glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

50OBLETNICE50 let ginekološko-porodniškega oddelkaSplošne bolnišnice IzolaBoštjan Lovšin, Marko Kolenc, Zora Weilguny, Dušan DeisingerPorodne bolečineV začetku aprila 1954 je prof. dr. Pavel Lunaček, predstojnik Ginekološkeklinike v Ljubljani, na večkratne prošnje takratnega ravnateljaSplošne bolnišnice v Kopru dr. Branka Šalamuna, poslal v Koper dr.Marka Kolenca, da organizira ginekološko službo v tamkajšnji bolnišnici.S tem je bila podana stalna specialistična dejavnost, kar pomeni tudizačetek delovanja ginekološko-porodniškega oddelka.Stavbo bolnišnice v Kopru so gradili bratje serviti kot samostan v 15.in 16. stoletju. Leta 1810 so samostan Francozi ukinili in tu namestilihospicij sv. Nazarija, ki je nudil streho sirotam, bolnim in revnim porodnicam.Šele po drugi svetovni vojni je zdravstvena dejavnost začeladobivati v hiši bolniški značaj. Na leto je bilo okrog 100 porodov obasistenci občinskih babic in delni pomoči splošnih zdravnikov. Večinaporodnic je rodila doma. Število porodov je naraščalo zlasti potem, koso v bolnišnico sprejeli dve mladi babici iz reške šole, ki ju je pridobil dr.Robert Hlavaty, zdravnik takratne Vojaške uprave Cone B Svobodnegatržaškega ozemlja. Obe sta ostali zvesti delu na oddelku do upokojitve.Poleg dr. Kolenca so v prvih desetih mesecih izmenoma delovali naoddelku še drugi asistenti Ginekološke klinike: dr. Draško Vilfan, dr.Rihard Pestevšek. dr. Leo Kos, dr. Igor Veter, dr. Bojan Vrtovec in dr.Božo Jerič. Februarja 1955 je delo predstojnika na željo takrat že hudobolnega prof. Lunačka za stalno prevzel dr. Marko Kolenc.Leta 1953 in 1954 so zaradi naraščanja števila porodov adaptiralizahodni del stavbe za potrebe porodnišnice. Boljše prostore v stavbi statakrat imela interni in otroški oddelek, ginekološki pa je bil zelo skromen,z lesenimi podi. Del prostorov je bil v globokem pritličju, stene kamnitein vlažne, gretje omogočeno le z lončenimi pečmi. Instrumentarij je bilGinekološke pacientke pred petdesetimi letiskrajno pomanjkljiv, omejena finančna sredstva in vsesplošno pomanjkanjena trgu so bistveno ovirali izgradnjo in opremljanje.Poseben poudarek smo polagali na izobraževanje in izpopolnjevanjeosebja. V naslednjih letih so pričeli s specializacijo dr. Tošo Cizelj, dr. UrošČerne, dr. Viktor Ogrin, dr. Lojze Kožar. Delno sta opravila svoj specialističnistaž pri nas še dr. Savo Oražem in dr. Lidija Andolšek. Leta 1955smo dobili prvo višjo medicinsko sestro in prvo instrumentarko.Prvo leto smo morali zahtevnejše posege opravljati na Kirurškemoddelku v Izoli, ker nismo imeli operacijske sobe. Posebno mučno je bilo,ko je nastopila med porodom potreba po carskem rezu – porodnico inosebje smo naložili v rešilni voz ter z materialom vred prepeljali v Izolo,da bi tam opraviti poseg. Že v drugem letu delovanja smo iz pritličnegaambulantnega prostora uredili provizorično operacijsko sobo. Bistvenoboljši prostorski pogoji pa so nastali, ko se je Interni oddelek bolnišniceleta 1963 izselil iz hiše v Ankaran. Z obsežnimi adaptacijami smo dobilidve dostojni porodni sobi, operacijsko sobo, odsek za nosečnice, odsekza novorojenčke in poliklinično ambulanto.Mladostno zadihamoŠtevilo porodov je naraščalo od 677 v letu 1954 na 1.617 v letu 1977.V naslednjih letih je število porodov padalo zaradi nižje rodnosti inzaradi omejevanja napotitev iz hrvaške Istre. Do letos je porodilo nakoprskem oddelku preko 52.000 žensk, t. j. povprečno nekaj čez 1.000na leto. Obrojstna umrljivost se je do leta 1970 gibala med 20 do 30promili, nato postopoma padala, tako da po letu 1979 ni prekoračila20 promil, po letu 1986 pa je nižja od 10 promil. Vzporedno s porodije naraščalo tudi število sprejemov na oddelek v celoti. To se je od začetnih1.075 povzpelo na okrog 2.500 v letu 1972, kasneje pa na 3.500 do3.800 na leto. Z namenom izboljšanja obrojstnih rezultatov smo v letu1967 uvedli amnioskopijo in fetalni EKG. Leta 1968 smo začeli rutinskouporabljati mikroanalize fetalne krvi, leta 1974 kardiotokografijo in leta1981 ultrazvok, ki sta ga uvedla dr. Zdenka Guzej in dr. Lojze Kožar.Od vsega začetka smo razvijali ginekološko-kirurško dejavnost. Želeta 1956 smo osvojili poleg pestre palete ginekoloških posegov tudirazširjeno totalno histerektomijo po Wertheimu in leta 1977 še razširjenovaginalno histerektomijo po Schauti ob pomoči prof. dr. FrancaNovaka. Sprva smo morali ginekologi izvajati anestezije sami ob občasnipomoči anesteziologa, kasneje pa je prevzela anestezije na našem oddelkuanestezijska služba Kirurškega oddelka. Leta 1960 smo uvedli kuldo inlaparoskopijo, ki postaneta rutinski diagnostični in korekcijski metodizlasti, ko smo dobili možnost uporabe hladne svetlobe v letu 1971.Bili smo strokovno dejavni, saj smo sodelovali na strokovnih ginekološkihsrečanjih po vsej nekdanji Jugoslaviji in v tujini kot aktivniudeleženci. V domačih in tujih revijah ter kongresnih zbornikih smoobjavili preko sto strokovnih člankov. Leta 1966 smo v Žusterni priKopru organizirali Intersekcijski sestanek hrvaških in slovenskihginekologov in leta 1968 v Portorožu odmevni VIII. Jugoslovanskiginekološki kongres.ISIS julij 2004