glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

59Z A N I M I V OVpliv starosti na izbor dializnega zdravljenja (Verrina E., Pediatr Nephrol,2004)Dvojne vrečke. Po spojitvi dvojne vrečke s katetrom sledi iztok, spiranjes 100 ml sveže raztopine in nato vtok. citratna dializa: ni kravitve niti ne strjevanja krvi v sistemu, možen jemajhen krvni pretok, lahko je izvesti tako transfuzijo kot enoigelnoproceduro, pomanjkljivost metode pa je v zapletenosti postopka,potrebna je posebna dializna raztopina (brez Ca), možni zapleti sohiper- ali hipokalcemija, hipernatremija in alkaloza.Pri kontinuirnih metodah se uporablja inhibitor agregacije trombocitov– prostaciklin, pri katerem prav tako ni krvavitve, ima citoprotektivnodelovanje, makroskopska antitrombotična dejavnost je boljša kotpri brezheparinski HD, po drugi strani pa povzroča hipotenzijo, krče vtrebuhu, znatno stopnjo koagulacije v sistemu in je drag.Treba se je zavedati, da polnitev HD katetrov s heparinom lahkopripelje do sistemske heparinizacije, zato HD katetre lahko polnimo sštiriodstotnim citratom, višjim koncentracijam citrata pa se je potrebnoizogibati. V delavnici, ki je sledila, smo se soočili z več kliničnimi primeri(s širokim spektrom spremljajočih stanj, na katere dejansko naletimov vsakdanji klinični praksi), pri katerih smo se morali odločiti za najustreznejšoobliko antikoagulacije med HD.Prim. A. Guček je predstavil načela peritonealne dialize (PD). Leta1976 so uvedli kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD),ki je s svojo enostavnostjo, stalnostjo in udobnostjo precej pripomoglak ponovni oživitvi PD. Zaradi njene učinkovitosti zadnja leta vse pogostejeuporabljamo PD z aparatom – avtomatizirana PD (APD). Deležbolnikov na PD je po svetu različen, v povprečju pa znaša 15 odstotkovizmed vseh dializnih bolnikov, pri nas okrog 10 odstotkov. Na razširjenostmetode vpliva več različnih dejavnikov (zdravstveni, ekonomski).Najpogostejše napake pri izvajanju APD so neredno izvajanje menjav,nepravilna uporaba »suhega dne« ali »suhe noči«, neprimerni vtočnivolumni, neprimeren čas kopeli in podaljšan čas iztoka. Zaključil je,da je PD enakovredna oblika nadomestnega zdravljenja končne odpovediledvic, ki predstavlja zdravljenje na domu s svojimi prednostmiin slabostmi. Metoda je učinkovita in varna, še posebno ob ohranjenirezidualni ledvični funkciji. Ob odpovedi transportne ali ultrafiltracijskefunkcije peritonealne membrane bolnika premestimo na hemodializoše pred razvojem uremije.Dieto pri dializnih bolnikih je predstavil asist. mag. J. Lindič. Ocenoprehranjenosti napravimo na osnovi več dejavnikov: splošna anamneza: apetit je najpomembnejši pokazatelj uremije,slabšanje apetita se pojavlja vzporedno s slabšanjem ledvičnegadelovanja zaradi akumulacije nizkomolekularnih snovi (< 5 kDa); anamneza prehrane: koristen je tridnevni zapis hranil (dnevnik), insicer tako za dializni kot nedializni dan; vnos beljakovin: minimalen vnos mora znašati 0,8 g/kg/dan, ciljnavrednost pa je 1,0 do 1,2 g/kg/dan ali več;antropometrične meritve: hujšanje in zmanjševanje idealne telesneteže je grob pokazatelj podhranjenosti in se pozno izrazi, boljšipokazatelj je indeks telesne mase, uporabljamo tudi neinvazivnomerjenje telesnih maščob in mišic, kjer pa so možne velike variacijemed izvajalci, potrebno pa je večkratno obdobno merjenje;biokemični izvidi: koncentracija serumskega kreatinina je slab pokazatelj,saj je odvisna od mišične mase, ledvične funkcije in intenzivnostidialize; koncentracija sečnine je prav tako slab pokazatelj,odvisna je od ledvične funkcije in intenzivnosti dialize, pri znižanikoncentraciji je preživetje manjše, zviša pa se pri katabolizmu,krvavitvah v prebavila in jemanju steroidov; koncentracija s. albuminovdobro korelira s telesnimi beljakovinami, je pa odvisna odsprememb zunajceličnega volumna, vnetje zmanjšuje koncentracijozaradi okrnjene sinteze, določili naj bi jo enkrat na mesec po pričetkudialize in določitvi suhe teže.Po dietnih priporočilih naj bi dializni bolnik z normalno telesnotežo zaužil 1,2 do 1,5 g/kg/dan beljakovin visoke biološke vrednosti(saj med vsako HD pride do izgube od pet do osem gramov prostihaminokislin), 30 do 35 kcal/kg/dan, 1g/kg/dan maščob (do 300 mg/danholesterola) in os tri do pet g/kg/dan (pri PD od dva do štiri g/kg/dan)ogljikovih hidratov. Vnos tekočine naj pri anuričnem bolniku ne bipresegel 0,5 do 0,8 l/dan, pomembna je tudi omejitev vnosa soli inomejitev kalija ter fosfatov.Indikacije za intradializno parenteralno prehrano so intoleranca naperoralno hranjenje (oziroma po NGS), pomembna okvara prebavil,hudo pomanjkanje beljakovin ali kalorij in pomembna izguba telesneteže, prednosti tovrstne prehrane pa so zagotovljen dostop do cirkulacije,manjši katabolični stres, odstranitev dodatne tekočine in nadomestitevdializne izgube aminokislin.Dializno šolo, ki je bila v celoti izpeljana brezhibno, je z zaključnimnagovorom sklenil predsednik organizacijskega odbora prof. dr. RafaelPonikvar.julij 2004 ISIS