glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

49FORUMOdstotek obolevnosti, ki bi ga morda lahko odpravili s spremembovedenjskega sloga (1)vsakodnevnih stvari, kot so na primer svež zrak in sprehod skozi gozd.Vsak, ki se sprehodi skozi gozd, mora nato odmeriti krajcar tistemu,ki je to prvi patentiral. Kar ni isto temu, da se je to prvi spomnil, nititemu, da se človeku lahko taka ideja porodi petkrat na dan. Bizarnostsituacije lahko razložimo na primeru spletne trgovine (http://webshop.ffii.org/ - demonstracija absurdnosti patentov), kjer jasno vidimo, da joomejuje vsaj 20 patentov. Med njimi so tako vsakodnevni kot na primer»nakup z enim klikom miške« in »ogled večje slike proizvoda v novemoknu«. Samo prodajanje proizvodov preko svetovnega je tudi patentirano.Microsoft je tako pred kratkim pridobil patent za dvakratni klikz miško. Gre za okrog 30.000 patentov v računalniški industriji. Skoraj75 odstotkov patentov je v rokah ZDA in Japonske. Ali je smiselno, daEvropejci plačujemo ob »vsakem sprehodu po gozdu«?Kako to, da so smernico vseeno začasno sprejeli? Večina Evropejcevtega področja niti ne spremlja, tako da nima svojega mnenja. Tisti pa,ki ga spremljajo, so se odločili, da teh patentov nočejo. Na uradnihstraneh Ministrstva za informacijsko družbo je bila objavljena jasnaizjava, da smo Slovenci proti tej smernici. Zakaj je evropski ministrskisvet vseeno glasoval za smernico? Žal tudi slovenski predstavnik, ki ješe dan pred glasovanjem v časopisu Delo trdil, da se bo vsaj vzdržal, čeže ne glasoval proti (svojega nenadnega spreobrnjenja zaenkrat še nipojasnil)? Menim, da gre za moč lobijev, ki so bili v tem primeru močnejšiod glasu Evropejca. Za enkrat močnejši tudi od glasu evropskegaparlamenta. Predlog bo sedaj romal na ponovno razpravo evropskegaparlamenta, ki bo oktobra, čeprav je ta enkrat že jasno izrazil svojemnenje. Tako naj vas ne presenetijo akcije aktivistov, ki bodo poskušalipreprečiti sprejetje te smernice v evropskem parlamentu. Med njimi sotudi številni zdravniki in znanstveniki.V primeru patentov je pomembno dejstvo, da imajo bogata podjetjav informacijski industriji ogromen kapital, ki so ga prislužili bolj alimanj pošteno. Sedaj se pojavlja vse več družb, ki bi rade nudile podobnestoritve (npr. prodaja avtomobilov preko svetovnega spleta). Alije to res inovacija? Ali se je tega res moral nekdo spomniti, vsi drugipa kradejo idejo? Ali bomo ukradli idejo nekomu drugemu, če bomozačeli prodajati svoje fikuse preko svetovnega spleta? Svoj ogromenkapital ta podjetja uporabljajo za zavarovanje svoje pozicije, čeprav niveč smiselna. Smiselna je seveda le za njih.Bogati svetovni koncerni imajo očitno v Evropskem ministrskemsvetu večjo moč kot evropski posamezniki. To me je zelo zaskrbelo. Nisempričakoval takega razpleta, saj je pred zasedanjem kazalo, da bomo brezproblema ovrgli smernico. Vsaj tako so kazale izjave politikov v javnihrazpravah pred glasovanjem. Po svoji prvi izkušnji z evropsko demokracijose mi zdi, da bo za običajnega Evropejca zelo nepregledna.Vrnimo se k življenjskemu stilu, ki uničuje človeka. V kratkem lahkotorej pričakujete, da vas bodo obiskali predstavniki farmacevtskihpodjetij. Razložili vam bodo, da imajo vaši pacienti preveliko telesnotežo. Kazali vam bodo grafikone in tabele, iz katerih bo razvidno, daje to pogubno za vašega pacienta. Verjamem, da bomo dobili uspešnazdravila za zmanjševanje telesne teže, ki bodo delovali na najrazličnejšereceptorje. S tem bomo zmanjšali zbolevnost naših pacientov. Teugotovitve bodo potrdili tudi nacionalni sveti in zavarovalnice bodoodredile sredstva.Ob vsem tem se v meni budi rahel dvom. Hitro se nam lahko zgodi, dapozabimo, da ne vemo, zakaj se človeštvo pravzaprav prekomerno redi.Zmanjšali bomo problem umrljivosti in zbolevnosti, kar je dobro. Vendarne bomo odpravili vzroka, saj ga še identificirati ne znamo. Obstaja paše ena nevarnost. Ko bomo imeli enkrat vsaj nekoliko uspešno zdravilo,bomo imeli tudi močno industrijo, ki se bo zavzemala, da bi več kot 50odstotkov prebivalstva redno jemalo njihov čudežni pripravek. Takratbo zelo težko napraviti korak nazaj. Še zlasti, če bomo nekega dne odkrili,da se tega problema ne more rešiti s tabletko na dan. Kdo bo takratlahko preglasil mednarodna podjetja, da obstajajo tudi druge možnosti?Ali se jih bo sploh dalo preglasovati? Farmakoterapiji povečane telesneteže se najverjetneje ne bomo mogli izogniti. Kaj pa vendarle moramostoriti zdravniki? Ne smemo pozabiti, da ne poznamo jasno vzroka,zakaj se ljudje redijo. Še vedno moramo poskušati najti odgovor na totemeljno vprašanje in čim prej začeti z etiološkim zdravljenjem. 1. Willett, W.C., Balancing life-style and genomics research for disease prevention. Science296(5568): p. 695-8 (2002).2. Ezzati M., Hoorn S. V., Rodgers A., Lopez A. D., Mathers C. D., Murray C. J., ComparativeRisk Assessment Collaborating Group., Estimates of global and regional potential health gainsfrom reducing multiple major risk factors. Lancet 2003 Jul 26, 362:271-803. Mokdad A. H., Bowman B. A., Ford E. S., et al. Prevalence of obesity, diabetes, and obesityrelated health risk factors, 2001. JAMA 2003:289;76–79.4. Overweight and Obesity Rates, latest % ,The Economist, December 13-19, 20035. Hill J. O., Wyatt H. R., Reed G. W., Peters J. C.. Obesity and the environment: where do wego from here? Science 2003; 299: 853–8556. Mokdad, A. H., Marks, J. S., Stroup, D. F., Gerberding, J. L. (2004). Actual Causes of Deathin the United States, 2000. JAMA 291: 1238-12457. Jorenby DE. Smoking Cessation Strategies for the 21st Century. Circulation. 2001 Sep11;104(11):E51-2.8. E Calle et al. Body-mass index and mortality in a prospective cohort of US adults. The NewEngland Journal of Medicine 1999 341: 1097-1105.9. Glazer G: Long-term pharmacotherapy of obesity 2000: a review of efficacy and safety. ArchIntern Med 2001 Aug 13-27; 161(15): 1814-2410. Erika S. Sivarajan Froelicher, Nancy Houston Miller, Dianne J. Christopherson, Kirsten Martin,Kathleen M. Parker, Marcy Amonetti, Zhen Lin, Min Sohn, Neal Benowitz, C.B. Taylor, andPeter Bacchetti, High Rates of Sustained Smoking Cessation in Women Hospitalized WithCardiovascular Disease, Circulation, Feb 2004; 109: 587 – 59311. Alojz Ihan: Do odpornosti z glavo, Mladinska knjiga Založba,d.d., Ljubljana, 200412. Dušan Rutar; Noam Chomsky, o anarhizmu & demokraciji, UMco, Ljubljana, 2003julij 2004 ISIS