glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

STROKOVNA SREČANJA113rica zdravstvene vzgoje. Narava dela zahtevausposobljenost pediatra in medicina dela polegspecialističnih znanj šolskega zdravnika. Delujepo načelu multidisciplinarnosti in skupinskegadela. Skrbi tudi za vse tiste bolne šolarje, ki sosi ga izbrali za svojega lečečega zdravnika.UgotovitveTrideset let dela v stroki omogoča široko obzorjein kritično distanco. Spremembe v družbiin šolarjevi zdravstveni problematiki so očitne,“bolezni družbe se odražajo v bolezni šolarja”.Nalezljive bolezni so bile, so in bodo še vnaprejresen problem za zdravje. Kljub cepljenju inizkoreninjanju nekaterih nalezljivih, zlastiotroških bolezni smo priče porajanju novih.Poleg cepljenja je glavni adut pri njihovemobvladovanju dober higienski režim ter zlastiumivanje in razkuževanje rok, kultura hranjenjain pitja neoporečne vode. Srečevala semse z revmatično vročico, ki je pogosto zadelasrčne zaklopke in zapuščala srčne hibe. Pozdravljenju streptokoke angine s penicilinomje skorajda ne srečamo več. Tuberkuloza je bilaresen problem. Sedaj je, kot slišimo, pri nas vizkoreninjanju in že se bo opuščalo besežiranjeob rojstvu, da epidemije črnih koz splohne omenjam. Tedaj smo cepili proti otroškiparalizi, tetanusu, davici, oslovskem kašlju.Pričenjali smo cepiti proti rdečkam in gripi.Kar precej otrok je bilo slabokrvnih in podhranjenihs posledicami rahitisa. Preventiva zD-vitaminom se je šele začenjala. Pojavljale sose prirojene srčne hibe zaradi hipovitaminozpri nosečnicah. Otroške kolonije so potekaletri tedne. Varstvo otrok v šoli izven ur poukaše ni bilo razvito. Ključ na vrvici okoli vratu jepostal prispodoba za šolarjevo prezgodnjo invsiljeno samostojnost. Danes so šolarji žrtvedruge skrajnosti. Šolsko varstvo poteka predpoukom, med in po pouku. Tako so “ujetniki”šolskih prostorov tudi deset ur na dan. So nesamostojniin starši jih hiperservisirajo. Le prvevzgoje niso deležni, ker starši nimajo časa zato ali pa niso pripravljeni prevzeti odgovornosti.Seveda je v tistih časih vsak normalen,povprečen otrok lahko zaključi osnovno šolobrez komplikacij. Danes smo priča čudnemufenomenu otroka tirana, otroka svetovljana,čudežnega otroka, genialnega otroka, le dobrovzgojenega, nemotečega otroka zelo težko najdemo.Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletjain v povezavi s celodnevno šolo smo pričeliugotavljati utrujenost in obremenjenost otrokv zvezi s šolo. V devetdesetih letih smo pričelizaznavati psihosomatske simptome in znake.Vrsto šolarjevih težav nikakor nismo moglis preiskavami objektivizirati. Šlo je torej zafunkcionalne motnje, ki smo jih pripisali šolskemustresu. Šele danes dobivamo potrditveo svetu. Leta 1995 smo zaključili vseslovenskoraziskavo “stres otrok v šoli”, ki je pokazala dakaže te znake 85 odstotkov slovenskih šolarjev,v povprečju tri do štiri znake. To so glavoboli,vrtoglavice, omedlevice, različne vrste bolečinv prsnem košu, trebuhu, okončinah, motnjespanja, nočne more, tiki, posebni apetiti “pike”,motnje hranjenja in odvajanja. Na začetku 21.stoletja se pojavljajo zlorabe, nasilje, agresivnost,razdražljivost, asocialno vodenje, depresivnost,zloraba alkohola in tobaka med šolarji.Uporaba novih in novih prepovedanih drog,zlasti plesnih drog v kombinaciji z različnimienergetskimi napitki, ki so lahko smrtonosne,ker vodijo dobesedno k pregrevanju. Reklam vstilu “Bull ti da krila”, še ni nihče prepovedal.Širijo se spolno prenosljive bolezni. Včasihpopolnoma neopazno vendar z resnimi posledicami.Priča smo epidemiji poškodb doma.V šoli, telovadnicah in na igriščih. Relativnonarašča število samomorov mladostnikov insplavov pri mladostnicah. Kondome malouporabljajo, tabletke za “potem” so dnevnapraksa.Kaj pravijo številke?V šolskem letu 2000/2001 je bilo pregledanihpred vstopom v šolo 21.344 ali 99,3 odstotkešolskih novincev. V osnovni šoli je bilopreventivno pregledanih 85.440 ali 98,4 odstotke.V srednji šoli je bilo pregledanih 48.148ali 95,9 odstotkov šolarjev. Slabo držo telesaugotavljajo pri 19,1 odstotku, slab telesni razvojpri treh odstotkih, slaba prehranjenost pri 14,8odstotkih, fiksirane slabe drže v 8,1 odstotkuin strukturne deformacije hrbtenice (kifoze inskolioze) v 2,1 odstotku. Deformacije prsnegakoša in druge deformacije okostja kot posledicarahitisa se pojavljajo v 11,6 odstotkih. Spuščenstopalni lok najdemo pri 11,7 odstotkih. Vsakčetrti šolar ima eno ali več deformacij okostja.Motnje vida pri 17,7 odstotkih in motnje sluhapri 1,6 odstotkih in govorilne motnje pri dvehodstotkih. O spolnem razvoju zdravstvenastatistika ne poroča. Ali gre za tradicionalnosramežljivost Slovencev?V letu 2001 je bilo 1.000.729 obiskov bolnikovna osnovni ravni (v zdravstvenih domovihin pri zasebnikih). Samo 46,6 odstotkovobiskov bolnih šolarjev je bilo opravljenih priizbranih šolskih zdravnikih, ostali so poiskalipomoč v drugih službah. Obiskov v preventivije bilo 208.215 (sistematski pregledi, cepljenjain drugo). Šolski zdravniki so opravili71,9 odstotkov sistematskih pregledov. Ostaliobiski v preventivi so bili v splošni medicini,pediatriji, medicini dela, polivalentnih službahin zdravstvenem varstvu žensk. Vse to zelovpliva na kakovost zajema zgoraj navedenihstatističnih podatkov! Torej zgoraj navedeneodstotke pomnožimo s faktorjem 2, da dobimorealno sliko. Ugotovitev pri sistematskihpregledih v preventivi.Ko šolar zboliVodilni vzrok za prvi obisk pri zdravniku vkurativi so akutne okužbe dihal ali viroze. Odnalezljivih bolezni najpogosteje beležimo norice,črevesne okužbe, Lymsko boreliozo (klopi),mikrosporijo (mačke), okužbo s streptokokom(šen in garje, otroške garje (impetigo contagiosa).Z uvedbo obveznega cepljenja proti hepatitisuB število obolenj upada. Cepljenje protiklopnemu meningoencefalitisu za šolarje niobvezno, je pa precej drago in se zato ne izvajadovolj, čeprav so posledice obolenja najhujšeravno pri mladostnikih. Epidemije črevesnihbolezni kot posledica prenosa okužbe s hranoin vodo in kot posledica nizke higienske ravnišolarjev, so žal še vedno pogostejše, kot bi siželeli. Najpogostejši povzročitelji so salmonele,šigele, rotavirusi in virus hepatitisa A. Šolarjipostajajo žrtve nezdravega življenjskega sloga.Sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila do nedavnegaprivilegij odraslih ljudi, se pojavlja tudipri mladih. Prav tako ugotavljajo povečanjemaščob v krvi. Zelo pogosti so obiski prizdravniku zaradi psihosomatskih motenj indepresije. Sodobna doktrina na tem področjuzagovarja predpisovanje anksiolitikov in antidepresivovmladim. Do nedavnega je to veljaloza strokovno napako.Na en preventivni pregled šolarja pride petpregledov v kurativni dejavnosti (brez obiskovv dežurni službi in obiskov zdravnika nadomu) v izvenbolnišnični dejavnosti. O tembi bilo dobro premišljevati.Zdravstvena vzgojaŠolarji so zelo dobro obveščeni. Na teoretskiravni vam vedo povedati vse o zdravem življenjskemslogu. Kljub temu ne živijo zdravo,kajti okolje, v katerem živijo, ne posredujezdravih življenjskih navad.Šolarji ne jedo zdravo, ne pijejo dovoljvode, ne upoštevajo osnovnega pravila rok.Nimajo časa za igro in gibanje na svežem zraku.Nimajo časa za samostojno, ustvarjalno igro.So ujetniki lenobnosti, ki jo ustvarja domačikavč, vrečka s čipsom, televizor, računalnikin GSM. Ne marajo športnih dejavnosti, nitišportne vzgoje. V vedno težjih šolskih torbahso prikrajšani za vse radosti, ki jih ponuja potv šolo in iz šole, v družbi vrstnikov. Starši jih zavtom pripeljejo do šolskega praga, parkirajoin jim odnesejo šolsko torbo do učilnice. Polegjulij 2004 ISIS