prinašajo svetovljanstvo, znanje indobro voljo. Vedno znova me kdo preseneti.Včasih gremo po koncu koncerta ali predstaveskupaj na večerjo, kjer nazdravimouspešnemu večeru in se družimo skoraj dojutranjih ur. Take priložnosti so redke, a zatodragocene, saj nas ne zbližajo le z nastopajočimi,ampak tudi med seboj.Pri tovrstnem delu je še posebej pomembno,da se sodelavci med seboj razumemoin kot prava ekipa ustvarjamo festival. Nesamo, da gremo radi skupaj na kavo, dobesednodihamo skupaj, ko smo sredi največjepripravljalne mrzlice poletnega festivala.Pred najpomembnejšimi koncerti se skorajdržimo za roke v upanju, da bo vreme zdržalo,da se ne bo videlo pevkine odrgnjeneobleke, ki si jo je strgala na zadnji stopnici napoti do odra, ali da sredi njenega nastopa nebo zmanjkalo električnega toka.Priložnosti in možnosti za napake je veliko.Čeprav jih po letih izkušenj delamo vse manjin manjše, lahko še vedno, na primer, pozabimoobvestiti novinarje, da smo jim potrdiliakreditacijo, spregledamo napačen datumprireditve v eni izmed mnogih tiskovin, ki jihpripravljamo, pozabimo nastopajočim dostavitiosvežujočo vodo v zaodrje. Pomembnemalenkosti, ki vplivajo na končni rezultat.Najbolj nas razveseli, ko so sedeži zapolnjenido zadnjega in ko mrzlično iščemo prostorza dodatne. Tiste, ki smo jih komaj izbrskaliiz skladišča. Razprodana predstava je potrditevnašega dobrega dela in naša največjamotivacija. Prav ta motivacija nam nudi oporov trenutkih izčrpanosti in slabe volje, ko senam naše delo zdi pretirano malenkostno.A prav takšno mora biti, če hočemo odličnost.Samo pomislite, na kaj vse morate bitipozorni pri organizaciji svoje rojstnodnev-ne zabave: vedeti morate, koliko gostov boprišlo, kam jih boste posedli, kaj jim bosteponudili, kako se bodo zabavali… Za nasni dovolj, da vemo, kaj imajo nastopajoči vprogramu, natančno moramo vedeti, ali imakoncert odmor, zato da pravočasno naročimozvočni signal, ki bo obiskovalce vabilnazaj v dvorano, vedeti moramo, koliko časatraja koncert, da lahko hostesam naročimo,kdaj naj razdelijo rože, vedeti moramo, čeprireditvi sledi sprejem, in poskrbeti, da nihčene bo ostal lačen…Včasih imam občutek, da v moji beležki nebo dovolj prostora za zapis vsega, kar moramspeljati zgolj tisti dan, potem pa se ozremnaokrog po pisarnah, kjer moji sodelavci insodelavke vneto odgovarjajo na telefonskeklice, razporejajo delo, pišejo programskeliste, sestavljajo tehnično opremo… Zvečerse obeta prekrasen koncert. Sicer v njemne bom uživala tako, kot če bi ga poslušalakot redna obiskovalka, ampak pogled nanapolnjen avditorij in zadovoljen nasmešekdirigenta ob priklonu me bo pomiril. Prepričanasem, da bo tako. Na koncu se vedno vsedobro izteče. Ponosni in veseli odidemo domov.V mislih že sestavljamo razpored delaza naslednjo prireditev…Naše delo je timsko in s timskimdelom je nastal tudi ta članek.08

Enotna mestna kartica in portal za kolesarjeDVE ZANIMIVI NOVOSTI, KI JU OMOGOČAJO SODOBNE TEHNOLOGIJESistem bo omogočal nakup kartice, kjerbo mogoče stalno polnjenje z želenovrednostjo, mogoče pa bo kupiti tudikartico z že naloženim zneskom. Uvedbabrezkontaktne kartice bo prinesla številneprednosti predvsem za uporabnike,saj bo plačevanje z EMK udobnejše, enostavnejše,hitrejše in prijaznejše. Sistembo omogočal brezgotovinsko plačevanje,plačevanje z uporabo mobilnega telefona,izvedbo različnih, tudi kombiniraniharanžmajev za posamezne kategorijeuporabnikov in podobno. Maja je bil takoobjavljen javni razpis, na katerem bo izbrannajugodnejši izvajalec. Pred rednimobratovanjem je predvideno tudi trimesečnoposkusno obratovanje, projekt pabo predvidoma zaživel v letu 2009.Portal kolesarskih in pešpoti regijeV sredini maja je zaživel interaktivni spletniportal kolesarskih in pešpoti v regijiGremo na pot, ki je namenjen najširšemukrogu uporabnikov, zasnovan pa z namenomspodbujanja alternativnih oblik mobilnosti,razvoja podeželja in povezovanjaljudi v regiji. Portal je projekt Oddelkaza gospodarske dejavnosti in promet MUMOL.Ljubljana postaja vse bolj dinamično mesto, kjer se ves čas nekaj dogaja.Tokrat vam predstavljamo novosti z dveh različnih področij. Prviprojekt, ki je zaživel pretekli mesec, je portal www.gremonapot.si, dinamičnaspletna stran, ki na zanimiv in informativen način vabi ljubiteljekolesarstva, v prihodnje pa tudi pohodništva, da preizkusijo prijetnepoti v okolici Ljubljane. Druga novost, za uvedbo katere se postopki šeledobro začenjajo, pa je uvedba Enotne mestne kartice (EMK), za katero jebil ravnokar objavljen javni razpis. Oba projekta temeljita na sodobnihtehnologijah ter na obilici sodelovanja, bodisi med različnimi mestnimislužbami in javnimi podjetji bodisi med občinami v regiji, ter tako dokazujeta,kako pomembno za razvoj je povezovanje med nami.Ko se je razmišljalo o nujni posodobitviplačilnega sistema v mestnem potniškemprometu, je bila predlagana tudinadgradnja oziroma razširitev tega projekta,tako da bi modernizacija plačilnegasistema omogočala vključitev tudidrugih vsebin oziroma plačilo večih storitevjavnih služb hkrati. V začetku letaje bila imenovana Projektna skupina zavodenje postopka uvedbe EMK. Nalogaprojektne skupine je bila preučiti možnosti,ki jih ponuja sodobna tehnologija, nadrugi strani pa preučiti želje in potrebeuporabnikov ter najti najbolj optimalnomožnost, ki bo uporabniku ponudila prijaznostoritev.Za vodjo projektne skupine je bila imenovanaZdenka Grozde, direktorica Javnegaholdinga Ljubljana, za njeno namestnicoRudolfa Ciuha, načelnica Oddelkaza gospodarske dejavnosti in promet.Skupino sestavlja še sedem članov, in siceriz Oddelka za gospodarske dejavnostiin promet Franc Možina, iz javnega podjetjaLPP Andrej Kmetič, Jošt Šmajdekin Peter Horvat, iz podjetja LjubljanskaParkirišča in Tržnice Darja Pungerčar, izCentra za informatiko MOL Ana Seliškarin Barbara Vajda z Zavoda za turizemLjubljana.Člani skupine so bili poleg vsebine zadolženitudi za pripravo podlage za sestavorazpisne dokumentacije. Ker sodobnetehnologije ponujajo obilo možnosti,so projekt razdelili na dve fazi. V prvifazi bo uvedba EMK poleg plačevanjastoritev mestnega potniškega prometaomogočala še plačevanje na parkomatihoziroma avtomatskih blagajnah najavnih parkirnih površinah in vzpenjačiter uporabo za turiste kot nadgradnjoTuristične kartice Ljubljana. V drugi fazise bo sistem dopolnil, tako da bo možnoplačevati tudi storitve drugih javnih zavodov,katerih ustanoviteljica je MOL,kot so Mestni muzej, galerija, knjižnice,prireditve Festivala Ljubljana, storitve, kijih ponuja Hala Tivoli… Prvotni namen jevključiti storitve, ki jih nudijo zavodi inpodjetja MOL, v nadaljevanju pa se predvidevamožnost za razširitev na plačevanjedrugih storitev, ki niso v pristojnostiMOL (prevoz z železnico, turistični vlakci,kulturne ustanove na območju MOL v lastidržave…).Kolesarske (v prihodnje pa tudi pohodne)poti so predstavljene na spletnistrani www.gremonapot.si, kjer je vsakapot natančno opisana z obširnim besedilomv obliki zgodbe, ki jo popestrijofotografije zanimivosti ob poti. V opisuso predstavljene glavne kulturne, zgodovinskein naravne znamenitosti ob poteh,gostinska ponudba ter seveda napotki,informacije, opis terenov in drugo, karsodi zraven. Na voljo so tudi zanimive inpredvsem koristne povezave.Namen portala je čim več ljudi vzpodbuditik pohodniški in kolesarski mobilnosti(ki sodi v sklop »trajnostne mobilnosti«),tako za vsakodnevne opravke kot zapotrebe rekreacije in zdravega načinaživljenja nasploh, jih ozavestiti gledeohranjanja okolja ter jim približati nekatereže poznane in druge, še neodkritezanimivosti. S tem se portal navezujena segment turizma in športa, saj skušav trasah kolesarskih poti zaobjeti čimveč zanimivih in atraktivnih točk iz svetanarave, kulture, zgodovine, športa… Priizvedbi projekta je zato zelo pomembnosodelovanje z lokalnimi turističnimi,športnimi in drugimi organizacijami, kibodo zagotavljale in nudile podporo tersodelovale pri vključevanju lokalne turističnein športne ponudbe.Kolesarski portal zajema poti, urejene pože obstoječih cestah, poteh in kolovozih,ne zajema pa urejanja nove infrastrukture.Vendar je ta na določenih odsekihnujno potrebna, zato portal predstavljatudi izhodišče za nadaljevanje projekta,to je spojitev, navezavo in po potrebi izgradnjonove kolesarske infrastrukture,sprva kolesarskih stez in poti, kasneje patudi opreme (servisi, stojala, kolesarnice,izposojevalnice koles…).Primer brezkontaktne kartice09

Nenadomestljiva za življenje, delo in obstoj družbePROSTORSKI NAČRT IN GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA – POGLED V PRIHODNOSTNovi Strateški prostorski načrt (SPN) določa tudi zasnovo gospodarskejavne infrastrukture, ki ima v sistemu prostorskega načrtovanja ključnovlogo, saj sta njen obstoj in delovanje nenadomestljiva za življenje,delo in obstoj družbe. Vključuje oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenjeodpadnih voda, ravnanje z odpadki, oskrbo z energijo ter telekomunikacije.Velik poudarek pa SPN daje tudi trajnostni ureditvi prometa inzelenim površinam v mestu.Oskrba s pitno vodoMOL za oskrbo s pitno vodo koristi podzemnevode Ljubljanskega polja in LjubljanskegaBarja ter nekatere manjše vodne vire;vodovarstvena območja obsegajo kar 48 %območja občine. Obstoječi vodni viri ustrezajopo kakovosti in količini, v prihodnje pase je potrebno osredotočiti na zmanjšanjemožnosti onesnaženja podzemne vode inpovečanje vodnih zalog.Ob Savi v Šmartnem načrtujemo dolgoročnorezervacijo prostora za morebitno lokacijonadomestne vodarne Hrastje3. Posebno pozornostpa zaradi spremenjenih hidrološkihrazmer in vplivov na izdatnost in kakovostvodnih virov namenjamo izgradnji hidroelektrarnna srednji Savi.Iz centralnega vodovodnega sistema se s pitnovodo oskrbuje kar 98 % občanov. Zaradiizgub vode je glavna naloga mesta sanacijavodovodnega omrežja, ki skupno meri okoli1150 kilometrov, ter v nekaterih predelih tudidograditev in obnova omrežja in ureditev zajetijin vodohranov.Odvajanje in čiščenje odpadne vodeGlavna naloga na področju odvajanja in čiščenjaodpadne vode je izdelava operativnegaprograma, ki bo podal načrt izgradnje kanalizacijskihsistemov in določil prednostnenaloge, roke, nosilce in finančna sredstva.Obstoječi kanalizacijski sistem, ki meri približno965 kilometrov, je zgrajen le v kotlinskemdelu občine in je sestavljen iz centralnegakanalizacijskega sistema s Centralnočistilno napravo Ljubljana (CČN) v Zaloguter iz lokalnih kanalizacijskih sistemov Brod,Črnuče, Gameljne, Sostro in Smodinovec spripadajočimi čistilnimi napravami.Preostale prioritetne naloge pa so: izgradnjakanalizacijskega omrežja na vseh gostejeposeljenih območjih, dograditev primarnihkanalizacijskih zbiralnikov centralnega kanalizacijskegasistema za povečanje zmogljivostiobstoječega omrežja kanalske mrežein priključitev novih območij na ta sistem(zbiralnik C0, zbiralnik A7, zbiralnika Škofljica-Rudnik,navezava lokalnih kanalizacijskihsistemov Smodinovec in Sostro); povečanjezmogljivosti CČN; izgradnja 4 zadrževalnihbazenov (Mirje, Stolpniška ulica, Kajuhovaulica, CČN) in zadrževalnega kanala Fužine-Zalog; obnova obstoječega kanalizacijskegaomrežja zaradi neustrezne in dotrajane kanalizacijeter izgradnja lokalnega kanalizacijskegaomrežja Rakova jelša s pripadajočočistilno napravo.Ravnanje z odpadkiNa Odlagališču Barje, ki bo zapolnjeno dokonca leta 2014, načrtujemo nadgradnjoRegijskega centra za ravnanje z odpadki(RCERO); novo pridobljena površina bozaradi sistema mehansko biološke obdelaveodpadkov in toplotne obdelavesekundarnega gradiva zagotavljala odlagalnepovršine do leta 2045. Načrtujemopa še tri tovrstne zbirne centre za zajemvseh ločenih frakcij (Moste-Rjava cesta,Bežigrad- Brnčičeva ulica in Šiška-Regentovacesta).V okviru načrtovanja predelave preostankaodpadkov v uporabno sekundarnogorivo predvidevamo tudi možnost gradnjesežigalnice; v pripravljalni fazi je žeopredeljenih 9 možnih lokacij.Oskrba z energijoMOL mora izdelati lokalni energetskikoncept načrtovanja in zagotavljanjaenergetske oskrbe z zemeljskim plinom,toploto, električno energijo in naftnimiderivati ter izvajanja ukrepov na področjuučinkovite rabe energije in uvajanjanovih energetskih rešitev.10

Oskrba z zemeljskim plinomSistem oskrbe z zemeljskim plinom – distribucijskoplinovodno omrežje trenutnomeri okoli 560 kilometrov – se bo širil navsa že pozidana in načrtovana primestnaposelitvena območja, ki niso v vplivnemobmočju sistema daljinske oskrbe s toploto.Vzporedno s prenosnim plinovodom M3Vodice-Šempeter načrtujemo gradnjododatnega prenosnega plinovoda M3/1.Na prenosni plinovod M3 se navezuje t. i.napajalni plinovodni obroč okrog Ljubljane(le-ta še ni sklenjen; manjka še del prekGolovca od Vevč oz. Fužin do Rudnika ) zanapajanje dela večjih odjemalcev in nekaterihprevzemnih točk distribucijskegaomrežja, ki poteka prek Črnuč, Šentjakobain Most do Vevč in Zaloga. Na trasi od Vodicdo Novega mesta je prek Črnuč, Tomačevega,Sneberij in hribovitega vzhodnegadela občine načrtujemo prenosni plinovodM5. Za priključitev načrtovanih plinskihelektrarn v TE-TOL in Toplarni Šiška stapotrebna še priključna plinovoda od načrtovanegaplinovoda M5. Za zagotovitevustreznih tlačnih razmer in količine plina vnapajalnem obroču je treba dvigniti tlačnostopnjo v plinovodu ter zgraditi priključneplinovode iz načrtovanega omrežja.Oskrba s toplotoSistem daljinskega ogrevanja, ki sedaj obsegacelotni Center ter pretežni del Šiške,Bežigrada in Most ter manjši del Viča vdolžini 240 kilometrov, se v prihodnosti nebo bistveno širil; načrtujemo zgolj zgoščevanjeodjema in priključevanje najbližjihnovih razvojnih območij ter gradnjo primarnihvročevodov za zagotavljanje ustreznihobratovalnih razmer in povezave medoskrbnimi območji.Na lokaciji TE-TOL in Toplarne Šiška načrtujemoizgradnjo plinskih elektrarn – toplarn;ob morebitni izgradnji sežigalnicepa je pomembna možnost izrabe toploteza uporabo v sistemu oskrbe s toploto.Oskrba z električno energijoNa območju občine obstaja razvejanoomrežje elektroenergetskih vodov vsehnapetostnih nivojev, oskrbo z elektriko pazagotavljamo prek razdelilnih transformatorskihpostaj (RTP) Beričevo in KlečeNa področju prenosnega omrežja načrtujemo400 kV objekta Beričevo-Krško inBeričevo-Divača ter nadgradnjo 220 kVdaljnovodov v 400 kV.Na področju distribucijskega omrežja jetreba zaključiti južno daljnovodno zankookrog Ljubljane, za napajanje razvojnihprojektov v Ljubljani pa bo treba v ožjemCentru in na Viču zgraditi naslednje RTP:Litostroj, Vrtača, Potniški center Ljubljana,Toplarna in Trnovo, vključno s kabelskimivključitvami v 110 kV distribucijsko omrežje.Dolgoročno je predvidena še gradnjaobodnih RTP in nekaterih ostalih 110 kVpovezav ter nadgradnja obstoječih 35 kVdaljnovodov v 110 kV napetostni nivo. Zaradiprehoda z 10 kV na 20 kV napetostninivo bo treba v prihodnjih 20 letih zamenjativse kablovodove in rekonstruirati vsetransformatorske postaje na območju mestaLjubljane.Na srednji Savi je predvidena gradnjasistema pretočnih hidroelektrarn (HE) zdvema manjšima HE (HE Tacen s pregradoVikrče in strojnico Brod in HE Gameljne spregrado ob pritoku Gameljščice in strojnicodolvodno od Črnuč) ter HE Šentjakobin HE Zalog. Izraba hidroenergetskega potencialaLjubljanice je možna le podrejenov sklopu drugega objekta na vodotoku(splavnice itd.).PrometGlavna cilja na področju trajnostnega razvojain urejanja prometa sta zmanjševanjeosebnega avtomobilskega prometa inspodbujanje uporabe javnega prometa,kolesarjenja in pešačenja.V zasnovi načrtujemo tri vrste linij javnegapotniškega prometa: osnovne povezujejoglavne mestne predele s tramvajem alihitrim avtobusom; dopolnilne povezujejososednje predele mesta zgibnim oz. navadnimavtobusom, za servisne linije v ožjihzaključenih območjih pa so predvideniminibusi. Za zagotavljanje dostopnosti vožjem mestnem jedru bi uvedli brezplačniekološki minibus, ki bi »vozil osmice« ponotranjem obroču.Tudi železniška infrastruktura je potrebnatemeljite prenove. Med najpomembnejšemestne projekte sodita ureditev Potniškegacentra Ljubljana in poglobitev železnice.Bistvenega pomena so tudi rešitve zaureditev mirujočega prometa, ki večplastne:za tiste, ki se pripeljejo v mesto le poopravkih, bomo zagotovili parkirna mestaza kratkotrajno parkiranje po sistemu »bližjeje dražje«; stanovalcem bomo omogočilicelodnevno parkiranje v skupinskih garažah;za obiskovalce različnih prireditev sopredlagane določene parkirne površine inlokacije podzemnih garaž ali parkirnih hišpredvsem ob mestnem obroču; za potrebeuslužbencev in tistih, ki bi se v mestu zadržalidlje, pa dajemo poudarek predvsemizgradnji javnih garaž ter opredelitvi lokacijin ureditvi večjih parkirnih površin P+Rna vstopih v mesto, v bližini avtocestnegaobroča ali bližini vozlišč linij mestnega inprimestnega javnega prometa.Zelene površinePosebej premišljeno je zasnovan zeleni sistemmesta, ki predvideva večjo urejenostter programsko in oblikovalsko pestrostobstoječih in novih zelenih površin tertudi povezave vodnih površin, vodotokovin obvodnih ureditev.Izhodišče za »zeleno mesto« je ohranitevpetih zelenih klinov, ki iz zaledja prodirajov mestno središče. Nanje se navezujejokrožne in prečne zelene povezave ter točkovnoomrežje parkov.Zasnova predvideva 422 hektarjev parkov,ki jih bo treba preurediti iz večinoma preprostihzelenic; v vseh je možna tudi izgradnjaotroških igrišč.Tri osrednje mestne parke dopolnjujejomanjši parki v središču, omrežje lokalnihparkov v bližini stanovanjskih naselij intematski parki, med katere sodijo: različnepovršine za šport in rekreacijo, območja zavrtičke, posebna parka: Botanični vrt in Živalskivrt ter pokopališča.Novo mestno pokopališče je predvideno vStanežičah, mestna pokopališča Žale, Vičin Sostro pa imajo dobre prostorske možnostiza širitev.Večina krajevnih pokopališč (Šentjakob,Bizovik, Dravlje, Polje, Šmartno, Rudnik,Štepanjsko naselje, Črnuče, Stožice, Šentvid,Šentpavel, Javor, Prežganje, Lipoglavin Janče) nima možnosti širitve oziromaso te zelo omejene; večjo širitev načrtujemole za pokopališče v Polju. Novost pa jepokopališče za male živali, in sicer v okolicipokopališča Bizovik.Foto: B. Jakše & S. Jeriš, Arhiv Zavoda za turizem Ljubljana;11

Obisk pri strojnem inženirju TomuDukariču se začne, kot bi bil na dopustuv tujem mestu – z vožnjo zvzpenjačo na Ljubljanski Grad. Uf,kako čudovito delovno mesto, simislim, in to mi potrdi tudi Tomo,ki je vodja vzpenjače. Njegova pisarnase skriva globoko v drobovjugrajskega kompleksa, a še predense odpraviva tja, si ob njegovi strokovnirazlagi ogledam vso mehanizacijo,nadzorno sobo, strojnicoin reševalno vozilo ter spoznamnekaj članov njegove ekipe, v katerije osem redno zaposlenih.Narediš lahko le še več, manj pa nikoli»Z ekipo smo imeli izredno srečo, saj je delovnikzahteven. Delo poteka šest dni na teden,od jutra do poznega večera, predvsem pa jezahtevno zaradi odgovornosti. V ekipi so samimladi, odlično izučeni, izredno odgovorni in ssmislom za delo z ljudmi. Veste, ljudje si morajoželeti priti k nam, zato se moramo potruditi,da domov odidejo z lepo izkušnjo,« je za začeteksvoje sodelavce pohvalil Tomo in dodal:»Najmanj trije moramo biti ves čas prisotniin glede na obratovalni čas vzpenjače bi nasmoralo biti zaposlenih 12, zato ekipo dopolnjujemos študenti.«In zakaj najmanj trije? »Ker je toliko ljudi potrebnihza reševanje potnikov v primeru okvarevzpenjače. V takšnem trenutku adrenalinnaredi svoje, zato moraš imeti te postopke ponotranjene,da potekajo skoraj avtomatično,«pojasni Tomo, ki pravi, da se je ekipa odličnoodrezala, ko je prvič prišlo do okvare. Reševanjetrenirajo enkrat mesečno, sicer pa v rednodelo sodijo številni testi. Nekatere izvajajodnevno, druge tedensko, mesečno, na pol letaali enkrat letno, za vsakega pa je treba napisatiizčrpno poročilo. Zakonodaja je namreč strogain ljubljansko vzpenjačo uvršča na najvišjoraven zahtevnosti, kar od ekipe terja izjemnonatančnost. »Pri nas si ne moreš neke obveznostipustiti za naslednji dan, saj zakonodajanatanko določa, kaj vse je treba postoriti. Stvarije treba imeti ves čas stoodstotno pod nadzorom,narediš lahko le še več, manj pa nikoli,saj si osebno odgovoren.«JP LJUBLJANSKA PARKIRIŠČA IN TRŽNICEOsebno odgovornost Tomo čuti tudi do sodelavcev.Prizadeva si, da jih razporedi tako,da niso preobremenjeni, skrbi za njihovo urjenje,njegov mobitel zanje nikoli ni nedosegljiv.»Najbolj sem vesel, ko mi zvečer poSMS-u pošljejo podatke, da so v redu zaključiliin koliko ljudi smo prepeljali.« Vzpenjačaje pred kratkim iz Festivala Ljubljana prešlav upravljanje JP Ljubljanska parkirišča in tržnice.Ob tej spremembi je ekipa vzpenjačenekdanjim sodelavcem podarila sliko vstopnepostaje vzpenjače: »Po naključju je njenavtor, Pavel Smolej, povezan s FestivalomLjubljana, saj je leta 1962 prav on ustvarilznane plesoče črke za znak festivala.«Izven službe Toma razveseljujejo trije že odrasliotroci, Eva, Luka in Martin, vsi študiraniglasbeniki. Tomo se smeje: »Z ženo sva si želelaenajst otrok, da bi imeli svojo nogometnoekipo. No, zdaj imava vrhunski trio.« Evase je odločila za študij violine, Luka za violo,Martin pa je že drugo leto profesor trobente.Luka in Martin sta, vsak v svoji kategoriji,na državnem tekmovanju dosegla zlato priznanjeter prvo in drugo nagrado. Glasba jetudi del življenja zakoncev Dukarič, saj obaigrata v tamburaškem orkestru Šmartno priLitiji, ki je ena najstarejših tamburaških skupinpri nas. »Pri glasbi in igranju v skupini jepodobno, kot v moji službi – nikjer ne morešblefirati, vsak mora odigrati svoje in le takozadeva deluje,« je zaključil Tomo.Vsako delovno mesto znotraj našegasistema je pomembno in posebno,saj vsi skupaj prispevamo h kakovostiživljenja v mestu. A upalabi si reči, da nobeno ne terja tolikoobčutljivosti, pozornosti in spoštovanjado sočloveka, kot jih terjajodelovna mesta v družbi Žale, sajso njihovi zaposleni z nami tudi takrat,ko je življenja konec. StanojeŽižak tu dela že 29 let, večino časakot pogrebec, ki svoje delo opravljas ponosom in ljubeznijo.Razumejo se brez besedKo je leta 1979 prišel v podjetje, je bila to njegovaprva zaposlitev. »Preden sem postal pogrebec,sem najprej delal v vrtnariji in potemna vzdrževanju, tako da sem počasi spoznalceloten kolektiv, ki je bil krasen – družaben,prijateljski in lahko si predstavljate, kako pomembnoje to v vsaki službi, kaj šele pri nas.«Pogrebci v povprečju opravijo devet pogrebovdnevno, dan po najinem pogovoru za Urbanapa jih je čakalo kar 17 pogrebov. »Delamood 9. do 17. ure tako rekoč brez odmora, vseskupaj je precej napeto, ker si vezan na ure, kise jih je včasih težko držati, saj v enem dnevuopravljamo pogrebe na različnih pokopališčih,vseh skupaj jih je enajst, in je veliko odvisno odrazmer na cesti. Če zamudiš pri enem pogrebu,je treba to neopazno »prinesti notri«, saj seti sicer zamuda vleče čez ves dan.«Težko si je predstavljati, kakšen napor je potreben,da ob stresu ljubljanskega prometa,lovljenju ur in psihični obremenitvi, ki jo prinašadelo s pokojniki in žalujočimi svojci, tifantje ohranijo popolno mirnost in urejenost,ki sta seveda ključni za opravljanje tega dela.»Hja, ko si mlajši, je to lažje prenašati, z leti pavse težje, saj vpliva na človeka tako čustvenokot fizično, zdravstveno. Delo terja stoodstotnoprofesionalnost, predvsem v pristopu dostrank, saj se pri nas znajdejo v posebnih trenutkih,ko razum odpove. Lahko vam povem,da smo pogrebci med seboj tako usklajeni, dana pogrebu verbalna komunikacija med namiŽALE JAVNO PODJETJEsploh ni potrebna – samo spogledamo se innatanko vemo, kaj kdo misli in kaj je treba storiti.«Stanoje pohvali tudi verske predstavnike,s katerimi odlično sodelujejo, ter podjetje, kijim omogoča, da so v vsakem trenutku ustreznourejeni, bodisi s takšno malenkostjo, kot jeloščilo za čevlje, ali pa z zagotavljanjem storitevčiščenja službenih oblačil.Stanoje se je v vseh teh letih naučil, da služboin vse, kar se zgodi čez dan, popolnomaodklopi, ko pride domov na Ig. Tam ga, polegsporoge, čakata sin, ki končuje študij managementa,ter mlajša hčerka, ki bo letos končaladevetletko. Družino – mimogrede, Stanojeima še tri sestre in brata, ki je njegov sodelavec- rad razvaja s kuhanjem, najbolje mu gredood rok jedi na žlico, kot so ričet, jota ali golaž.»Če sem jaz doma, »moja« nikoli ne kuha,« sesmeji Stanoje, sicer pa doma, ker je v službi vesčas na nogah, najraje kar počiva, ob koncu tednabrklja po domačem vrtu ali pa se z družinoodpravi na kratek izlet. »Ker sem rojen v bližiniBanja Luke, se med dopustom obvezno odpravimoza kakšen teden na obisk tja, za kakšenteden pa na morje na Hrvaško obalo.«Stanoje se vsako leto kot šahist (v šali pravi, damu je šah najljubši, ker se pri njem sedi) odpravitudi na Komunalne igre, kjer je, bojda,konkurenca zelo huda. »Najboljši šahisti soPtujčani, pa fantje iz Energetike Celje in seveda»naši« LPP-jevci.«12

Županovo življenje je v njegovih rokahMESTNA OBČINA LJUBLJANABojan Povše je Ljubljančan, možvzgojiteljice in oče, kot se radpohvali, zelo pridne devetletniceKlare. Delo poklicnega voznika zakategoriji B in C opravlja od leta1990. Leta 1999 se je zaposlil naMestni občini Ljubljana kot voznikžupanje Vike Potočnik, natoje vozil županjo Danico Simšič,zdaj pa je osebni voznik županaZorana Jankovića.Se je vaše delo glede na pretekla dvamandata v čem spremenilo?»V prejšnjih mandatih sta imeli obe županjiveliko dela in veliko obveznosti, a s sedanjimžupanom Zoranom Jankovićem je delaše bistveno več. Župan je zelo karizmatičnaoseba z veliko energije, zato mu prisotnostna nobenem dogodku ni odveč. Pravzapravnasprotno – rad se odzove povabilu, sajdelo župana opravlja s srcem in dušo.«Koliko časa vam ostane za zasebno življenjeglede na natrpan urnik?»Zelo malo, saj je moje delo vezano na županovurnik. Zato prosti čas maksimalnoizkoristim za aktivnosti z družino. Odpravimose na kakšen izlet ali pa na kosilo. Rad seukvarjam tudi s športi, kot so tek, košarka,nogomet… Sicer pa imam zelo potrpežljivo,razumevajočo ženo, ki me podpira pri mojemdelu.«Glede na to, da z županom preživita velikočasa skupaj, ga verjetno tudi precejdobro poznate?»Res je. Župan je pravi gospodarstvenik,izjemna, zaupanja vredna oseba. Delati znjim je enkratno. Daje ti proste roke, a hkratipričakuje veliko od tebe ter ceni tvoje delo.Všeč so mu logično razmišljanje, hitra odzivnostin delavnost.«Nasmejani strojnik, ki stavi na varnostENERGETIKA LJUBLJANAPogovor z Janezom Grudnom jeenergičen, nasmejan, hiter in učinkovit,saj se mu pozna, da dela sstrankami. Slednje pričakujejo, dabo delo na njihovi plinski inštalacijiopravljeno natanko tako – hitroin učinkovito, prijazna storitevpa je tudi veliko vredna. Skupaj skolegi monterji, pripravo dela invodjo oddelka Janez kot vodja delovneskupine oddelka storitev notranjihplinskih inštalacij (NPI) naEnergetiki Ljubljana to tudi zagotavlja,čeprav sam na prvo mestopostavlja nekaj drugega - varnost.S kakšnim avtomobilom vozite ljubljanskegažupana?»BMW, serija 5, bencinski motor, letnik2006, mystic modre barve. Ljubljančani inLjubljančanke ga dobro poznajo.«Bi zase lahko rekli, da ste dober voznik?»Glede na zahtevnost župana bi lahko rekel,da sem previden in hkrati učinkovit voznik.Voziti župana Zorana Jankovića pomeniadrenalin vsakič posebej. Vse se mora odvijatihitro, pa vendar zanesljivo. Mislim, da jez mojim stilom vožnje zadovoljen. No, vsajzaenkrat se ne pritožuje ... (smeh).«Ste s službenim avtomobilom kdaj parkiralina prepovedanem mestu ali pa mordanaredili kakšen prometni prekršek?»Nikoli. Kot županov voznik želim biti zgledostalim občankam in občanom, še posebejkar zadeva parkiranje. V vseh teh letih vožnjesem dobil le dve kazni: enkrat zaradineprivezanega varnostnega pasu, drugič pazaradi prehitre vožnje.«Drži, da ste na volitvah za župana MOLleta 2006 volili tedanjo županjo DanicoSimšič?»(Smeh) ... Drži. In župan to tudi ve. Sedaj sištejem v čast, da sem lahko njegov voznik.Menim, da sva se ujela.«Naloge delovne skupine med drugim obsegajoprve priklope, popravila inštalacij pougotovitvi uhajanja plina, oglede inštalacijev novih objektih in ugotavljanje skladnosti stehničnimi smernicami in normativi, dobavoin montažo merilno-regulacijskih linij zavečje odjemalce in še marsikaj. »Dan našeskupine se začne ob 7. uri s sestankom, nakaterem pregledamo in analiziramo delo preteklegadne, nato pa se odda delo za tekočidan. Fantje nato odidejo na teren k strankam,smo pa v stalni zvezi, da morebitne težavev zadovoljstvo stranke čim prej rešimo,« jetipičen delavnik opisal Janez. Seveda nas zanima,kakšne so lahko te težave. »Razlogi sorazlični. Denimo, izdelavo notranjih plinskihinštalacij izvedejo drugi, česar se stranke premalozavedajo in jih potem mi slišimo, če jekaj narobe. Prav tako ljudje pozabijo ali nevedo, da so sami odgovorni za vzdrževanjeplinske inštalacije, saj so tudi njeni lastniki. Tojim je včasih težko dopovedati, kot tudi to, daje za varno in pravilno opravljeno popravilopotreben določen postopek, ki terja čas. Poznase, da živimo v stresnem, napetem času,ko vsi hočemo vse takoj. Priznam, včasih tudinam malo prekipi,« pojasni Janez, a hkrati poudari,da je vendarle večina strank s storitvamizadovoljnih.Kot pravi, »normalno« delo poteka od sredinejanuarja do sredine septembra, potem pa sledijoštirje meseci »urnebesa«. V kurilni sezonise obseg dela poveča tudi za trikrat in to jepravi preizkus pripravljenosti, strokovnosti inpotrpežljivosti skupine. »Naša ekipa je homogena,vsi imajo dolgoletne izkušnje, skrbimoza osebno varnost, izobraževanje in vse toprispeva , da večjih nesreč še ni bilo. Moramopa biti tudi malo psihologov – ni tako redko,da nas pokličejo starejši, osamljeni ali depresivniljudje, s katerih plinsko napeljavo ni ničnarobe, le malce pogovora potrebujejo.«Janez je na tem delovnem mestu zaposlen trileta, v podjetju pa že 21 let. Prej je delal nadistribuciji plina, leta 2005 pa ob delu doštudiralkot inženir strojništva in prišel na taoddelek. »Delo je s tehničnega stališča raznovrstno,treba je slediti novostim, čaka pa nasše veliko dela, saj so v blokovskih naseljih iz60-ih in 70-ih let inštalacije dotrajane in trebabo začeti razmišljati o celostni sanaciji.«Po službi Janeza, kot vsakega starša, čaka»laufanje« naokrog z otroci, ampak ob dobriorganizaciji se najde čas tudi zase. »Brez športanajbrž ne bi mogel živeti, čeprav nisemekstremist. Rad igram tenis, v mlajših letihsem treniral namizni tenis, ki ga tudi še igram,za sprostitev pa izkoristim ponudbo ZavodaTivoli za zaposlene in si privoščim savno.«Seveda je treba poskrbeti tudi za dušo. »Velikoberem, predvsem novejše avtorje, kdajzavijem v gledališče, trenutno pa se veselimkoncerta legendarne skupine Niet. Glasba od60-ih do 90-ih let mi je najbližje, tako da gremos prijatelji radi na koncerte v Cvetličarno.«Janez ima tudi izurjeno oko za slikarstvo in kiparstvo.Oče je bil namreč akademski slikar inčeprav sam ni ravno umetnik, ima privzgojendober občutek za prepoznavo umetniškegaizdelka, ki odstopa od povprečja.13

Mehika je dežela neštetih podob,močnih vtisov, kjer se živopisnostpreliva z žarki žgočega sonca, otožninapevi neuslišanih ljubeznizapolnjujejo ozračje, daljna preteklostpa diha skozi pore vsakdanain nosi sporočila izgubljene davnine,delno indijanske, delno španskeali posrečene mešanice obeh.Romantična skrivnostnost MehikePOTOPISO preteklosti pričajo ljudje sami s svojimiobrazi in postavami, ki izdajajo njihovizvor. »Oživljeni« Azteki, Olmeki,Tolteki in Maji. Tršate, majhne mišičastepostave ozkih obrazov s potlačeniminosovi, vranje črnih las in temnih oči soznačilnosti novodobnih Majev, potomcevistoimenskega ljudstva, ki je Mehikizapustilo edinstven civilizacijsko-kulturnipečat, ujet v ostankih starodavnihmajevskih naselbin.S kokakolo nad zle duhoveSodobni Maji s španskimi imeni in priimkiso na zunaj katoliki. Pod katoliškoprevleko pa se skriva njihova izvornapoganska narava, vera v majevske bogove.Bogovom žrtvujejo kokoši in cvetje,nanje se obračajo s priprošnjami zazdravje, dež in dobro letino. Tradicijaje še vedno močno živa v Chiapasu,mehiški zvezni državi, ki je poseljena spretežno indijanskim prebivalstvom. Tulahko začutite in doživite pravo Mehiko,četudi je potovanje v osrčje državeskozi Lakadonski gozd, z veliko vojskein upornikov, lahko nevarno. San Cristobalde Las Casas je idealna iztočnicaza raziskovanje okoliških majevskihvasic. Domačini so prijazni, veseli innevsiljivi, četudi so stoletja zatiranjapustila razumljivo posledico – nezaupljivoststaroselskega prebivalstva dotujcev. Fotografskemu objektivu sespretno izmikajo, saj skrivnostno čudotehnike lahko botruje izgubi njihoveduše. San Juan Chamula je nadvse zanimivavasica z edinstveno cerkvijo, kina zunaj deluje povsem običajno. Je pazato njena notranjost nekaj posebnega.Na tleh je namesto klopi za sedenjeseno, verniki klečijo na tleh in prižigajosveče. Na stenah so slike svetnikov inkipov, obkrožene z ogledali. V cerkvi nioltarja, Janez Krstnik pa zaseda mestopred samim Kristusom. Ženske v svojihtradicionalnih oblačilih uporabljajo kokošiali njihova jajca za odganjanje zlihduhov in bolezni pri svojih družinskihčlanih. Z živo kokošjo ali jajcem gredovečkrat čez boleč del telesa, ob tem pamrmrajo staroselske molitve. V zgodboo indijancih se je uspešno vrinila kokakola,ki jo prav tako uporabljajo v verskenamene. Spodbuja namreč riganje,ki po tradiciji odganja zle duhove.Tempeljska mesta jukatanskih MajevV tropskem deževnem gozdu na prehoduna jukatanski polotok se skriva enonajlepših majevskih najdišč v Mehiki,Chichen Itza: Kukulkanova piramida ali El Castillo.Pakal s posmrtno masko, Antropološki muzejv Mexico Cityu.Domačinka v indijanski vasici pri pripravi in peki tortilj.Rdeči jaguar in Chac, bog dežja: Kukulkanovapiramida, Chichen Itza.14

Palenque. Tempeljski kompleks v mirnem,v meglice zavitem jutru deluje skrivnostnoin nadvse magično. Vse naokrog ostanki,vidne kamnite podobe. Sprehajanje medruševinami mesta in odkrivanje njegovihskritih kotičkov je le bežen skok v daljnopreteklost. Dobra polovica mesta je namrečše vedno neodkrita in spi pod gostoprevleko tropskega rastja. Palenque so vseskoziburile človekovo domišljijo. Nastajaleso izmišljene zgodbe, s katerimi naj bi pojasnilinastanek mesta, ki ga lahko imenujemotudi pogrebno mesto. Tempelj zapisovje namreč edina majevska nagrobna »piramida«v Mehiki, v kateri so našli grobnico ssarkofagom, ki po obliki nekoliko spominjana egipčanske. Skeletni ostanki naj bi pripadaliposvetnemu vladarju Pakalu. V časunjegovega vladanja so se Palenque razvilev pomembno versko središče. Rekonstrukcijanjegove grobnice, ki je za javnost zaprta,je na ogled v Antropološkem muzeju vmehiški prestolnici. Prav tako tudi njegoviposmrtni ostanki, vključno z znamenitoPakalovo zeleno posmrtno masko. Spretnirokodelci v okolici Ciudad de Mexica iz obsidianaizdelujejo kopije vladarjeve maskein jih za drag denar prodajajo turistom. Priuličnih prodajalcih pa lahko podobne spominke,ne nujno iz obsidiana, kupite vsajtrikrat ceneje.Majevski tempeljski kompleksi, raztrosenivečinoma po jukatanskem polotoku, sona moč impresivni. Največji med njimi je vChichen Itzi, ki se hkrati ponaša z največjimigriščem za igro z žogo. Nekakšna mešanicadanašnjega nogometa in košarke jev majevski družbi igrala nadvse pomembnovlogo. Igrali so jo s pomočjo bokov inramenskega odriva, brez uporabe rok alinog. Igra ni bila zgolj rekreativne narave.Imela je religiozno funkcijo, saj so jo igralina življenje in smrt. Težka žoga, izdelana izkavčuka, je bila prispodoba sonca. In šlo jezares, saj je sonce v podobi jaguarja, živali,ki so se je Maji nadvse bali in jo hkrati silnospoštovali, zahtevalo njihovo kri. Kapetanapremaganega moštva so žrtvovali bogovom.Odsekali so mu glavo, da je postalapodobna soncu. Predstavljajte si tekmo stako dramatičnim koncem!V objemu idileIgro z žogo, sveti majevski ritual, si je močogledati v spektakularni nočni predstavi vobmorskem ekološko-tematskem parkuXcaretu, na poti med Cancunom in Tulumom.Predstava s tristo nastopajočimi obiskovalcapopelje na pot po mehiški zgodoviniin kulturi: prihod španskih konkvistadorjev,pokristjanjevanje, srečanje dveh raster zlata doba Mehike s plesi in pesmimi izmehiških pokrajin. Barvita oblačila, jezdecina konjih in mariačiji vas popeljejo v velikifinale večera s čaščenjem življenja in lepotemehiške kulture. Cvetoča trgovina in ribištvona jugovzhodni obali Jukatana botrujetavzniku pristanišč Muyil, Cozumel, Xel-Ha, Xcaret in Tulum. V davnih časih so se obnjihovo obalo zajedali majevski kanuji, danespa bel pesek in smaragdno morje privabljataštevilne turiste. Na pečini nad Karibskimmorjem počivajo ostanki Tuluma,veličastnega zadnjega majevskega mesta.Do koder seže oko se razprostira bel pesek,zelenkasti valovi in palme, ki šumijo podtaktirko blagega popoldanskega vetriča,medtem ko nad stičiščem kopnega in morjajadrajo pelikani. Obiskovalci majevskegakompleksa so obenem tudi kopalci, ki sepreznojeni od vročega mehiškega soncapo končanem ogledu prepustijo objemuKaribskega morja. V neposredni bližini arheološkegaparka pa se skriva pravcata naravnaidila. Razpotegnjena deviška plaža,posejana s kokosovimi palmami, ki ponujajoprijetno senco, okusne sadeže in nekajVoladoresi pri izvajanju akrobatske točke,tradicionalnega obrednega plesa, prvotnoposvečenega priklicevanju dežja: Xcaret.Predstava majevskih plesov in ritualov: Xcaret.Ena izmed dolgih peščenih plaž v Tulumu.preprostih kolibic brez elektrike s pletenomrežo za spanje. Lagodno lenarjenje pomagastrniti neštete vtise s potovanja poedinstveni deželi in prilije energijo, katerekanček je prisoten še dolgo potem, ko nastisoči kilometrov ločijo od sveta romantičnihpodob oživljene preteklosti.Andreja Slavec PeršeJavno podjetje Ljubljanska parkirišča intržnice, d.o.o.Osrednji trg v San Cristobalu de Las Casas,glavnem mestu mehiške zvezne države Chiapas.Tulum: najmlajši izmed majevskih kompleksovv Mehiki počiva na pečini karibskega morja.15

Hitre novičkeNagrada Zavodu za turizemLjubljanaZavod za turizem Ljubljana (ZTL) je letosspomladi prejel priznanje za profesionalnopromocijo turizma na ruskem trgu. Priznanjejim je podelil Organizacijski komite naturistični borzi MITT 2008 v Moskvi (MoscowInternational Travel & Tourism Exhibition), kije potekala marca. ZTL že leta izvaja načrtnopromocijo Ljubljane na ruskem trgu predvsemv moskovski regiji, s katero ima Slovenijaneposredno letalsko povezavo. ZTL nudicelostno podporo organizatorjem potovanjna ruskem trgu ter sodeluje s slovenskimiorganizatorji potovanj, ki nagovarjajo rusketuriste za preživljanje počitnic v Sloveniji inLjubljani. ZTL je bil tudi med prvimi slovenskimiorganizacijami, ki je ponudil promocijskemateriale o Ljubljani v ruskem jeziku. Vletu 2007 je tako Ljubljano obiskalo 3.443turistov iz Ruske federacije (7,6 odstotka večkot v 2006), ki jih najbolj zanimajo dogodkiin kultura nasploh ter možnosti nakupov.Prizadevanja za profesionalno promocijoLjubljane kot turistične destinacije za krajšiali daljši oddih niso ostala neopažena, kardokazuje tudi omenjeno priznanje, ki jelepo dopolnilo nagradi, ki ju je strokovnakomisija turistične borze MITT podelila Slovenijiza najboljšo stojnico.Nov način plačila na P+RNa parkirišču P+R Dolgi most je 12. majazačel veljati spremenjen način plačila parkirnine.Doslej so uporabniki ob plačilu parkirnine1 EUR prejeli dva žetona za mestniavtobus. Po novem se bo plačilo parkirninepo nespremenjeni ceni izvajalo na dveh parkomatih,nameščenih na območju parkirišča.Ob plačilu uporabnik prejme potrdiloo plačani parkirnini, ki ga mora namestitina vidno mesto v vozilu, in dve vozovnici zamestni avtobus linije 6. Vozovnici veljata zadan, za katerega je bila plačana parkirnina.Vozovnico uporabnik pokaže vozniku namestnem avtobusu in jo, tako kot prej žetone,spusti v kaseto ob vozniku.Uresničena dolgoletna željaV nedeljo, 27. aprila, se je po zaslugi Žal Javnegapodjetja uresničila dolgoletna želja krajanovRudnika, saj so na tamkajšnjem pokopališčudobili lepo urejeno mrliško vežico, ki je pokopališčeRudnik doslej ni imelo. Star objekt, kjerje bil nekoč prostor za shranjevanje orodja, sotemeljito obnovili ter opremili, tako da sedajpritlični prostor služi kot mrliška vežica, v prvemnadstropju pa se nahaja prostor za svojce. Predvežico je velik nadstrešek, ki udeležence pogrebnesvečanosti varuje pred slabimi vremenskimirazmerami. Otvoritve so se, med drugimi,udeležili tudi župan Ljubljane Zoran Janković,direktor družbe Žale Bojan Lepičnik, predsedniksveta četrtne skupnosti Rudnik RobertOkorn, župnik župnije Ljubljana Rudnik LojzeZupan, ki je novo pridobitev tudi blagoslovil,ter predstavnik krajanov Jurij Vojska.Sprememba aktaSvet ustanoviteljev je organ, ki izvršuje ustanoviteljskepravice povezanih javnih podjetijin usklajuje odločitve v zvezi z zagotavljanjemjavnih služb. Organ sestavljajo župani občin, kiso družbenice družbe Javni holding Ljubljana(JHL), v katero so povezana javna podjetja.Ker je v zadnjem obdobju prišlo do nekaterihsprememb v organizaciji družbe, so Mestnisvet MOL in občinski sveti primestnih občin vprvi polovici leta 2008 sprejeli spremembe indopolnitve Akta o ustanoviteljskih pravicah inustanovitvi sveta ustanoviteljev javnih podjetij,povezanih v Javni holding Ljubljana, d.o.o.Spremembe akta so nastale zaradi prenosaposlovnega deleža v javnih podjetjih Ljubljansketržnice, Parkirišča ter Žale z JHL na MOL. Zaizvrševanje ustanoviteljskih pravic v teh podjetjihni več pristojen Svet ustanoviteljev, temvečMOL. Drugi razlog za spremembe se nanaša nato, da sta občini Ig in Velike Lašče svoj poslovnidelež v JHL prodali MOL. Število občin, ki prekoSveta ustanoviteljev izvršujejo ustanoviteljskepravice javnih podjetij, se je s tem zmanjšaloz devet na sedem. Župan MOL ima zato prisprejemanju odločitev namesto dosedanjih85,10 % glasov 87,32 % glasov. Tudi tretja spremembase nanaša na uskladitev z dejanskimstanjem. Gre namreč za spremembo imenaskupnega organa zaradi spremembe uradneganaziva družbe JHL. Ime skupnega organase tako po novem glasi »Svet ustanoviteljevjavnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDINGLjubljana, d.o.o.«.Trije javni razpisi JSS MOLTudi v tem letu je Javni stanovanjskisklad MOL (JSS MOL) objavil tri razpise,ki se po vsebini ne razlikujejo od lanskoletnegarazpisa. Besedila treh javnihrazpisov so bila skupaj z obrazci objavljena12. aprila 2008 na oglasni deskiv prostorih JSS MOL na Zarnikovi 3, naspletni strani Mestne občine Ljubljana(www.ljubljana.si) ter na spletni straniJSS MOL (www.jssmol.si).Javni razpis za nakup stanovanj pomodelu deljenega lastništva kot javno-zasebnegapartnerstva med JSSMOL in varčevalci iz sistema Nacionalnestanovanjske varčevalne sheme(NSVS)Razpis je namenjen varčevalcem NSVS,ki s privarčevanimi sredstvi ne zmorejonakupa primernega stanovanja. V okvirurazpisa lahko prosilci, ki izpolnjujejorazpisne pogoje, skupno z JSS MOL kupijostanovanja, ki ustrezajo razpisnimpogojem, v razmerju najmanj 60 %prosilec, največ 40 % JSS MOL. Prosilecnato v roku 15 let od JSS MOL odkupipreostali delež stanovanja, v vmesnemčasu pa plačuje za uporabo solastniškegadeleža JSS MOL mesečno nadomestilov višini neprofitne najemnine.Javno povabilo za nakup stanovanj zustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanjain izplačilom doživljenjskerentePoziv je namenjen prosilcem, starimvsaj 65 let, ki so stanovanje pripravljeniprodati JSS MOL. Ob prodaji stanovanjase v korist prodajalca ustanovi odplačnaneprenosljiva dosmrtna služnost stanovanja,na podlagi katere prodajalecstanovanje uporablja do smrti. Kupninase izroči zavarovalnici, ki prodajalcu izplačujedoživljenjsko mesečno rento,zmanjšano za nadomestilo za nadaljnjouporabo stanovanja v višini neprofitnenajemnine.Javni razpis za stanovanjska posojilaJSS MOL za rekonstrukcijo in vzdrževalnadela na stanovanjskih hišahNa podlagi razpisa lahko pridobijo namenskoposojilo prosilci, ki izboljšujejobivalne pogoje v stanovanjskih hišah zrednimi vzdrževalnimi deli ali investicijskimivzdrževalnimi deli v večstanovanjskiali družinski stanovanjski stavbi.Za vse tri razpise so predvidena skupnasredstva v višini 400 tisoč EUR, razpisipa se bodo izvajali do porabe skupnihsredstev po vrstnem redu vložitve popolnihvlog, vendar najkasneje do 30.septembra 2008. Pri Javnem razpisu zanakup stanovanj po modelu deljenegalastništva se za čas vložitve popolnevloge šteje čas vložitve popolne vlogeo izbiri primernega stanovanja (2. fazapostopka). Dodatne informacije so navoljo tudi na številki 01 / 306 14 34.16

Hitre novičkeRazigrana Slovenska cestaDel Slovenske ceste v središču mesta, natančnejeod trga Ajdovščina do križišča s Šubičevocesto, se je v okviru dogajanja v času predsedovanjaSlovenije Svetu Evropske unije obizbranih koncih tedna spremenil v največjoljubljansko promenado. Cikel prireditev naSlovenski cesti zaznamuje raznovrstnost, sajso se in se še bodo zvrstili dogodki, namenjenirazličnim generacijam.Prva v nizu je bila 16. maja tradicionalnaMaturantska parada, 24. maja, pa je sledilaParada pihalnih orkestrov in predstavitev dolenjskihvinogradnikov. V soboto, 31. maja,je potekala zaključna prireditev letos že 7.Festivala pomladi, ki je Slovensko cesto zglasbenim in vizualnim programom sodobnihurbanih umetnosti spremenil v »dnevnosobo mesta«. Prav v času izida junijskegaUrbana (7. junija) se na Slovenski cesti odvija2. Lunin festival, namenjen najmlajšim, ljubiteljizgodovine pa bodo na svoj račun prišliv soboto, 14. junija, ko bo na Slovenski cestipotekal Festival Nostalgija. Na prvi poletnidan, 21. junija, pa bomo lahko na Slovenskiobčudovali najdaljšo pito na svetu in se z njoseveda tudi posladkali.Počakali bodo na državoŽupan Zoran Janković se je 18. aprila sestalz župani 15 primestnih občin, v katerih LPPopravlja dejavnost medkrajevnega linijskegaprevoza potnikov. Beseda je tekla o subvencioniranjuizgube v tej dejavnosti s straniprimestnih občin. Vse občine, z izjemo občineMedvode, ki bi pokrivala izgubo le, čedejavnost ostane znotraj Javnega holdingaLjubljana, ter občine Borovnica, kjer je izgubaminimalna, so izrazile nasprotovanjesubvencioniranju izgube. Župan Zoran Jankovićje skupaj s primestnimi župani ocenil,da bi morala država, ki podeljuje koncesije zaopravljanje medkrajevnega prevoza potnikov,zagotoviti tudi sredstva in s tem prevzetidel odgovornosti za izvajanje te dejavnosti.V nadaljevanju je zasedal tudi Svet ustanoviteljevjavnih podjetij, povezanih v JHL, kise je seznanil s stališči županov ter sprejelsklep, da se z odločitvijo o prodaji službe Primestnegapotiškega prometa, ki opravlja dejavnostmedkrajevnega linijskega prevoza,počaka do novega razpisa države za koncesijeza izvajanje te dejavnosti, torej do koncaletošnjega leta.Dan odprtih vrat v SnagiV Snagi so nadaljevali tradicijo in 23. maja že devetičorganizirali Dan odprtih vrat. Dopoldne sopripravili predstavitve za v naprej napovedanezaključene skupine. Za otroški in šolski programje bilo skupaj prijavljenih 520 obiskovalcev.Otroški program je zajemal ogled zbirnegacentra, tehtnice in delovnih strojev. Posebej sojim predstavili ločeno zbiranje odpadkov s poudarkomna načinu ločevanja in praktičnim prikazomter jim pokazali stroje za pranje posod,spiranje cest in pometanje. Slednje so si ogledalitudi osnovnošolci, ki so obisk začeli v sejni sobiz ogledom kratke predstavitve, in se nato podvodstvom zaposlenih odpravili na odlagališče,kjer so bili na vseh točkah postavljeni panoji zosnovnimi podatki o predstavljeni temi. Popoldneso v sejni sobi vsem zainteresiranim predstaviliprojekt Regijskega centra za ravnanje zodpadki, novega odlagalnega polja ter čistilnenaprave za izcedne vode. Ta projekt so predstaviliSrđan Popovič kot vodja projekta izgradnjeobjektov v RCERO, Marko Bregar kot vodja projektaizgradnje čistilne naprave in Marta Maluskot vodja projekta izgradnje novega odlagalnegapolja. Prisotne sta pozdravila tudi direktorSnage Janko Kramžar in pomočnik direktorjaMitja Praznik, ki sta skupaj z vodji posameznihprojektov odgovarjala na vprašanja prisotnih.Dve okoljski pridobitvi v EnergetikiV marcu je Energetika Ljubljana pridobilaokoljevarstveno dovoljenje za obratovanjenaprave, ki lahko povzroči onesnaženje večjegaobsega. Dovoljenje za obratovanje Kurilnenaprave na Verovškovi ulici 62 z nazivnovhodno toplotno močjo 441,925 MW so pridobilina podlagi 68. člena Zakona o Varstvuokolja od Ministrstva za okolje in prostor,Agencije RS za okolje. Energetika Ljubljanaizpolnjuje ukrepe o varstvu okolja, saj skrbiza učinkovito rabo energije, preprečuje onesnaževanjeokolja, zmanjšuje emisije, skrbiza ravnanje z nevarnimi odpadki, preprečujenesreče in omejuje njihove posledice.V aprilu pa so v Energetiki Ljubljana končalitudi z dokončno sanacijo azbestnih kritin naobjektu na Verovškovi ulici 62, saj je uporabaazbesta v Sloveniji zakonsko prepovedana. Vpodjetju se zavedajo, da je azbestna kritinana zgradbah nevarna, saj se azbestna vlaknazačnejo sproščati v zrak zaradi neprimernegaravnanja, poškodovanosti in dolgotrajnostiazbestne kritine.»Pot ob žici« postaja vseslovenskaLetošnje tradicionalne 52. prireditve Pot obžici, ki je potekala od 8. do 10. maja, se jeudeležilo skoraj 30 tisoč ljudi, kar je največdoslej. Tako je to, poleg Ljubljanskega maratona,eden od najštevilčnejših in najpomembnejšihdogodkov v Ljubljani.Pot spominov in tovarištva je edinstvenkulturni spomenik. Poteka namreč tam, kjerje med drugo svetovno vojno od leta 1942mesto 1170 dni obdajala bodeča žica. Kotprvi so na pohod že v četrtek šli otroci izvseh ljubljanskih vrtcev, v petek so bili navrsti osnovnošolci in srednješolci, osrednjidogodek pa je bil v soboto, ko so se na potpodali pohodniki vseh starosti in tekašketrojke, v katerih se je v teku na 3, 12 in 28 kilometrovpomerilo skupno skoraj štiri tisočtekačic in tekačev. Pohod se je zaključil naPrešernovem trgu, kjer je župan zbrane pozdravilna slovesnosti ob prazniku Ljubljane,mednarodnem dnevu zmage nad fašizmomin nacizmom, ter podelil priznanja najboljšimtekačem in tekačicam. »Pohod predstavljazdravo, športno življenje in spoštovanjezgodovine,« je ob tej priložnosti poudarilžupan Zoran Janković.Razstava o energijskoučinkovitih stavbahV steklenem atriju Magistrata bo do 22. junijana ogled razstava EU projekta REBECEE(www.rebecee.si), ki promovira obnovljivevire energije za ogrevanje ali ohlajanje terenergijsko učinkovitost v stavbah. V projektusodeluje tudi Javni stanovanjski sklad MOL(JSS MOL), skupaj s predstavniki mestnihslužb iz Kiela, Ålingsasa, Talina, Sofije in Vilne.Z realizacijo različnih investicijskih projektovv teh mestih bo izvedenih preko 50 različnihtipov novih ali energijsko in ekološko prenovljenihobstoječih stavb. Dobra praksa priteh projektih bo v okviru projekta REBECEEuporabljena za promocijo obnovljivih virovenergije, energijske učinkovitosti in trajnostnegradnje v teh mestih ter za dvigovanjeozaveščenosti prebivalstva o potrebah inkoristnosti gradenj energijsko učinkovitihstavb. V okviru razstave bodo predstavljenitudi projekti JSS MOL v Ljubljani: energijskasanacija stavb na Kvedrovi 17 in Steletovi 8ter dve novogradnji – stanovanjski kompleksPolje II in stanovanjska stavba z 22 bivalnimienotami na Pipanovi poti.17

Hitre novičkeTekoča voda na vrhu Šmarne GoreLetošnji svetovni dan voda smo v Ljubljanipraznovali ob odprtju vodovoda na Šmarnigori. Ker nam jo je vreme 22. marca, ki je kotposeben dan od leta 1992 zaznamovan kotsvetovni dan voda, pošteno zagodlo in je vtistih dneh zapadlo kar nekaj snega, smo praznovanjeprestavili na 5. april. Tokrat smo imelisrečo in že zjutraj nas je veselo pozdravljalasončna sobota. Pod vznožjem Šmarne goresmo se zbrali sodelavci mestne uprave MOL injavnih podjetij ter predstavniki medijev, ki sospremljali dogodek. Skupaj smo se podali navrh, kjer sta župan Zoran Janković in direktorJP Vodovod-Kanalizacija Krištof Mlakar slavnostnoodprla pipo s tekočo pitno vodo.V prejšnji številki Urbana smo najavili zaključekdel ob koncu marca. Čeprav je bil projektzahteven zaradi težje dostopnosti do objektovna vrhu Šmarne gore, je bil zaključen v skladuz načrtovanim terminskim načrtom, v samopetih mesecih. Da smo se tiste aprilske soboteveselili skupnih dosežkov, je vsekakor tudiposledica dobrega sodelovanja zaposlenihna mestni upravi, predvsem na Oddelku zagospodarske dejavnosti in promet, ter zaposlenihv Javnem holdingu Ljubljana in Javnempodjetju Vodovod-Kanalizacija. Že vnaprej seveselimo, da se bomo na podoben način družiliproti koncu junija, ko bo predvidoma začeldelovati tudi vodovod na Rožniku.Komunalne igre letos v VelenjuV času izida te številke Urbana, natančneje 6.in 7. junija, v Velenju potekajo že 24. Komunalneigre, katerih organizacijo tokrat vodiKomunalno podjetje Velenje. Na Komunalneigre se je letos prijavilo 74 ekip iz komunalnihpodjetij iz vse Slovenije, ki se bodo pomerilev številnih športnih tekmovanjih (tenis, malinogomet, vlečenje vrvi, ulična košarka, odbojka,kegljanje, pikado, namizni tenis, šah,streljanje z zračno puško, tek in hoja s hoduljami)ter v petih delovnih tekmovalnih kategorijah(vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov,varjenje, aranžiranje cvetja). Namenprireditve je razvijanje delovno-ustvarjalnihsposobnosti na področju komunalnih dejavnosti,izmenjava izkušenj ter seveda utrjevanjestarih in sklepanje novih prijateljstev.Kako so se odrezale ljubljanske ekipe, bostelahko v sliki in besedi preverili v prihodnjištevilki Urbana.Svet skozi otroško fotografijoPretekli mesec so ljubljanske ulice – Wolfovo,Trubarjevo, Čopovo in Hribarjevo nabrežje– ter Galerijo Kresija krasile fotografije, ki sonastale v sklopu projekta Otroci Evrope, vkaterem je sodelovalo 132 otrok iz sedmihdržav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Bolgarije,Avstrije, Madžarske, Francije in Slovenije.S projektom Otroci Evrope želita avtorja,fotografa Jure Breceljnik in Peter Giodani,skozi medij fotografije predstaviti otroškodojemanje sveta. Tako zbrane avtorske fotografije,ki so jih otroci sami posneli v svojemživljenjskem okolju, so edinstven vizualniprikaz družbene raznolikosti v našem časuin prostoru, v katerem se dokumentarna neposrednostfotografij prepleta z neomejenootroško kreativnostjo in njihovo, odraslemusvetu čedalje bolj odtujeno, igrivostjo.Razstava bo gostovala tudi v drugih evropskihprestolnicah in se postopoma dopolnjevalas fotografijami iz novih držav. Cilj avtorjevje zbrati fotografije iz tridesetih evropskihdržav in poglede približno tisoč otrok strniti vizdaji knjige, ki predstavlja končni cilj projektaob njegovem zaključku leta 2012.Prireditve na tržniciNa osrednji tržnici je 24. maja dišalo po Prekmurju,saj je potekala istoimenska prireditevz bogato ponudbo prekmurske kulinarike,zdrave hrane in izdelkov tradicionalne obrti,ki sta jo popestrili Beltinška folklorna skupinain ciganska glasba. Na stojnicah je bilomožno kupiti prekmursko gibanico, šunkoin najboljša vina, seveda pa ni manjkal tudibograč. Prireditev Podeželje v mestu - poletipoteka ravno v času izida Urbana, 7. junija,teden dni kasneje, 14. junija, pa bo na osrednjitržnici tradicionalni Praznik suhe robe.Mojstri rokodelci bodo prikazali ročno pletenjekošar, izdelavo grabelj, zobotrebcev indrugih izdelkov, za glasbo bodo poskrbeliStari Godci, dogodek pa bodo obiskali tudikrošnjarji.Angel v Mestnem muzejuV Atriju Mestnega muzeja Ljubljana od sredinemaja stoji kip Belega angela znanegalitovskega umetnika Vadasa Ramoška, ki gaje mestu Ljubljana podarila litvanska prestolnicaVilna. Beli angel simbolizira dobroto,dobro voljo in gostoljubje ter je hkratitudi simbolno povabilo Ljubljani na obiskv letu 2009, ko bo Vilna Evropska prestolnicakulture. Kip je 9. maja uradno odkrilžupan Zoran Janković, simbolično pa muga je predal podžupan Vilne Artur Liudkovski,ki se je tudi udeležil ljubljanskegaSrečanja županov. Angeli Vadasa Ramoškaže nekaj let krasijo Vilno, od letošnjega letatudi Varšavo, Kaliningrad, Sankt Peterburgin Stockholm, do leta 2009 pa bo umetnikokrasil še petnajst zgradb in javnih prostorovv drugih evropskih mestih.Z avtobusom do Živalskega vrtaTudi letos se bomo v Živalski vrt Ljubljanalahko odpravili z mestnim avtobusom,in sicer linijo 23, ki je začela obratovati 1.maja in bo vozila do 31. oktobra. Avtobuss postajališča Kolodvor proti Živalskemuvrtu odpelje ob 9., 10. 12., 16. in 17. uri,vrača pa se ob 10.20, 12.20, 16.20, 17.20 in19.20 uri.Izšla je nova, že sedma zloženkaSredi maja je izšla zloženka » JP Vodovod –Kanalizacija v letu 2007«, ki je že sedma vnizu informativnih zloženk. V njej so prikazanesplošne informacije o delovanju družbev preteklem letu, ki so za uporabnikenajzanimivejše: kje podjetje izvaja svojo dejavnost,kolikšne so bile količine načrpanein zaračunane pitne vode ter odpadne vodev primerjavi s preteklim obdobjem, katereprojekte smo uresničili in kateri obračunskideleži so sestavljali ceno pitne in odpadnevode. Poleg tega zloženka govori tudi o tem,za kaj si bo podjetje v prihodnje še posebejprizadevalo. Zloženko v tiskani obliki lahkodobite v upravni stavbi podjetja na Vodovodnicesti 90 v Ljubljani, naročite pa jo lahkopo e-pošti na naslov voka@vo-ka.si.18

Najlepše ljubljansko poletje – izbor dogodkovKnjižnica pod krošnjami – vsak petek, soboto in nedeljo do 31.8. ob sončnem vremenu, ob ribniku v Parku Tivoli, od 11. do 20. ureDixie šok band – staro mestno jedro, vsako sredo zvečer od 28.5. do 23.7.Umetniška tržnica – Cankarjevo in Hribarjevo nabrežje ter Čevljarski most, vsako soboto od 31.5. do 27.9. od 9. do 16. ureGoljufivi peki – Čevljarski most, vsako soboto od 31.5. do 23.8. ob 10. uriZajtrk ob Ljubljanici – galerija na prostem, Stari in Gornji trg, vsako soboto od 7.6. do 30.8. med 9. in 16. uroPoletje v Stari Ljubljani 2008 - cerkve, atriji in trgi v starem mestnem jedru, od 13.6. do 30.8.Ulica je naša – ustvarjalne delavnice za otroke, pred Kavarno Maček, vsako soboto od 14.6. do 27.9. med 10. in 13. uroArgonavti v Ljubljani - gledališki spektakel, na in ob Ljubljanici, 21.6., 4. in 11.7. ter 2. in 9.8. ob 21. uriPojoča ladjica – glasbeni nastopi na čolnih, osvetljenih z baklami, od Hribarjevega nabrežja do Tromostovja,vsak petek in soboto od 27.6. do 2.8. ob 21. uriFestival plavajoče gledališče – gledališke in lutkovne predstave, Trnovski pristan, vsako nedeljo od 29.6. do 31.8. ob 10. uriMini poletje - 10. mednarodni lutkovni festival - različna prizorišča, od 29.6. do 27.8.Capoeira v Tivoliju - vadba brazilske borilne veščine, Park Tivoli, vsak četrtek in petek od 3.7. do 15.8. med 18. in 21. uro..................................................................... Dogodki v junijuPrimus – razstava o Primožu Trubarju, na ogled tudi Biblija Jurija Dalmatina s Trubarjevim podpisom, Mestni muzej, od 9.6. dalje15. festival Živa književnost - pred Galerijo Škuc, Stari trg 21, od 13. do 20.6.27. mednarodni Maraton Franja - rekreacijsko tekmovanje v cestnem kolesarstvu, BTC City, 15.6.4. Triatlon Ljubljanica & 3. otroški tek Povodnega moža - Krakovo in Trnovo, 18.6.Kolesarjenje po Ljubljanici – zabavna tekma med politiki, estradniki in športniki, Hribarjevo nabrežje, 21.6. od 10. do 13. urePeka in pokušina najdaljše pite za Guinessovo knjigo rekordov – Slovenska cesta, 21.6Poletna muzejska noč – tradicionalna skupna akcija odprtih vrat slovenskih muzejev in galerij, različne lokacije, 21.6.Paralelni slalom za nagrado Ljubljane - kajakaško tekmovanje, Ljubljanica, 25.6.Jazz festival Krakov trn 2008 - Plečnikov amfiteater na nabrežju Gradaščice, Krakovo, od 26. do 28.6.Klovnbuf! mednarodni klovnsko-gledališki festival - različne lokacije, od 28.6. do 1.7.Tacen 2008 - kajakaška tekma v slalomu za svetovni pokal, proga v Tacnu, 28. in 29.6.Kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo v speedwayu - Stadion Ilirija, 29.6. ob 16. uri49. Jazz festival Ljubljana - različna prizorišča, od 30.6. do 4.7.Dogodki v juliju ......................................................................Status Quo (Velika Britanija) – rock koncert, Dvorana Tivoli, 2.7.Ana Desetnica - festival pouličnih gledališč, ulice, trgi in parki v središču mesta, od 3. do 6.7.Evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupin - Dvorana Tivoli, od 4. do 6.7.Massive Attack (Velika Britanija) – koncert trip hop in elektronske glasbe, Križanke, 10.7.Caravan Palace (Francija) – koncert elektronske glasbe, Trg francoske revolucije, 14.7Dobimo se pred Škucem – kulturno-družabne prireditve, pred galerijo ŠKUC, od 18. do 25.7.Škuceva tržnica: Lunapark - oblikovalska razstava, Galerija Škuc, od 19. do 27.7.Trnfest 2008 - KUD France Prešeren, od 29.7. do 31.8................................................................ Dogodki v avgustuMladi levi - mednarodni festival gledališča in plesa, Stara elektrarna, od 17. do 27.8.9. Koseška olimpijada – tekmovanje v raketnem, ladijskem, letalskem in avto modelarstvu, Koseški bajer, od 25. do 31.8Emonska promenada 2008 - Trnovski most, Emonska ulica, od 26. do 31.8.Državno prvenstvo v slalomu za člane, kajak - proga v Tacnu, 30.8.Razstava orhidej in tropskih rastlin - Arboretum Volčji Potok, do 30.9.19

Interno glasiloJAVNEGA HOLDINGALjubljana, javnih podjetijin Mestne občineLjubljanaJAVNI HOLDINGLjubljana, d.o.o.Vodovodna cesta 90,1000 LjubljanaTel. 01 474 08 23Glavna urednica:Justina SimčičIzvršna urednica:Špela VerbičUredništvo:Mojca KukValter NemecRechelle NaratFranc VizjakDarja PungerčarMarko MarinkoTjaša FickoNina UrataričOblikovanje:ŠportnetPrelom:Jaka MikličProdukcija in tisk:LALITA d.o.o.Fotografije:Naslovnica - B. Kladnik(Arhiv Zavoda zaturizem Ljubljana),Miha Fras ter arhiv JHL,javnih podjetij, MOL,JSS MOL in FestivalaLjubljanaNaklada:Izhaja štirikrat letnov nakladi 3.300 izvodovElektronski naslov:urban@jh-lj.siSpletno mesto:www.jh-lj.si