glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

8NOVICESodelovanje z zdravniki iz sosednje Avstrije– bo po vstopu v EU kaj drugače?Včetrtek, 13. maja 2004, je napobudo uredništva časopisaMedical Tribune z Dunajaprišlo v obmejnem naseljuPliberk (Bleiburg) v Avstrijido srečanja slovenskih in avstrijskih zdravnikovin zobozdravnikov. Uredništvo avstrijskepodružnice omenjenega mednarodnega tednikaže nekaj časa raziskuje in s tem spodbujačezmejno sodelovanje zdravnikov in njihovihorganizacij znotraj novo nastale Evropskeunije, zato pogosto organizira neformalnasrečanja na ravni pokrajin in zaključenih obmejnihpodročij.V Pliberku se nas je zbralo deset zdravnikov,in sicer sedem iz Avstrije in trije iz Slovenije.Gostitelja dr. Schneider in mag. Bernthaler stav uvodu povedala, da so dosedanji sestanki skolegi iz Slovaške in Madžarske naleteli na zelopozitiven odmev.Janez Gorjanc, dr. med., je v imenu slovenskestrani pozdravil avstrijske kolege inse zahvalil za vabilo. Spomnil je na nekateremejnike sodelovanja med državama, med drugimna državni ravni podpisan sporazum medavstrijsko in slovensko zdravniško zbornico,ki daje dober temelj za naprej. Na strokovnempodročju je spomnil na prijateljske obiskekirurških ekip med regionalnimi bolnišnicamiobeh držav.Sestanek v Pliberku je iz uradne izmenjavemnenj in pričakovanj kmalu prerasel v živahnoJanez Gorjanc, dr. med., Ernst Schneider, dr.med. in mag. Peter Bernthaler ob zaključkusrečanjaJurij Gorjancrazpravo in le brneč diktafon na sredini mizeje spominjal na to, da bodo izvlečki pogovoraobjavljeni v tedniku Medical Tribune. Nekajzanimivosti iz pogovora objavljamo v nadaljevanju.Razen na področju zobozdravstva, kjer jevelik priliv bolnikov iz Avstrije v Slovenijo,na drugih področjih medicine vzajemnegazdravljenja ni zaznati v tolikšni meri. Obstajaveč primerov delavcev, zavarovanih v Avstrijiin stalnim bivališčem v Sloveniji, ki se zdravijozdaj na tej, zdaj na drugi strani meje in skupnaugotovitev je, da je sodelovanje tako strokovnokot organizacijsko dobro. Ovira in razlog,zakaj ni takšnih primerov več, je v glavnem vrazličnih načinih zdravstvenega zavarovanja,ki zaenkrat v večji meri še ne omogočajo koriščenjazdravstvenih uslug v »tujini«.Veliko zanimanje Avstrijcev je veljalo zdravstvenikartici oziroma elektronskemu zapisupodatkov o zavarovancih, saj je Avstrija letospred uvedbo kartice, ki jo v Sloveniji poznamože več let. Pojavljajo se predvsem strahovi gledeobsega podatkov, ki naj bi bili shranjeni na karticiter glede možnosti zlorab. Najverjetneje je,da bo kartica tudi pri njih zaenkrat dokument,s katerim oseba dokaže nič več in nič manj kotle to, da je zdravstveno zavarovana.Težje je bilo Avstrijcem razumeti, zakajje pri nas alternativna medicina odrinjena izmožnosti, ki jih predvsem zdravnik na osnovniravni kot alternativo konvencionalnemuzdravljenju predstavi bolniku. Ugotavljali so,da je legalizacija homeopatije v Avstriji precejpocenila stroške zdravljenja na osnovni ravni. Shomeopatijo in predpisovanjem homeopatskihzdravil se smejo v Avstriji ukvarjati izključnozdravniki. O primerih zlorab na škodo bolnikaniso povedali veliko.V pogovorih s posamezniki, ki so v Avstrijidel nujne medicinske pomoči, je bilo jasnozaznati ponos glede hitrosti in množičnostihelikopterskega transporta poškodovancevin bolnikov. V Avstriji lahko vsak očividecnesreče pokliče reševalni helikopter, poletodobri medicinsko izšolan telefonist in večinapoškodb, infarktov in možganskih kapise znajde v bolnišnici znotraj ene ure. Celovškabaza ima več kot 400 poletov na leto. Vrazmislek podobni službi v Sloveniji, kjer jebilo za celo državo v prvih desetih mesecihopravljenih le 100 helikopterskih prevozov. Jeproblem res le finančni?Glede ostalih vprašanj organizacije zdravstvav obeh državah je bilo kmalu jasno, dastrokovnih razhajanj praktično ni. Še več,organizacijsko so problemi večkrat podobni alicelo enaki. Jasno pa je, da se ekonomski statusAvstrije zrcali tudi v medicini – če se regionalnabolnišnica v Sloveniji trudi kupiti nov RTaparat, se regionalna bolnišnica v Avstriji trudikupiti novo MRI ali PET napravo.Na sestanku smo se dogovorili, da se bomov prihodnje vzajemno udeleževali srečanjregijskih zdravniških društev na obeh stranehmeje. Dejstvo, da potekajo v Avstriji srečanjav nemščini in pri nas v slovenščini, niti nivelika ovira. Na srečanju v Pliberku, ki je sicerpotekalo v nemščini, je bilo jasno, da velikoobmejnih avstrijskih zdravnikov slovenščinodobro razume in tudi govori.Ob tem dejstvu sem se spomnil prof. StankaLodranta, znanega Korošca in kemika naravenski gimnaziji, ki je pred leti v televizijskioddaji s prstom kazal na mejni napis »Holmec– mednarodni mejni prehod«, kar je označil zaprecejšnjo neumnost, saj mejni prehod glede naprisotnost Slovencev na obeh straneh meje nemore biti mednarodni, kvečjemu meddržavni,medtem ko ob vstopu Slovenije v Evropskounijo še to ne.Srečanje smo zaključili ob izmenjavi vizitkin vabil na prihodnja srečanja. Prvo naslednjebo obisk kirurške ekipe bolnišnice SlovenjGradec v bolnišnici v Šentvidu na Glini (St.Veit an der Glan).ISIS julij 2004